Leto 1892 397 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XVI. — Izdan in razposlan dne 20. februvarja 1892. (Obsega štev. 34.—39.) »4. Razglas ministerstva za deželno bran in ministerstva za finance z dne 23. septembra 1891.1., s katerim se objavlja dodatna uvrstitev občine Schönau v 7. razred vojaško-najmovinske tarife (Drž. zak. št. 225. iz I. 1890 ). V dodatek k razglasu z dné 14. decembra 1890. 1. (Drž. zak. št. 225.) se porazumno z državnim vojnim ministerstvom občina Schönau na Nižem Avstrijskem uvrščuje v sedmi razred do konca leta 1895. veljavne najmovinske tarife za namene vojaškega nastanjevanja. Welserslieimb s. r. Steiiihach s. r. 35. Razglas trgovinskega ministerstva z dné 12. januvarja 1892. 1., da se po dr.u Karolu Urbanu v Pragi sestavljena mérska pipa za pivo pripušča v meroskus in kolkovanje. Na podstavi ukaza trgovinskega ministerstva 2 dné 17. februvarja 1872. 1. (Drž. zak. št. 17.) je c. k. komisija za pravilno meroskustvo pripustila v meroskus in kolkovanje mérsko pipo za pivo, sestavljeno po dr.u Karolu Urbanu v Pragi. Kar se tiče oprave in drugačne kakovosti tega mérskega aparata in pa kar se tiče njegovega meroskusa, mčj njegovim pogreškom, njegovega kolkovanja in pa pristojbin, ki jih bo za meroskus plačevati, o tem naj veljajo nastopni predpisi, izdani po c. k. komisiji za pravilno meroskustvo in gledé na pristojbine potrjeni po trgovinskem inini-sterstvu. Bacquehem s. r. Predpisi o meroskusu in kolkovanji mérske pipe za pivo, sestavljene po dr.u Karolu Urbanu v Pragi. Po dr.u Karolu Urbanu v Pragi sestavljena merska pipa za pivo se pripušča v meroskus in kolkovanje, ako je sestavljena takô, kakor ustreza nastopnemu popisu in ako zadostuje pogojem, navedenim bolj spodaj. I. Sestava in drugačna kakovost. 1. Najpoglavitnejša sestavina mérske pipe za pivo je slekléna mérska posoda A (glej podobo) popolnoma okroglega prereza. Zgorenji rob te mérske posode je zajet v medenem obodci a, na katerem so v enakih razdaljah 58 (Sloveçjach.) n privarjene štiri navpične medene prožke b. Te prožke gredö na vnanji steni posode, priležno na njej, nizdoli ter so spodaj pravokotno vpognjene in pa sè štirimi vijaškimi klinci s in štirimi vijaškimi maticami m trdno in nepremično spojene s fian-čama /j f2 na zgorenjem delu pipe. Črez vijaške matice m moleči konci vijaških klincev s imajo prav takô, kakor prožke b, luknje, skozi katere je moči potegniti 1 mm debelo mehko bakrčno žico. Konci žice se na zgorenji ploskvi Hanče fx pri-trdé s kositerjevim kancem, sposobnim za to, da se nanj vtisne meroskusni kolek. Vijaki s morajo biti sè spodnjo flančo ft spojeni takö, da ne bo moči brez poškodbe kolka zx ločiti ene flanče od druge. Spodnji del stekléne posode je v zgorenjem delu pipe čvrsto pritrjen. Izmed štirih nizdolu gredočih medenih prožek nosita dvé ravno nasproti stoječi prožki znamke in oznainenila, ustrezajoče mérskim količinam, katere je izmeriti. Te znamke se nadaljujejo v črtah, vbrušenih na stekleno steno mérske posode in okoli 30 mm dolgih. S tern, da se znamke in črte popolnoma skladajo, zagotavlja se neizpremenljivost mérskega prostora. 