UIIILH! .Ml01,1. UZMEITKIjAM INO VZHENZAM SJL POHVßHJMO JSPI.SAL VOSEKIt§HKI FAJMO^HTER^«^. fLlCEAL. ißlBLIOTHKKl V * ZELI 1§48. NA PRODAJ V NBM.SHKIH .SHOLAH. 7/ SiATItSH VSO PAPIB OD ANDREJA LAJKAMA NA,SLBDNIKOV V GRADZI. Jesus je raslil *>' modrosti ino ßarosti, ino v milofti per ßogu in per ljudeh. V ( ^hiuejk f preljum ^Koi ! ■<>■:•-) &oojh mats hat /ta fe ŠBladhe ino Jyeaniza v tholi u%hdaf net* te tudt, teve nauk prime. zßen, fhtej in poikufhal/ koltko toljko /jfliHimf de w te tudi vmef pofdde. Je tern prevezn f kar ie v uuHVizan uxmf doam tei ----■ je premalo f pa dodaj. (Je-fn, de po tveti vfe vaae stentntrej enako ne vlezneto, tudi vie ute ravno ne tezneto / vtakimu v/e po alavi vlti ne more. Jyat tevi nauk dopade, reu': 0Dodi £8oa Avalen! ---- ako ne ---- pa ti popravi, tno vom -ted 0aeaa danvalil. Ji' vezni zna/ti vodnic---- no/At predraai mladim pa v idveuzAame naj te vte daodi! ---- Jo dAelc pn'iatel tvo* ytnton (ylomtAekf (JoöenitAkc fajmotAtet. "VII €1 si" 1 e d« (Stran I. Dobro sa mlade ljudi, ki I'e v" I'lioli kaj prida svuzhijo ......... 1 II. ölashe ino Neshiza v' nedelsko i'holo pojdeta . 3 III. Kako je v' flioli vefelo!..... 4 A. Pisanja perva vaja . . . . 8 IV. Pervosholzitdobre volje ..... 9 a. Perva vaja v' shtevilslvi .... 12 V- Pridna sholarja, doma kregana . . • 13 B. Pisanja druga vaja ..... 15 VI. .Svcti boshizhm prasniki. Kako fe otrolhka spovcd obhaja...... IT VIII VII. Dvoje fholi.rjev gre flushit. Nauki sa dru- shino . ...... 21 D. Pisanja trefju vaja ..... 26 b. Dmga vaja v' shtevilslvi .... 27 VIII. cShoIa poshteniga sadershanja. Kako se per pisanji sedi .....♦■♦ 28 Sadershanje v' prizho Boga . . . 29 V'prizhogoi'pofke..... 30 V prizho ljudi svojiga stanu . . ♦ 32 Kakosev'drushbiposhtenogovori . 33 IX. Huda sima, de drevje poka .... 35 Kajje i'toriti, kedar zhloveksmersne — kedar ga sadushi ..... — JG. Pisanja shterta vaja . . . . . 37 d. Tre/ja vaja v' shtevilslvi .... 38 X. Pofhtena gostija, lepa rezh .... 40 F. Pisanja pet a vaja . "J-"-'^: :!«;i> "? ;>? 'r^.-M ■ — e. ßhterla vaja v' shtevilslvi . ••>.■. • 41 Nauki sa dobro voljo . . . . . 43 Alj se fme rajati? . . . :"o!! ltiiifk: ')'y'' . ' 45 XI. Kratek pust^ pa veliko ust..... 46 Puftne shege ino krivoverc ./-foiii tr ■ 47 ■ ■ • • '. ■ ■ .■■'\ XIL tSnaga, lepa draga rezh..... 49 G. ßlovenski pravopis • •; . !?a;! i; . 50 Nauki sa domazho snashnoft . /oqi. 52 IX ,Stran XIII. Boljshe V hiiho shalosti, kakor v' hifho veselja . ... . .. . . 55 f. Pela vaja v' shlevilslvi ..... — H. Lelopis . . . . . . . . . 57 Kako se bolniki objishejo .... 58 XIV. Ogenj; potrebna pa nevarna rezh . . ,-\. 5v, 59 g. Doshleva ........ 60 Kako ognja varvati..... 62 Kaj je storiti; kedar gori? . . .63 XV. Sdravo telö, nar boljfhi blagö . r: ! ' . 64 h. Odshleva....... 65 Kakosesasdravjeskerbi . . . 67 — sakratekzhasinopozhitek . . . 68 — sa sdrnvo jdd ino pjazho ..... 69 XVI. Sdravje gor po niti — dol po zurki . . ■ 70 i. Poshteva alj Mnoshilev . . . . . — Nauki sa bolnike...... 74 XVII. Doma imai'h, pa ne posnafh. . . ■; .■..-. 76 j. Rasshleva . . ,. . . . 77 ,::;! Domazhe sdravila . . .•;--; • •; 80 XVIII. Mera ino vaga v' nebcsa pomaga • • P3 f'-i'i k. Mcnilev ■■ ■. ■- -• ♦;.■!>!.;'•''•' '>;'i((!g. . . 84 /. Vaga . .. . .. . .. . . . 85 <■/•.-■ i m. Mera .. r . ,. .:.■:■■■,' '.:■,;. 86 *■ ßlv&n XIX. Zhlovek ne posnä, kaj im« . . .... 88 n. fihlevilo drobisha . . . . 89 Zhloveshko telo . ... . . 93 Zhloveshka dusha . • . ■ ♦ ♦ . 94 XX. Vesela aleluja ....... 96 ßholarje poskusijo. Kako na boshji pot hoditi........ 98 XXI. V starim gradi dnarji zvetijo . . . 100 o. Rasdelba . . . . .- ♦ • 102 cSadja reja . . , . . . . 104 XXII. Boljfhi kratka sprava, kakor dolga pravda» Sa vosarje alj fur man e nanki . . 108 p. Vganka po tri....... 110 XXIII. Ljubo doinä, kdor ga ima . . . » 114 Gospodarno popisilo •♦.... 115 a. Popif fveta ....... 117 XXIV. Koljkor jesikov kdor sna , toljko zhlovekov veljä . . . , , . . . 121 Nemshke pismenke ...... — b. Popif fveta ....... 125 — morja......'♦ 127 XXV. tSonze merkne ...... 128 Besedna potega ...... . — Nebefhke luKhi...... 129 XI ,S trau XXVI. (Wperto nebo . . .... 133 . Desetero besed?iih piemen . .. . .r\j,\> — i' Djanke....... . >^. 134 ...,'i Popis nebeshkih prikdsen . . • . 136 XXVII. Lepa nedelja. Angelska bratovshina 139 Terpivna oprava . . . . . . . 143 XXVIII. Ptizhje gnesdo — boshje zhudo. Djank pomofshnize . » * ♦ . . 151 jSkerb sa ljubo shivinzo . » . « 157 .....„1 «A?«;!..... XXIX. V ttakovzi so kose i^-Vii tffc'■,'v: ■...-. . 162 i Poglavke s' kasavkami . . . . . — Nastavljanje osepenz . . . . . 