2. Pipa ima štiri vrtane predore: B„ B.,, B$, B\. Bx je v zvezi sè stekleno mérsko posodo. B2 s privodilom piva, B3 pa je za to, da se po njem prazni merska posoda, kadar se toči. Po spodnjem predoru Bk je moči pivo odtakati neposredno, ne uporabljajoč mérske posode. Poleg stoječa podoba kaže stan I., H., IH. pipnega stožka, kadar se mérska pipa napolni in izprazni in pa kadar se pivo toči neposredoma. Na telesu pipe je nabiti na dobro vidnem mestu oznamenilo „Mérska pipa za pivo“, imé izdelovalca in tekočo številko fabrikacije. 3. Da se mérska pipa postavi navpično, v to služi nihalno kazalo ju, čegar nihalna vrvca (verižica) gré skozi luknjo, navrtano v medenem obodci a, in skozi meden obodec^,, ki je privarjen na flančo /j. Zveza medenega obodca^, s flančo /j se zagotovi s kositerjevim kancem zt, sposobnim za to, da se nanj vtisne meroskusni kolek. Kadar se merska pipa rabi v javnem prometu, mora svobodno viseča nihalna vrvca ili skozi sredo obodca px. 4. Razdelitev mérske posode sine biti napravljena ali po četrtinkah ali po desetinkah litra; ni-kedar pak se ne smé na tem istem aparatu namestiti razdelitev po desetinkah poleg razdelitve po četrtinkah. Delitev ne smé segati pod Vv h oziroma 02 /. Znamke na prožkah b je razločno oznameniti z vsaj 12 mm visokimi črkami in najviši pristaviti besedo „liter“ (nad številko ali pod njo). Naposled imenovana znamka mora od roba mérske posode biti oddaljena vsaj za 20 mm. 5. Notranji premér mérske posode ne smé nikjer presegati 80 mm. II. Meroskus in meja pogreškom. 6. Meroskus se opravlja po postopanji, podanem v navodilu, in kolkovanje se smé izvršiti samö tedaj, kadar odstop tekočinske množine, obsežene med katerimi koli znamkami, od ustrezne dolžne vsebine ne presega na več ali menj tukaj le podanih količin : Izmerjena tekočinska množina Dopuščen odstop od dolžne vsebine 2-0 l 10'0 cm 3 10 It 50 „ 0-5 It 5-0 „ 0-3 rt 3.0 „ 0-2 n 20 „ Vv n 2*5 „ Ako se mérska pipa za pivo donese v meroskus, mora na desni strani naflančani del merske pipe imeti na konci oster navoj z vnanjim premerom 29 do 30mm in z 2*3mm visokim hodom, da ga bo zložno moči spojiti z meroskuševalnim aparatom. Ako se temu pogoju ne zadosti, dolžna je stranka, mérsko pipo z meroskuševalnim aparatom spojiti priležno in trdno. III. Kolkovanje. 7. Kolkovanje se tedaj, kadar se je našlo, da mérska pipa za pivo ustreza pogojem, navedenim v odstavku I. in II., opravi na kositerjevih kancih, v zgoraj podanem popisu oznamenjenih z z, in zt. Kolku na kositerjevem kancu z, je pristaviti tekočo letno številko. IV. Meroskusne pristojbine. 8. Meroskusnih pristojbin je zaračunjati: a) kot osnovno pristojbino za meroskus in kolko- vanje vse mérske pipe..............40 kr. b) za vsako mérsko količino, zaznamovano na mérski pipi.....................10„ c) za preskušnjo brez kolkovanja samo osnovno pristojbino s..............40 „ V. Meroskusni list. 9. Za vsako mersko pipo za pivo, o kateri se je našlo, da je natančna, izdaje se meroskusni list po obrazci, kakor je predpisan v Ukazniku za mero-skustvo št. 5. na strani 30. (Drž. zak. št. 33., iz 1. 1875.) VI. Dodatni meroskus. 