166 XXX. Zhlovek sani svoj nar hujshi strah . , 169 Priloshnize , . . . . . ♦ . ♦ 170 Padanje priloshniz bres kasavk .... 172 Kako shkodliv je prasen strah . . . 173 XXXI. Meshnarja je vbilo . . . . . 176 fihtevnixe . . . "m> '"■'* ... — Kako se v' hudi uri sadershati . ♦ • 177 Pomagat od strele sadctim . . . 179 XXXII. Tozha je pobila...... 181 JSameslnize ........ —. r Od »hare alj zopernijc ♦ . . . 283 XII i ,Stran XXXIII. Hud shold . .. • .ytl'MK>h;K}hO . .i/vl87 Pridjavke . . -• ■■'■•• :-''An *V u.V.v \mv> ♦•■r>..'..'■,.': 188 : Predloge . • • • . . .... 189 Od sholdnirjcv ino tobakarjtiv -a .;, r. 190 XXXIV. tiidi na gobah Vmert !fedi '"'■'' V•' . ,. y'i^3 Vesavke . . . ... . . . —-■ Klizavke ...... . . . . , , — , Od ftrupnih gob ino sell ♦ •;«,'-•,♦«• 194 : ■ ' - ■; ■■■;•} Art, XXXV. Jelovza so klobase vjedle .... 198 JStava nemshkih besedi . . wo>!rj; ' " . — cSmerten strup na misi . . .' ' . . 200 Pomozh v' ftrupni nevarfhini ',,'■■ . . 202 . _, '■■'. uifs'i >l»/ofi!S' ..'-. XXXVI. Tudi prasna puksha pokne ... 203 Nemshki pravopis . , . ' , ""."".'' ~ Kako se strela varvati . tsii ; ^qq XXXVII. tShtirje dementi • : • .vn;fuh-ük/< • . 208 Kako se slogi rusdeUjo ino (krajshajo •. ., iy\- — v j Vaja navadnih pisem .,.:. .;,., .; • ..:j , . , .,.;,. 209 , , Konto alj hipisek ... ,,. . . . , .. ,, 210 I. Srak alj podnebna sap a .... 212 II. Semlja ,. . ♦ ■• •• ;,!U'<>n »i. •;:!?;;')' \.V 215 III. Ogenj .. ... ,.. -• .. . . •\-^4VV.>w.W*' — ... ; IV. Voda ■. .- . »i!r;'nw)f: j^.j -y-^-A; '-,'■ 216. XIII ,Stran XXXVIII. Po Dolenfhim grisho imajp , . , 217 Kako fe grishe varvati .... 218 Dolshno pisvio . . ... . , 219 Kvitenga ........ 220 '' fihlempel . . . . • . . . 221 Zesarfke oblastnije ino pravize . . 222 XXXIX, Dvojnakuga .l( ,iA .j.^. v|.. }!.,hi^ ^} 225 ßkasenga ........ 226 Shivinfka knga . . . ,; . . ; 227 Zhlovefhka kuga...... 229 Shganjc •. -. . «fji'-iM. f.-: -j.'ffrnii.-wi.-; _ Kaj storiti, kedar se kdo obesi? . _ XL. jSvetlinova Nanika je vmerla . . , , 232 Testament ..♦...., _ Pogreb pofhtene divize .... 235 XLL V Lasah je ftekel pef ..... 238 Kako se pismo naredi ..... — JSlavno imenovanje ...... 240 Od steklih pesov...... 244 XLII. Gospod dehant pridejoi fiholska skushnja 246 XLIH. «Strafhna nozh .»..., 252 XLIV. jSmert dobriga ozheta..... 255 XIV XLV. Lepo otroshko serze . j'knlyy . . 259 ■ ' ■ ' - *• /•• ü »■-. XLV1. Dobre matere posledno isrozhilo . „ f ,ä, 263 XLVII. Dober dufhni pastir ..... 266 XLVI1L Otrok nar vezhi bogastvo . . . . 270 XLIX. Poshtenje boljshi, ko dnar .'^*1. :,'; v4 S 276 L. Bog raskrufhi^ pa \efelo sopet sdrushi .' . 281 LI. Tobakarjam je ura dotekla . . . . 285 LII. Zhlovek si sam srezho seje .... 288 ■'*! JZhucliie beseele« Dershava, bfr <&taat. Desetinke, bie 3eb,ner. Pjanke, bie 3ctttt>örter. Dobitek, ber ^Quotient. Dostavka, cine £>ülföft)tbe. Doshteva, bie Slbbitton. Doshtevk, ber Uebertrag. Doshtevne , bie Slbbitionžpo» (int. Drobiz, eine SWinute. Drobizhek, eine ©efunbe. Edinka, bie Qrinfyett. Enota, bie ©seidjt^ek. I GHagol f djaaska beseila 3 > bad Scitworr. Glavina (^besedna} , bie 5Sor* fs)fbe. K.asavka, tai ©efct)[ecf)tött)ort. Klizavka, baö Srnpftitbimgö* njort. Kneshtvo, bie ©raffdjaft. Korenina f besedna ) , bie üöurjeffi,f(,e. Koxhnik, ein Äubifmnß Krog, ber Muii. Krogla^, bie Angel. Ijetopfs, bie 3a^režjaf)I. Lizhna vganka, bie gerabe 9?egel be tri. Lika (pisinena^; ber fyaax* MnoshiteV; bie 9Kuftt^ficatton. Uamestniza, ba$ gurmort. — saimenfka^ baö perfonstcfye. — kasavna, baö anjeigenbe. — lastivna, iai jueignenbe. — nasajna-; baö jurncfftttirenbe. — prashavna, baö fragenbe. Nashtevk, bie ©urame. .^. _ Obfega, ber SÖejirf. Obrcst^ baö Snterefse. Odajji, bie Služgabe. Odfhteva, bie Subtraction. Odshtevk, ber ©ubtrafyenbuS. Oplotek. ein Uwgtüdf. Oprava, bie $ovm. ■ — ftorivna^ bie thätige. — terpivna, bie setbenbe. Ostajk, ber SRefi. Padesh^ bie (Snbitng. Padivniza, bie Slbänberungöort, XVI Pezha popirja,, ein 33ogett papier. Pismenka, ber 33ucf)ftabe. jPoglavka, baö Hauptwort. j Poskusik, bic 'probe. Pofhteva, bic SKuttiplication. Poshtevanka, baö ötrtmatjs (Sin6- Pofhtevina^ ber S0iusttpttcanbu6. Poshtevz, ber Sftultiplicator. ] Potega fbesedna}, bie 23e« toitung. Potrojka, bie D?egcl be tri. Potroshek, bie Sludfage. Pravopif , bie 3ted)tsc^reibuiig. Predloga, baö Sßorwort. Pridjavka^ baž 9iebentt)ort. Prijemina, bie @innal)me. Priloshje, baS 9Kitfeftt)ort. Priloshniza, baž S3ein>ort. Prishtdvk, ber giivtrag. Rasdelba, berSSritcfjimuHecfyttett. Rasd«51z, ber SKetttter. Raslika, ein S3e(ianbtf;eis. Rasshteva, bie StöifToti. Rasshtevanka, baö@ittö tn@inž. Rasshtevina, ber Stoibenbuž. Rasshtdvz^ bcr Simfor. Repina fbesedna)^ bie 9tad)* felbe. Savihanavganka, bte »erfefjrte SKegef be txl Slog, bie <5t)Ibe. Snefik, i>a$ tytobuct. tSeshen_, bte Äfafter. tSipa, ber ©treufanb. ^kasji^ ravna^ bie onjeigenbe Slrt. — kriva, bie »erbinbenbe. — velivna^ btc gcbtetfyettbe. — nekonzliavna, bie unbc* (itmmte. tSlavno ime, ber £itef. sStop fsob)^ fin ©rab. tStopa C djanska 3 _, bie 21b* »ranbsuitg. .Stotinka, ber ipunberter. cShparovka, bie ©porfaffc. JShtertinka., etn SBiertet. jShtevilka f shtevka ) , bie Siffer. . •' • .'