10. Mérska pipa za pivo je zavezana obligatornemu občasnemu dodatnemu meroskusu; veljavnost prvega meroskusa pa izgubi svojo moč, ako pri rabi nastane morda kaka netrdnost, in tako tudi z vsako popravo na aparatu in pa z vsako poškodbo kolka. Meroskušenih in kolkovanih mérskih pip, pri katerih so se sčasoma vbrušene črte premaknile od znamek, ni šteti za potrjene po meroskusnem uradu. Z meroskušenimi merskimi pipami, ki se morda donesö v dodatni meroskus, postopati je v vsakem oziru kakor z novimi. Na Dunaji, dné 13. novembra 1891. G. k. komisija za pravilni meroskus: Arzberger s. r. »<5 Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 3. februvarja 1892.1. zastran ustanovitve za mesto delegGvanih okrajnih sodišč v državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem in zastran področja, odkazanega posameznim za mesto delegovanim okrajnim sodiščem. Člen I. V državnoglavnem in prestolnem mestu dunajskem se poleg že obstoječih za mesto delego-vanih okrajnih sodišč za XI. okraj ustanavlja za mesto delegovano okrajno sodišče Simmering, ta okraj sestoji iz dosedanje krajne občine Simme- ring, potèm iz onega dela katastralne občine gospoščina Kaiser-Ebersdorf, ki se je privzel v mesto danajsko ter leži na levem bregu donavskega vodotoka dunajskega, nadalje iz privzetih delov Kaiser-Ebers-dorfa, Schwechata in Klederinga. Člen II. Na mesto dosedanjih okrajnih sodišč Unter-Meidling, Hietzing, Sechshaus, Fünfhaus, Ottakring, Hernals in Währing stopijo naslednja za mesto de-legovana okrajna sodišča: 1. Za mesto delegovano okrajno sodišče Meid ling za XII. okraj; ta sestoji iz dosedanjih krajnih občin Gaudenzdorf, Ober-Meidling, Unter-Meidling, Hetzendorf in v mesto dunajsko privzetega dela Alt-mannsdorfa. 2. Za mesto delegovano okrajno sodišče Hietzing za XIII. okraj; ta sestoji iz dosedanjih krajnih občin Hietzing, Penzing, Lainz, Breitensee, Ober-St. Veit, Unter-St. Veit, Hacking, Baumgarten, iz katastralnih občin Schönbrunn, Speising, nadalje iz onih delov občin Mauer, Hütteldorf in Hadersdorf z Auhofom, kateri so privzeti v mesto dunajsko. Temu sodišču ostanejo nadalje odkazane krajne občine Atzgersdorf, Alt-Erlaa, Neu-Erlaa, Inzersdorl' na Dunajski gori, Kalksburg, Liesing, Mauer. 3. Za mesto delegovano okrajno sodišče Rudolfsheim za XIV. okraj; ta sestoji iz dosedanjih krajnih občin Rudolfsheim in Sechshaus. 4. Za mesto delegovano okrajno sodišče Fünfhaus za XV. okraj; ta sestoji iz dosedanje krajne občine Fünfhaus. 5. Za mesto delegovano okrajno sodišče Ottakring za XVI. okraj; ta sestoji iz dosedanjih krajnih občin Ottakring in Neulerchenfeld. 6. Za mesto delegovano okrajno sodišče Hernals za XVII. okraj; ta sestoji iz dosedanje krajne občine Hernals in iz onih delov občin Dornbach in Ncuwaldegg, ki so privzeti v mesto dunajsko. 7. Za mesto delegovano okrajno sodišče Währing za XVIII. okraj, sestojčč iz dosedanjih krajnih občin Währing, Neustift am Walde, Pötzleinsdorf, Gersthof, Weinhaus, nadalje iz onih delov občine Salmannsdorf, ki so privzeti v mesto dunajsko in obsegajo kraj Salmannsdorf; — in pa za XIX. okraj, sestojčč iz dosedanjih krajnih občin Ober-Dölding, Unter - Döbling, Ober - Sievering, Unter - Sievering, Nussdorf, Heiligenstadt, iz katastralne občine Josefsdorf, potem iz v dunajsko mesto privzetih delov občin Grinzing, Kalilenbergerdorf, Weidling in pa iz onega dela občine Salmannsdorf, ki je na severu od tega kraja. Člen III. Na novo se odkazujejo: 1. Za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Leopoldstadt I. z mestom dunajskim združeni deli katastralnih občin Floridsdorf in Sehwarz-lackenau. 