^iilosf .Shtevniza^ ba§ Satjlmxt. tShtevz, ber 3«t)fer. .Shtirjäk , bie D Äsaftcr. Tehtniza, bie SOBage. Tristavka, bie ESegef be tri. . JciiiiS slii'j ,.-i:)jixHioi^'; Vaja, bie Uebung. Viteshtvo^ bai gur(ientl)Um. Vojvodija, tai §er^ogt{)um. Veljava, ber Sßertl). Vesavka^ baö S3inbewort. Vganka po tri, bie 9?egef be tri. Vogon, ber OTe^ett. Uzhitel, ber ?el>rer. Zherta, bie iititi. Zherzhek, ber SöWjlift. XVII Bach - Register. A Abänderung (die) . . 162 Aberglauben in dciFasiiiacht 48 Abkürzung der Wörter . 208 Abwandlung (deutsche) . 134 Abziehen (das) ... 65 Addnen (das) .... 60 Aeltern-Segcn .... 14 Anstandslrhren ... 29 Anthropologie .... 93 Arzneien (hausllchc) . . 80 Aufsäße (schriftliche) . 209 B. Baumzucht (die) . . . 104 Beicht für Kinder . . 18 Beicht-Vorbereitung . . 16 Beiwörter (die) . . .170 Betonung der Wörter . 128 Bindewörter (die) . . 193 Bittschrift (die) . . .226 Bllt) (vom) Getroffene . 179 Brannlwein-Seuche . . 229 Briefschrciben (das) . . 238 Brüche (die Rechnung» 102 Buchsiabicr-Methode . . 11 E Christabend-Gebrauche .17 Christenlehre .... 12 Communion-Anreden . 19 Conto (der) . . . .210 D. Datum (wie zu schreiben) 57 Decanats-Visitation . . 246 Deutsche Sprache (Unterricht in derselben) . . 121 Dienstbothen (Lehren für dieselben) .... 22 Dividiren (das) ... 77 G Elemente (die vier) . . 212 Empfindungswörter (die) 193 Entlaßschein (der) . . 225 Erdbeschreibung (die) . 117 Erde (die) . . . . ! 215 Ersrorne (wie zu retten) 35 Erhängte (deren Behandlung) ..... 230 Ertrunkene (wie zu retten) 2 IVlli F. Fastnachts - Gebrauche . 47 Feuer (das) . . . .215 Feuer (wir zu bewahren) 62 Feuer'- Vcrsicherungs - Anstalt ...... 64 Fuhrleute (Lehren für) . 108 Fürwörter (die) . . . 181 Geisiergeschichten (dir) . 174 Geldsorten (Wechseln der 'verschiedenen) . . . 84 Geographie .'^»'N- .117 '^— - .- .- .l,''^. 125 Geschlechtswörter (dir) . 162 Gesundheitslehren . . 67 Getränke (wie beschaffen) 69 Gewehre (die gefährlichen) 206 Grabrede (die) . . . 236 Hagel'(der) .^^ .^ .185 Hauptwörter (die) . . 162 Hausmittel für Kranke . 80 Hexerei (die) .' , . . 183 Hülfszeitwörter (die deut- -schen) i. . . . . 151 Himmelszeichen (die) .137 Hochzeiten (wie dabei sich - zu benehmen) . . . 43 Hundsnmlh . . 244 «^ , , , "5 , . >' Impftn (däs)i .' . . 16S Journal für die Hauswirthschaft . , . .115 Jungfrauen-Bund . . 139 Knechte ( Sittenvorschriften für sie) . . . 25 Körper (der menschliche) 93 Komet (der) .... 137 Kopfrechnen, erste Uebung 12 Kranke (Lehre für) . . 74 Krankenbesuche (wie zu machen) . . . .58 Krankheiten (ansteckende) 75 Krippe am Christabende . 17 . ^ '" ^ ^,,.^ Luft (die) . . u.isp> .212 Lufterschrinungen '' . . > 136- Magd (Lebcnsregeln für sir) . . ,M. . , 22 Maß, Lehre von den Maßen . -. ) n^.m''M Meer (das) Beschreibung 12? Menschenseuchr (die) .229 Milchstraße (die) . ^ . . 138 Monathe (die zwölfen:,MM Mond, dessen Veränderung . . . . , , 131 Multiplication (die) . - 70 ^ ML . , ^«üi'jMlnlii/lK Mbenwörter (dw^'^''^t88 XIX Seils Ostrr/eicr (die) . . . yß ^pflanzen (giftige) . : 194 Planeten (die) . . .138 Pocken (die Schutz-) . 166 Prozesse (die) . .' . . 108 Prüfung (private) . . 98 Quittung (die) . . . 220 ... ^ ^"^ ^ RechnungZ - Unterricht. Itr Uebung . . . 12 2te^ , . . . . 27 3te , .... 38 4te , .... 41 5te „ '. . . . 55 Rechtschreibung. Deutsche .... 203 Slovenische ... 50 Redethcile.....133 Reduciren (das) ... 89 Rrgel de tri . . . .110 Regenbogen (der) . .216 Regu-rungsform (die) . 222 Reinlichkeit im Hause . 52 Reknttirung (H-") . .157 Resolvireu (das) . . . 84 Recepisse (das) . . .221 Römische Ziffern ... 57 Ruhr (die rothe) . . . 217 Ss>!e Schatzgraben (das) . .100 Schießgewehre (die) . . 206 Schönftnntagsfeicr . . 139 Schrecken (das) . . . 173 Schreib - Unterricht. Ite Uebung .... 8 2te ..... 15 3te , . .', . . 26 4te , .- /'. . 37 5te , . . 40—46 Stellung dabei . . 28 Schuldbrief (der) . . 219 Schulgesetze für Sonn« tagsschülcr .... 6 Schulprüfung (öffentliche) 248 — (private) . 98 Schwämme (giftige) . .194 Scelr (die menfchlrche) . 94 Seuche (die) ... . 227 Soldatenstand (dcr) . . 190 Sonnenfinsterniß . . .132 Sonntagsschüler (Verhaltungsregeln für sie) . 5 Sonntagsschule ( Einrichtung) ......10 Sparkasse (dir) ... 99 Speisen (die) .... 69 Sprachlehr-Methode . .121 Stellen (die öffentlichen) 222 Stempelordnung (die) . 221 Sterne (die) . . . . 129 Sternschnuppen . . . 137 Subtrahiren (das) . . 65 T. Tabakschwarzerei (die) . 192 XX Tanzen (ob es rathlich) . 45 Testament (das) . . .232 Thicrqualcrei (die) . .157 Tisch (Verhalten dabei) . 44 Titulaturen (die) . . . 240 Trinken (wann gefahrlich) 69 lt. '^'" Ungewitter (das Verhalten dabei) .... 177 Unterhaltung (Verhaltungs-rcgcln dabei) ... 43 Unterhaltung (gefährliche) 68 ^ V. Vergiftungen .... 200 — ' Mittel dagegen ..... 202 Viehseuche..... 227 Viehzucht (die) . . . 157 Vögel (die) ....__ Vorwörter (die) .> .z,;^189 W. Wage (Lehre von derselben) 85. , Wallfahrten (das) . . 99> Wasser (das) . . . .216 Wind (der) .... 213 Wirthschafts - Journal . 115 Wortfolge (die) . . .198 Wurste (giftige) . . .202 Zahlwort« (dic) . . .176 Zaubmi (die) . . . 183 Zeitworter (die deutschen) 134 Zeugniß (das) . . . 225 Zusammenzählen (das) . 60 1 I. ]>ol»ro ssi mlade Ijiuli, hi se t?' sholi Jeaj prida svuzhijo. V L°k» na Dolenskim je bilo kmetov pet, pa dva bajtlarja. Sa Lokoj na Bistrizi je bil Mlakarjev mlin. Nad mlinam je Itala sidarjeva bajta, ki mu }e bilo To-mash ime. Njegovimu ozhetu Matevshu je svoje dni povodnja mlin odnefla. 4Sromak ga ni imel sa zhem poftaviti; selo bogatimu Mlakarju preda, bajtizo pa Tomashu, svojimu sinu, sapusti ; sa to mu Mlinarizh pravijo. Svuzhil se je po leti sidariti, po simi pa stole, mise, omare ino take ropotije delati. Prav radi so ga imeli. Tomash se osheni po Anzo , Mlakarjevo deklo. Bogata ni bila , pa pridna , sastopna ino poshtena. Dva-najll let sla she v sakonj. Bog njima je dal dvoje otrok, Blashe je bil ravno v ednajftim, Neshika pa v' desetim leti. Ker premoshenja ni bilo, sla nju toljko bolj skerbno "zhila sveslo Bogu slushiti, pridno delati ino se greha varvati. To je pravo blago! . ., Na Tomashevo, neko sredo vezher, sh^neta Blashe ino Neshiza kravzo na vodo, grede pa materi vode is pod mlina^no|]ta% Nekaj sholarjev memo perhitf; med njimi Lojse, Kamenskiga gospoda sin. Dekline gredo pohlevno svoj pot, dezhki pa naglo na led planejo, ter po Ileski derkajo. Ko bi trenil, se \6d vdere. Lojse 1 5t v vodo pade, ki ga ravno na shleb nese. Torarsht be-shijo. Blashe vidi, ino hitro vodo sapre, Neshika pa po ozhcta lets. Mlinsko kolo ravno Lojseta prime in saßoji, ker vode ni imelo. Mlinarizh perdirjajo, mla-denzheta is pod kolesa potegnejo, ki ni vezh dihal. Voda od nja tezhe. Veshani na krizh perletijo, in hozhejo srozhe na glavo postaviti. „, Nik arte'.* savpije Florjanova Bariza. vRavno preteklo nedelo smo v' sholi sJishali, vtoplenih ne na gJavo po-stavljati. Le v' bajto ga sanesmo, pa v^arno na klop poloshimo. Lepo rahlo ga na trebuh de-nimo. Mlinarizhka! z lied no mu ledeno obleko islezhite, jes mu bom glavo nekoljko k* semli nagnila, pa zhelo povsdignila, naj se voda is nja iszedi. Sdaj pa v' post el s' njim. Le malo mu glavzo podloshite, Oterite ga prav dobro, ino pa suknine sagrejte* Dajte mi rorzlr; bom skos nos v' rijega pih.ala, pa moram drugo nos-nizo satisn iti. Moshje! prav svesto muferzhno jamizo pa po dp late s' kertazho terite, tudi po vsim shivoti ga s' toplim suknam dergnite. Bom poskusila mu skos usta sdrave sape v'pi-hati. Primi ga nekdo zhed no s a nos—- —-Hvala Bogu! she je shiv. Le pridno delajte; she se »hilize mesijo ! »—: Sdi se mi, de rahlo diha V — *\ Lojseta ravno toplo odenejo , ki sopet shivf, ko sdrav-nik is Kamnika persopejo, bolnizheka ofkerbet. Ba-rizo pohvalijo, de Je veshanam tako modro svetvala. pNcurhni ljudje is ene nefrezhe dve naredijo, ako mo-Hriga zhloveka bliso ni. Predlanskim so v' Verbnioj otroka is vode potegnili. Hitro ga dva sa noge sgra-bita, ino na glavo terzhita. Kashta v' njem pokne — po njem je bilo. — Kako dobro sa mlade ljudi, ki se v' sholi kaj p rid a s vuzh i jo [* *) Vidi: Nauk s« ]jti.li. \" Zeli 181T, ftra« 10. |f«*«#*-**'; *'1V* 3 Blaslie Ino \csli i/;i u' nedelsko fholo pojdeta. Lojse oftane per Mlinarzbih , dokler prav ne okreva. Na eni rami se mu je prav posnalo, kako ga je kolo pfijelo. 4Srezha, de je po simi malo vode bilo, in pa de je Blashe hitro sapernizo satisnil. ,Sam Bog ga je ovarval. V nedelo po vezhernizah pridejo gospod kaplan ino sholni uzhitel is 4Slavine, kjer je fara, Lojseta ob-jiskat. Blashe se ravno k' bolnizhetu vsede ino is bukviz ,sa kratek zhas bere, Neshiza pa sa misoj shoke plete. Hitro vßaneta ino gospodu roko poljubita, po tem pa tiho h' pezhi slopita. Gospoda Lojseta prijasno posdravita , ki se jima je she pomusal. „Vidish, Lojse! kdo ne slusha, si sam nesrezho poskusha, katira mu sa petami gre — pravijo gospod kaplan. Boga sahvali, de nisi vtonil; pa tudi ta dva pridna otroka, ki sia tebe smerti otela.4 Sdaj Blasheta pobarajo : (,Kashi, kake bukvize imash?'' Blashe jim Navod sa nedelske shole poda.. „Mlakarjeva kuma (botra, gotiza) so jih nama sa pisanko kupili, Florjanova Bariza naj je ob nedelah brati nauzhila. 