2 Za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Leopoldstadt II. z mestom dunajskim združeni, na desnem bregu vrejene Donave ležeči del katastralne občine Asparn na Donavi in oni z dunajskim mestom združeni deli katastralnih občin uradna posestva mojstra deželnih lovcev pri Asparnu na Donavi in gospoščina Kaiser-Ebersdorf, katere omejujejo sedanja okrajna meja, desni breg vrejene Donave in na desni strani ležeče brežno ostro donavskega vodotoka dunajskega. 3. Za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Favoriten z mestom dunajskim združeni deli občin Ober-Laa in Unter-Laa, potem občine Inzersdorf na Dunajski gori, izvzemši one dele poslednje občine, ki so vpisani v kataster altmannsdorfski. Člen IV. Odkazujejo se: 1. Okrajnemu sodišču G ross-Enzersdorf s krajno občino Asparn na Donavi združeni deli katastralne občine uradna posestva mojstra deželnih lovcev pri Asparnu na Donavi in s krajno občino Gross-Enzersdorf združeni, na levem bregu vrejene Donave ležeči deli katastralne občine gospoščina Kaiser-Ebersdorf. 2. Okrajnemu sodišču Burkersdorf s krajno občino Hadersdorf združeni deli Hütteldorfa in Dorn-bacha. 3. Okrajnemu sodišču Klosterneuburg s krajno občino Weidlingbach združeni deli Neuvval-degga in Salmannsdorfa; s krajno občino Weidling združeni del Grinzinga in s krajno občino Klosterneuburg združeni del Kahlenbergerdorfa. Člen V. Izločujejo se: 1. Iz okoliša za mesto delegovanega okrajnega sodišča Korneubrg za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Leopoldstadt 1. odkazani deli katastralne občine Floridsdorf in Scbwarzlackenau (čl. III., št. L); 2. iz okoliša okrajnega sodišča Gross-En-zersdorf za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Leopoldstadt II. odkazani dél katastralne občine Asparn na Donavi (čl. III., št. 2.) : 3. iz okoliša okrajnega sodišča Hietzing krajna občinaHetzendorf (čl. II., št. 1.): z Dunajem združeni del Altmannsdorfa (čl. II.. št. 1.) in Inzers-dorfa na Dunajski gori (čl. III., št. 3.); s Haders-dorfom združeni del Hiitteldoifa (čl. IV., št. 2.); ! vršč sodno ohlast po določilih veljavnih za okrajna j sodišča, obstoječa zunaj stojališča kakega sodilišča. Vodstvo zemljiških knjig in izvrševanje realne sodne oblasti ostane gledé na okoliše, oznamovane v členu III., IV. in V., in pa gledé na dosedanji okoliš za mesto delegovanega okrajnega sodišča Favoriten za sedaj pri doslej za to pristojnih sodiščih. Člen Vil. 4. iz okoliša okrajnega sodišča Hernals Za mesto delegovano okrajno sodišče Land- s Hadersdorfom združeni del Dornbacha (čl. IV.. , strasse naj izvršuje kazensko sodno oblast za obseg št. 3.); z Weidlingbachom združeni del Neuwal- okoliša za mesto delegovanega sodišča Simmering, degga (čl. IV., št. 3.) : 5. iz okoliša okrajnega sodišča Währing z Weidlingbachom združeni del Salmannsdorfa (čl. IV., št. 3.); z Weidlingom združeni del Grinzinga (čl. IV., št. 3.); s Klosterneuburgom združeni del Kahlenbergerdorfa (čl. IV., št. 3.): 6. iz okoliša okrajnega sodišča Schwechat krajna občina Simmering (čl. I.), s krajno občino Gross-Enzersdorf združeni deli katastralne občine gospoščina Kaiser-Ebersdorf (čl. IV., št. 1.); s krajno občino Asparn na Donavi združeni deli katastralne občine uradna posestva mojstra deželnih lovcev pri Asparnu na Donavi (čl. IV, št. 1.); z mestom dunajskim združeni in za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Leopoldstadt II. odkazani del katastralne občine uradna posestva mojstra deželnih lovcev pri Asparnu na Donavi (čl. III., št. 