4Saj k' vam v' fholo hodi71 — Neshiza sgovorno pripoveduje. ,/Prav je takoF pravijo gospod kaplan. ^Poskusi brati od oblazhila nedolshnosli." *) Deklize koj gladko bere. (,Sdaj pa ti, Blashe, od Boshtjanzheta." **) Fantizh prav sastopno zelo povest prebere. Pohvalijo nju , ter velijo : „Kaj pa de v' fholo ne hodita?" — yNe vtegneva / odgovori Neshiza.. vVo simi pomagam jes mami, Blashe pa ateju, Po *) Vidi: Navod, ftran 56, **) Vidi: Navod, ftran 63, 1* 4 ]rti paseva veshko shivino, de si obleko saslushiva.4 „Vrav tako,* rezhejo gospod kapJan; ^shkoda bi pa vaj vendar bi!o, de bi se bolj ne svuzbila. Zhesar se v' mladofti svuzhisb, s' tem se sa staroft oskerbifh. Ob nedelah nimata kaj samuditi. O boshizhi lehko med drugosholze stopita. Vaj hozhem v' sholo !^ „Kamo sla pa ozhe ino mati ?" „Mati so shli bolno Milejzo objiskat, ki fie jo v' tork prevideli; po ozheta so pa Kamenski gospod poslali," pravi Blashc. 4Sonze se ravno po hribih osira; bilo je toplo sa po simi. Kamenski gospod pridejo ino Mlinarizh *' nji-mi, tudi dva hlapza po Lojseta, Mlinarizhka tudi k' domu dojdejo. „Mlinarizhal ■— sazhncjo gospod k*p-lan, dajta Blasheta ino Neshizo v' nedelfko i'ho-lo {" — „Pazh, pazh/ prigovarjajo grajski gospod. „Is pridnih otrok she kdaj kaj bo. Od nog do glave ju bom oblekcl, pa jima vsiga omislil, zhesar sa sholo potrebujeta. Bi vajnih otrök ne bilo, ne bilo bi tudi mojiga Lojseta vczh. Bog daj srezho ! V sholo poj-deta \* Mlinarizha se gospodam sahvalita, Blashe in Ne-shiza jim per odhodu sopet roke poljubita in od veselja skakata. vGlejtefi!/l rezhejo Mlinarizh. ^Vsaka nesrezhä gotovo srezho prinese. Dober J3og is shalo/ii vcscljc jiaredi. Bodi mu zhafi ino hvala." III. Mako jev' ftioli veselo! V saboto ob treh popoldne sazhne v' .Slavini ve-zhernize svoniti. Lepo je bilo svonov slishati. Blashetu ino Neshizi od veselja serze trepezhe. Grajski sluga jima nä vezher novo obleko prinese. Na ravnoit se preoble-zheta; ino ker se jima prav zhedno prileshe, gresia s' lilapzam v' Kamnik se milosiivi gospödi sahvalit, Lojse 5 jima she naproti pride, potem prinese sholskih bukviz, popirja , peres ino drugih rezhi, vezh, ko je bilo po-treba. Vcselo k' domu perdirjata ino ne moreta nedele dozhakati, de bi le skoraj v' sholo ihla. V ncdelo jutro sgodaj vstaneta ino klezhe odmo-lita, kakor so ju mati nauzhili. Ozhe grejo k' ranimu opravilu, mati pa doma kofilo kuhajo ino shivinzo opravljajo. Blashe ino Neshiza jim pridno pomoreta. Ozhe od perviga opravila pridejo , misa je pokrita ino kofilo se na okni hladi. V koti sa misoj imajo britko martro ; pred njo se vslopijo ino na glas molitvo pred jedjo opravijo. Per misi jim ozhe perpovedujejo, kaj so gospod Jakob (tako je bilo kaplanu ime) od svetiga Joana kerslnika povedali, in kaj se naj vfako od njega uzhs. Po kosili sopet odmolijo, in otroka vse zhedno is mise pospravita. Vmijeta se, preoblezheta, in preden gresta, ozhetu pa materi roko poljubita. Ozhe ju lepo poduzhijo, rekozh : WV sholo bota hodila, ne, de bi segerdib. rezhi nauzhila. Kaj po-maga veliko snati, pa se slabo sadershati —■ glave prebrisane, ferza pa gerdiga b.iti — »nati pisati ino brati, vsakimu odgovor däti, molitipane! — Ako bi kdaj od vaj kajta-kiga vzhakal, stopiti bi vama v' sholo tie dal. Satorej vama narozhim: 1, Posdravita vsakiga gredozh: Hvalen bo-di Jesus Kristus! Blashe, per teh befedah klobuk prevsdigni. Snanja s' nikomur ne delajta, preden ozheta alj pa mater ne p o b a r a t a, ?, V'sholi boditapametna, is bukviz skerbno berita, do.kler uzhenika v' sholo ni. Vsih norzov se varjta, ki jih sholarzi snajo. 