2.); za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Leopoldstadt II. in za mesto delegovanemu okrajnemu sodišču Simmering odkazani deli katastralne občine Kaiser-Ebersdorf (čl. III.. št. 2. in čl. I.); z mestom Dunajskim združeni deli Kaiser-Ebersdorlä, Schwechata, Klederinga (čl. I.); nadalje z mestom dunajskim združeni deli krajev Ober-Laa in Unter-Laa (čl. III., št. 3.) ; 7. iz okoliša okrajnega sodišča Purkersdorf z mestom dunajskim združeni deli katastralne občine Hadersdorf z Auhofom vrèd (čl. II., št. 2.); 8. iz okoliša okrajnega sodišča Klosterneuburg z mestom dunajskim združeni del katastralne občine Weidling (čl. II., št. 7.). Člen VI. Na podstavi pooblastila, danega sè zakonom z dné 10. julija 1891. 1. (Drž. zak. št. 141.), se za-ukazuje, da naj za mesto delegovana okrajna sodišča Favoriten, Simmering, Meidling, Hietzing, Rudolfsheim, Fünfhaus, Ottakring, Hernals in Währing Člen Vlil. Ta ukaz zadobi moč in veljavo s 1. dném aprila 1892. 1. S tém dnevom naj sodišča prično, oziroma ustavijo svoje delovanje v mejah, določenih v lem ukazu. Prehod v drugem odstavku člena VI. omenjenih uradnih poslov na kako drugo sodišče se bo določil posebe. Člen IX. Shrambo pokladne, sirotinske in kurandne imovine, vštevši imovino skupne sirotinske blagaj-nice in pa blagajnično postopanje s temi imovinami oskrbujejo pri mestno-delegovanih okrajnih sodiščih, navedenih v členu VI., c. k. finančne in sodne pokladne blagajnice. Schönborn s. r. 31. Zakon z dné 9. februvarja 1892.1. zastran ugodnosti za nove stavbe sè stanovišči za delavce. S pritrditvo obéh zbornic državnega zbora ukazujem takö: §• 1. Od najemne domarine, osnovane na cesarskem patentu z dné 23. februvarja 1820.1., in pa od davka, katerega je za davščine prosta poslopja pl.i čevati po §. 7. zakona z dné 9. februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 1 7.), oproščena so v zmislu §. 2. tega zakona tista poslopja za stanovanje, ki se sezidajo z namenom, da se bodo v najem dajala samö in edino delavcem, ter tem dajala zdrava in cenéna stanovišča, in sicer ako jih napravijo: a) občine, obče koristna društva in obče koristni zavodi za delavce: b) zadruge delavcev za svoje ude ; c) dajalci dela za svoje delavce. Ta oprostitev od davka zadobi moč samo v tistih kraljevinah in deželah, v katerih se ozna-menjenim novim stavbam po deželnem zakono-dajstvu dodeli tudi oprostitev od vseh deželnih in okrajnih prikladov in pa znižba občinskih prikladov k imenovanim državnim davkom za ves čas, dokler traja prostost od državnih davkov. §. 2. Oprostitev od davka se razteza na 24 let od časa, ko se je poslopje dokončalo. §• 3. Poslopja, ki imajo taka stanovišča, katerih tlà ležč pod površino ceste, izključena so od té davčne oprostitve. §• 4. Vsakega posameznega stanovišča prostor, v katerem je moči stanovati, ne smé, ako ima stanovišče samö en prostor, znašati menj kakor 15 in ne več kakor 30m», pri stanoviščih, ki sestojé iz več prostorov, pa ne menj kakor 40 in ne več kakor 75 m». Od posebnih pogojev, predpisanih v §§. 3. in 4., smejo se stavitelji odvezati popolnoma ali déloma, ako je namenu ustrezni in obče koristni značaj staveb zagotovljen drugači. §. 5. Letna najemnina za štirjaški meter prostora, v katerem je moči prebivati, smé k večemu znašati: a) na Dunaji en goldinar 75 kr. a. v.; b) v krajih z več kakor 10.000 prebivalcev en goldinar 15 kr. a. v.; c) v vseli drugih krajih 80 kr. a. v. S- ti- S tém zakonom dodeljene ugodnosti prenehajo, ako se §§. 1., 3. ali 4. pusté v nemar, ali ako se dotična poslopja prenesö drugači kakor s pode-dovanjem na druge .osebe, katere bi ne bile imele pravice do ugodnosti tega zakona, ako bi bile same pričele zidati. Ako bi zahtevana najemnina prekoračila v §. 5. ustanovljeno višino, plača naj, kedor stanovišče daje v najem, pri prvem prestopu in pa pri prvem ponovljenem prestopu globo, znašajočo deseterko najemnine, kar se je je preveč pobralo ; ako se pak tak prestop izvrši tretjič, prenehajo_ugodnosti, katere dodeljuje ta zakon. §- 7. Ugodnosti tega zakona veljajo za tiste stavbe, ki bodo dokončane do preteka desetega leta po pričetku njegove veljavnosti. §- 8. V ostalem ohranijo določila zakona z dné 25. marca 1880. 1. (Drž. zak. št. 39.) zastran davčne prostosti za nove, prizidane in prezidane stavbe svojo veljavnost neizpremenjeno, ter so merodajna tudi za postopanje po pričujočem zakonu. Tudi prisojati v §. 6. zažugano globo pristoji davčnim oblastvom prve stopinje, ozir jemaje na zakon z dné 19. marca 1876. 1. (Drž. zak. št. 28.). Ta globa pripade ubožnemu zalögu tiste občine, v kateri stojé oproščena poslopja za stanovanje. V §. 4. omenjena delovita odveza od zakonovih določil se pridržuje finančnemu ministru. §■ 9. Izvršitev tega zakona se naroča finančnemu ministru in ministru za notranje stvari. Na Dunaji, dné 9. fobruvarja 1892. Frančišek Jožef s. r. Taaffe s. r. Steinbuch s. r. 3§. Razglas finančnega ministerstva z dné 10. februvarja 1892. 1. zastran ustanovitve davčnega in sodnega poklad-nega urada v Stokih na Češkem. Na podstavi Najvišega odločila z dné 4. aprila 1891.1. se ustanavlja v Štokih na Češkem za občine že obstoječega enako imenovanega okrajnega sodišča davčen in soden pokladni urad. Delovanje tega novega urada naj se pričnč s 1. dném marca 1892. 1. Z imenovanim časom se iz davčnouradnega okraja polenskega izločijo in davčnemu uradu v Štokih odkažejo v sodnem okraji štoškem ležeče občine : Staré hory, Kamend, Blumdorf, Pozovice, Dobrodin s Filipovom, Ebersdorf, Fridrichov, Vyskytnâ nëineckd, Hilbersdorf, Dvofdci. Ježend. Jižln, Hlavkov, Mukubruny, Novÿ dvùr nëmeckÿ, Petroviče, Pfaffendorf, Pavov starÿ in novÿ, Plandry. Rounek (starÿ in novÿ) sè Sipenhofom, Šachotin, Slapanice, Strltež s Červenim križem, Šicendorf, Ždlrec, Smrčna s Chalupkami, Smilov, Hladov (starÿ in novÿ) z Hlubenovom, Štoky, Walddörfel, Valdov, Bilÿ kamen in Včžnice dobil. 3». Ukaz ministerstva za deželno bran, ministerstva za poljedelstvo in ministerstva za notranje stvari v porazumu z državnim vojnim mi-nisterstvom z dné IB. februvarja 1892. 1.. s katerim se za občinski okoliš dunajski izpremi-njajo nekatera določila v izvršitvenih predpisih, izdanih z ukazom z dné 18. marca 1891. I. (Drž. zak. št. 35.) v izvršitev zakona z dné 16. aprila 1873. I. (Drž. zak. št. 77.), kakö zalagati, kar se pri kaki mobilizaciji potrebuje kčnj za vojstvo in deželno brambo. Izpreminjaje §§. 12. in 29. izvršitvenih določil k zakonu o stavi konj, ukrepa se za občinski okoliš dunajski izjema, daje pred komisijo za nabor konj v slučaji mobilizacije pripeljavati tudi v §. 