3. Sahvalita Boga per sveti mashi sa to, kar sta se nauzhila, Vezh ko snata ino bolj ko vaj hvalijo,, p o n ishnej sh i bodita. Bog nas bo sa toljko o j ft re j i sodil, sa koljkor vezh snamo, ako dobriga ne ftorimo» Moj m ozhe me szer niso v' sholo dali, kar je meni shkoda; nauzhil sim se pa teh nau-kov per neki sholski pridigi, ko so njo rajni gospod fajmofhtcr imeli. Sdaj so » ravno vama prav. Naj od vaj kaj slabiga zhujem, mi vishi v sholo ne pojdeta/' Is Loke v' farno zerkvo je nekaj nad pol ure hoda. Ravno k' drugimu opravilu vabi, ko memo zerkvenih vrat prideta, ter se globoko prikloneta. V sholi jima gospöd uzhitel (sholmajsier) kraj odkashejo. Ko odsvo-m, gospod kaplan V sholo pridejo. Kar jih je v sholi, vstanejo, ter jih posdravijo. Gospod vsakiga po imeni saklizhejo, de jih bolj sposnajo. Vsaktero vßane, inö se pohlevno oglafi , ter rezhe: H Jas. * Potem. jih pri-jasno nagovorijo , rekozh : „Vsako nedelo se vas je nekoljko vezh nabralo. V' prihodno sa letaf med drugosholze nobeniga vezh ne vsemem. Odlagal fim torej na dones, kar vam po-vedati imam.4 ^V sholo hoditi — med poshtene sholarje sapisani bid — je velika srezha ino zhest. Hozhete pridni sho-larji biti, posebno trojno dolshnost na skerbi imejte: Bogu prav lepo slushiti —- 4Sepridnouzhiti —-4Starejfhe ino naprejpostavlene skerbno vbo-gati. Kdor teh dolshnost ne dopolni, shole vreden ni, in bo odrershen. Verh tiga vam je vcdeti dvanajst postav sa nedelsko sholo. 1. Vsako jutro ino vsak vezhcr molitvizo opraviti is glave alj is bukviz. 2. Vsako mlado nedelo, saj vsakc kvatre, k' spovedi ino k* svetimu obhajilu jiti. 3. Per svetim opravili ste dolshni v zerkvi peti, ako se poje; zhe ne, is molitvinih bukviz — alj pa roshenkranz moliti. Bres pridige ne ostati, ino zhe le mo-gozhe, tudi kershanski nauk saflifhati. <7 ''4, Ob nedelah ino prasnikih ne postopati, i a ■:■•! ne s' drugim fpolam kvantati. Kedar vteg-ncte, se sa fholo uzhite, pervosholzam Icaj vezh dobriga storite. v«,^.^^ 5. Na boshje pote, alj po zerkvanji (s - ho.dih)[* no ben ne sme, rasen de mene alj gospod; ■: uzhitela poprosi. Kdor v' sholo ne pride, „q : mora prihodno nedelo povedati, sakaj r ,; ga ni bilo. 6. Ob delavnikih pridno delati, ino se s' .; sholskimi rezhmi ne muditi. Besedvati, i: prasne isgovore iskati je prepovedano. 7. V sholo alj is shole mladenzhi s* mla-denzhami, deklizhi s' dcklizhami pamet-no naj hodijo. (Samo brat ino sestra si o-bodno skupaj gresta. Noreti po poti je ojstro prepovedano. 8. Po poti se ne mudite, v kerzhmo (litosh 3 alj oshterijo) ne hodite; na pies alj raj :;«:, = .,she gledati ne. ij<|k{ ^ ,hj.. ^,.^^ . ,}v^;, 9. Mladenzham je prepovedano tobakka-» - diti; lule tud v' roke jemati ne, Dekleta »j'i;f:*ne smejo perstanov jemati, ne. dajati, vv v O b lazhite se zhedno le po svojim stani. 10. Prepovedano jenespodobnepefrne peti —^ .nesramno govoriti. Po nozhiokolj lasiti, tf,-. ^voglariti , vesovati, juzkati (ukati) Bog ovarji! Vsaka nozh ima svojo mozh. ill. Vsi sholarji ino sholarze so si kakor bratje ino sestre; sa poshtenje eden dru-gimu so dolshni skerbet'i, greha varvatj ino 1 jubesni vo posvariti. . ' ' ; ^ j 12. Ako se kaj hudobniga sgodi ino sve", je dolshnost pred sholo gospod kaplanu po resnizi povedati; sa prizho pa eniga alj eno is tiste vesf vseti. Kdor priden ni, de kaj nespodobniga stori, bo odvershen. Tndi tovarsh alj tovarshiza, ki hitdob-no sakriva, v' sholi ne bo. tShola more poshtena biti. Preljubi vi ! savupam vas vse nedolshne ino pofh-tene. Ohranite svojo nedolshnoß ino poshtenje. Bres poshtenja bi bili zvetlize bres shlahtniga duha, Greh je mladine dushcn smrad. Rastite kakor Jesus, ne le na flarofti, temuzh tudi v' modrofti ino ^jubesnivosti per Bogu ino per poshtenih ljudeh. Vse vas bo rado imelo. Poglejte, Kamenski shlahtnik so vam tabliz ino pa krajde kupili, naj bi se vi, ki ste se branja she gladko lotili, tudi po malim pisanja ino rajting sa potrebo pri-vadili. ,/{Skerbno tore) pasite, kar vam bojo gospod uzhitel pokasali." -*• Gospod kaplan se v spovednizo povernejo. A, Pisanja perva vaja. Gospod uzhitel vsakimu zherno tablizo pa kerhel krajde podajo, se k' veliki zherni tabli vstopijo, re-kpzh: pLepa rezh je pisati —- popir po kurje ras« praskati pa ni lepo. S' krajdo poprej na tablize pofku-fite. — Vsaki primi svoj kerhel s* tremi perstami desnize, S' levo svojo tablizo spodej poprimi, de se ne premika. Tabla ima po dolgim ravne sarise (zherte alj linije) kakor po shnori, de se roka prave mere privadi. Do* nes homo prav lehko med dve sredni sarifi pisaLl. Pifmenke imajo tenke niti alj like ko las («§aat* fWd)/); *) pa debele ko fleber (@cf)attcttftrid) I)', pa krive lozne (ÜBogett), ki so sgorej (?), alj spodej (<), pa tudi vsgor ino vspod vslozheni (^). fio tudi na pol okrogli (ptfönotg C ))'i pa she vdsel skonzi imajo (.@d)Kttgett YJ ). JSfar huj narediti so pete {7 Z). psako na tablizo poskushaj. Kar mu ne Jlc&he, pomashi ino popravi, de bo prav. *) Siehe l. Tabelle Nr. l. 9 ! Is tih raslik narejamo perve pismenke : ifu fnf tn/ t, Vp X, 4 , e f 0 p a. :.;<; VüMi Is pismtnk se stovi ino besedc sißavljajo ; to de fe ntorjo vse pismenke ene besede med sebo dotikati. Po- ßavim: in, nif um; vir, run- Lozni se net vsakim konzi poojßrijo, Ša to pa per fredi nekoljko boLj tolßo potegnejo. Tako ßorimo : ef o, a, tie, on, yam. 1, Vfaka pifmenka mord po svoji poflavi ravno vi-Jbka, ne pretol/ia biti, de Jc zhedno prileshe. 2, (Stebri morjoßati, kakor bi veter svezhe od leve na desno pripogniL ' rt> 3, Lozni se morjo prap thedno sviti t de jih bo gorshe videti, '■•■" ,Sholarji poskushajo, kakor so jim pokasali, MarT-kterimu roka spoderkne, in gcrdo kavko naredi, pa jo tudi nagloma jsbrishe ino popravi. Vse tiho dela —> kar sazhne k* drugimu opravilu svonit', Pos-hranijo tablize ino krajdo v sholsko omarizo, sa odlvodno pa vfi skupej sapoj6 od neveste Jesusove, *) ktire so se lani nauzhili, ,,., i j IV, Pervo£IioI»i dobre volje« •Shola sa novinze fe je pervo nedelo po vfih ,Sve-ijh sazhela. Gospod kaplan so 7» sami imeli. Na zente je bilo shotarjev ino l'holarz. Tudi nekoljko sakonskih je prishlo se branja uzhit. V' sazhetki jim je bila shola *3 Vidi: Divislitvo, stran 169. 10 pretesna ; po malim sq jih pa nekaj odpravili, ki niso dobro sloveli, alj pa se slabo uzhili. Isvolili so ismed drugosholzov prav pridnih ino pametnih fantov ino dekliz, ter so vsakimu stolu mladenzhev oskerbnika, oskerbnizo pa dekletam dali. Oskerbniki so imeli: 1. Uzhenze v svpjim fioli pred sholo isprashati. 2. Per nauki jim v' buk viz ah pokasati, zhe je bilo potreba. : 3. Ako koga v' tisiim stoli v' sholo ni bilo, v' svoj sasnamik (katalog) postaviti ino gospo-du odrajtati. Blashe ino Neshiza lia per neki teti bliso zerkve ob nedelah kershanskiga nauka zhakala. Mati so jima sa jushno kruha dali, pa tudi per teti iia o poldne sajela. tSlishati, de se pervosholzi pred kershanskim naukam jako jepih pesem uzhijo, bi rada tudi po poldne v' sholo shla. Prosita gospod kaplana. rRavno prav I4 jima re-zhejo. ,,0 boshizhi pojdeta oskerbnik in oskerbniza slushit. Ako se zhedno privadita , lehko na njuno meflo siopita. Le koj dones pridita.4 ;i »ifllid«» f,mü!««ü ihni Vsa dobre volje per teti zhakäta, ki ju prijasno ohranijo. Tudi drugih sholarjev, ino prav pametnih shenk sc je per teti sbralo. Teta so imeli koriftnih bukviz, ino Blashe jim je dosti lepiga is njih povödal. Tudi kako zhedno pelem sravno sapojejo, de jim je prav kratek zhas. O pol ene so sholo odperli, ino oskerbniki sazhrio svoje uzhenze isprafhovati; pa jim tudi pokashejo, kar she dosti ne vejo. Ko sazhne ob enej h' kershanskimu Jiauku vabiti, gofpod kaplan V sholo pridejo. Kratko s' njimi pred naukam odmolijo, rekozh: ,,4Sveti Duh! ti boshja luzh, rassvetli nasho pamet — po-shlahtni nam serze, de bo mo snali, kar jc prav, pa tudi tak ravnali, kakor tebi, o Bog, dopade. Amen." Po molitvi nekoljko isprashujejo , sdaj po samim, sdaj po enim sioli, pa she vso sholo skupej, kakor se ii jim vidi. Koj dobro so slagali, pa deklize skoraj bolj gladko , kakor fantje. pMladenzhi| — pravijo gospod— glejte, de vas dekleta ne prehitijo ; bilo bi vam gerdo/ Sdaj sazhno prav smeshne besede na tablo pisati j ki jih je vsa shola slagala, ino po malim prav saftopno isrekala. Po vsakim isreki so jim kak lep nauk pove- dali. Nekoljko takih isrekov bilo je: Ja-4a. Vesle, 0 ■ kaj to veil? Kriftus je rekel: vVasha beseda na/ bo ja, j'a, ne, neA —-to se pravi, vselej resnizhria. Lashmve usta dusho vmorijo. */^~/ct" ^° aJ ■ Ja ^ 33ete, ki mu ljuba mati poje : Ajaj, ajaj dete moje! — Oh, koljko mati s' otrokam terpi, kako slabo pa otrozi materi vrazhujejo ! • J%a- jha na-tna pa- tna. Kasha je olroshka pasha, posebno mlezhna. Pa vrele kashe ne jejii ! :' i . c/jov u fte - no me - ta - tc. Ali se Jtene prime ? Tako tudi nauk otrok , ki so Jvojoglavni. Take uzhiti ino pa prasno slamo mlatiti. o/arav-46 ara-qo vla-qo. Sdravje po zurki sgine, po niti raste ; potreba ga je v' mladih letih varvati. juonx Ion- zhar - ja nva-li/ — kedar lepo svoni. Tako hvali vsaho delo svojga delavza. ČBirt Ion ta - la. Tako nemshkutarje govo-rijo. Prav po slovcnje se rezhe : Gospoddr plazhuje. Vsa shola je bila eno oko na tablo , pa eno uho na gospoda. Pervosholzi so bili prav dobre volje. Sdaj sa gospod kaplanam is bukviz po malim isrekajo, ter lepo s' perltam po verfti kashejo. Poslednizh jim she napovejo, koljko se naj do prihodne ncdele nauzhijo. 12 a. Perva vaja Vs shievilstvi. Bilo je she nekaj zhasa. Gospod kaplan noro pe« serfi na tablo pishejo, gofpod uzhitel pa perrcnze raj-tati vadijo, rekozh: V sedajnih zhafih snajo lJHdje do* bro rajtati; de vas kdo podrajtal no bo, vam je is glare shteti na vfe kraje potreba, ßhimej ! preshtej mi od 1 do 100. —- Sdaj pa ti, Janesek! od 100 do 1 ritansko : 100, 99, 98, 97 i, t, d. i Miha I ti pa sdaj eno proßopaj: 1, 3, 5* 7 /, t. d.; pa she nasaj eno preskakaj: 100, 98, 96, 94 i. t. d. Tone/! ti mi pa po dve ispußi: 1, 4, 7 /. t. d, Jaka! ti fi boLj moder\ mi pa krisham dodajaj ino oddajaj, kakor ti bom pravil: Koljko je 4 ino 5? Je 9; — 4 ad 9? oßane 5; -5orf9?