29., odstavku 7., lit. c) navedene „nesposobne“ konje. Nasproti pak se uradni posel dunajskega magistrata gledé na razpregled konj v letih, ko se konji ne razredujejo (§, 1 2.), omejuje na izpolnitev razpredelov „4 in 5“ v izkazu o razredbi. Taaffe s. r. Falkenhayn s. r. Welsersheimb s. r. Steinbacli s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane izhaja v zalogi c. k. dvorne in državne tiskaruice na Dunaji, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1892. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rnmnnskem jeziku. Naročnina Državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za vse leto 1892. za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se poštnine prosto pošilja — : tedaj, kadar se kedö nanj naroči pred koncem junija 1892. L, 2 gl. 50 kr.; kadar pa se kedö naroči še le po 1. dné julija 1892. L plačati mora za ves letnik zvišano naročnino 3 gl. Kadar kedö kupi Državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: Desetletje od 1. 181-9. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I Desetletje od I. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl. , „ , 1859. , , , 1868. . . 12 , | , , , 1879. , , , 1888. . . 20 , Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do L 1888. pa stanejo . . . . 60 gl. V izdajah drugih jezikov stane: Desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | Desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . 20 gl. Desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1892. po teh-le cénah: Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1864. za . . . 1 gl. 40 kr. Letnik 1879. za . 2 gl. 30 kr. 1850. , . . 5 25 „ 1865. * • . 2 n — n 1880. . 2 20 , 1851. „ . . 1 n 30 „ Tl 1866. n 20 1881. 20 , 1852. , . Q 60 n n 1867. . 2 » — 1882. . 3 1853. , . . 3 15 ti 1868. . 2 — 1883. . 2 f 50 , 1854. , . . 4 „ 20 r 1869. ti • . 3 — 1881 . 2 ti 50 , 1855. , . . 2 35 T> Tl 1870. 40 1885. 80 „ 1856. . . . 2 45 r 1871. — 1886. ti . 2 n 30 , 1857. , . . 2 85 1872. . . . 3 20 tl 1887. Tl . 2 50 , 1858. , . . 2 40 r 1873. . 3 »t 30 T* • 1888. . 4 20 , 1859. . . . 2 — 1874. 30 n « 1889. . 3 tl 1860. „ . . 1 70 T 1875. ,i • • . 2 n — ti 1890. . 2 70 , 1861. . . . 1 n 50 H 1876. . 1 r 50 v 1891. I» . 3 n » 1862. . . . 1 40 „ » 1877. n • • . 1 tl — T» 1863. , . . 1 n 40 , n 1878. n • • . 2 J* 30 n Letnik 1891. se bo dobival še le potém, ko se izdasta tudi kazali k tej jezikovni izdaji. Letniki 1870. vštevši do 1891. v ostalih sedmih jezikovnih izdajah se dobivajo po tisti céni, kakor dotični letniki v nemški izdaji. NB. Tisti kosi Državnega zakonika, kateri naročniku celô niso došli ali pa so mu došli nedostatno, naj se reklamirajo (pooglašajo) najdalje v štirih tédnih. Kadar ta rok izteče, tedaj se bodo kosi Državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (Vi pole. t0 je 2 Strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki počenši od 1. 1849. do 1891., v ostalih sedmih jezikovnih izdajah pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1891. popolnoma dopolnjeni, more se ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céuo, ampak tudi vsak posamezni kos vseli teh letnikov za prodajno ceno (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) dobivati počenši z letom 1892. iz zaloge c. k. dvorne in državne tiskamice, ter je potemtakem vsakemu moči dopolniti nedostatno (pomanjkljive) Državne zakonike, in vsak si more sestaviti iz vseh letnikov tisto gradivo katero ga sosebno zanima.