-4 i. t. d. — Ti mejarjev Luka ! bova krisharn poshtevala, pa she rasslitevala; to morjo mesarje dobro snati* Koljko je 2 krat po 4? /e8___4 ino 8? Je 12. — 3 krat po 4.p Je 12. Koljkokrat je 4 v1 12 ? = 3 krat. Rasshtej 12 med 3; koljko 1 dobi? — 4. Koljko je 2 krat 5? — 10. Koljko je pol 10? =r 5. Koljko je 4lt del od 8? = 2. Sakaj? Ker 2 krat po 4 je 8 L t, d. —• Kolarjev Peter! ti is Ufa kolesa ino kolze nare-dish ; mi bosh is vezhih shtcvil pa majnshi pouedal.y ki jih v" sebi imajo. Paßavim; K,tire shtevke 9 v' sebi ima? —. 8 ino 1; — 7 ino 2; — 6 ino 3 z, t. d. Sdaj pa 13 rasdeli: — 12 ino 1; — 11 ino 2; — 10 ino 3; — Q ino 4 i. t. d. Kako pa vesh, de 6 ima 4 ino 2 v sebi ? Odgovor: K,er 4 ino % da 6. — Prav tako ! Vsi r' uzhenika gledajo ino so v' rajtinge tako sami-shleni, de she vedli niso, kaj so gofpod kaplan na tablo sapisali. Bila je pdsem po kershanskim nauki, Dokler she sami niso brati snali, jim gofpod kaplan po 2 verfti povejo ino gofpod uzhitel sapojejo. 4Sholarji sa njim potegnejo ino se hitro privadijo, ker jo oskerbniki ino oskerbnize lehko is table berö. Sdaj v' zerkev posvoni; vfi grejo na svoj odkasan kraj k' kershanskim nauku. Gofpod fajmoshter so ravno shterto sapoved boshjo raslagali, ter prav zhisto povedali, kako imajo starishi IS otroke rediti, jim posebno sa potreben nauk skerbeti, ker jim le tiga blaga nihzher vsel ne bo. — Pa tudi otrokam ojstro saterdijo slarejshe lepo imeti. Po raskla-danji isprashujejo. Vsa zerkev jim odgovarja, de je ve-sclje slishati. Ob konzi jim kratko poveü povedo , kako Jla se ozhe ino fin tepla. Hudoben fin sgrabi ozheta jno ga do praga pervlezhe. „4Stoj, hudoba! — nesrezhen ozhe savpije. — Ravno do tod sim bil tudi jes svojga ozheta savlekel/ tSin pa svojga ozheta ni posJushal, ter je dopolnil, kar slrashen pregovor pove: pKdor ozheta do praga pervlezhe, nja bojo otrozi zhrespragsunili. Po kershanskim nauki she nekaj potrebnih resniz mo-lijo, ]judje pa sa njimi. Konzhaje peTem po kershanskim nauki saglasijo, rekozh : ^Srezhen, srezhen , kdor ohrani i. t. d. *) (Sholarji, ki sopesem she snali, per svojih /iranskih altarjah prav glasno pojo. Per vczhernizah je vsa zerkev le eno gerlo , ker sazhno: ^Perpognijmo se kriftjani i. t. d. **) Po vezhernizah se je dalezh krog zhulo, kako fi domo grcde novih pescm vberajo, ino se jill od sholarjev uzhijo. V dvch alj treh nedelah je novo pescm she \f* fara p^la. — V* taki sari je veselje ! V. Pridna niolarja9 doma kregana. Blashe ino Neshiza na vezher k' domu pripojeta, ter dopovedati ne moreta, kako je bilo v' sholi veselo. Ozhe vkashejo Neshizi, naj materi per kuhni pripo-more, Blashe pa kravzo oskerbf. Po vezherji vsih zhvetero poklekne. (Svet roshenkranz molijo, ter po vsakim odfiavku po flari shegi sapojo: jSveti, sveti, *) Nauki sa shensko ralad6st, stran 165, **) Molitvize ea raladcnzhc, stran 307, 14 sveti, sveti zhres vse sveti Bog Ozhe, cSin in sveti Duh , tri pershone , en sam Bog. '*"*' Po molitvi se ozhe ino mati sa miso vsedeta, otroka pa pripovedujeta, kaj sia v' sholi slishala ino videla. Neshiza pove nekaj kershanskiga riauka, Bla-she pa shalosino prigodbo, kako sia se ozhe ino sin tepla. K'flednimu she pesem po kershanskim nauku po-skusijo. Kar ni Blashe vedel, mil Neshiza pomore. Tudi ozhe ino mati sia se pesme hitrO lotila. Preden se leshat spravijb, jo vsi prav gladk'o sapojejo. Kedar vezherno molitvizo opravijo, Blashe ino. Neshiza poklekneta. Ozhe obdva pokrishajo, ter bla-goslovijo, rekozh: „Bog vaj ohrani, dokler be-dita, ino ovarvaj, kedar saspita, de bota s' Kristusam bedel a, ino mirno pozhivala, v' imeni BogajOzheta ino -j- tSina ino svetiga ■f E)uha. Amen Boshji Angel bodi.s' vama!/( Mati nju s' shegnano vodo poshkropijo ino zhedno spat odpravijo. ' V' pondelik irijtt sgodaj isbudijo. Po juterni molitvi rnati ino Neshiza predete, ozhe treske zepijo, Blashe pa IVeti, ter s' ogorkam na treske pismenke zherka, ki so jih v' sholi uzhili. Ko se dan sasna, grejo mati kosilze kuhat, ozhe s"1 Blashetam v' hlev opravljat, Neshiza pa hisho pomete , ter ogorke skerbno pos-hrani. Po kosilzi grejo ozhe v'^Ianijr^o lesu kupit. Otroka sheneta shivinzo na vodö, ter gresta s' vedrizo sa mater po vode. Per mlini vedro na tla postavita, sazhneta s' vogljam po mlini, ki je sidan bil, zherzhkati ino se skushati, kteri bi lepshi zherke naredil. Predolgo nju k' domu ni bilo, ino mati nji saklizhejo. Domazha hishiza je bila lesena, samo kuhna ino sapezhniza si-dana savolj, ognja. Kedarkolj Neshiza v' kuhno gre, yogel vseme ino grede po lopi zherka, kjer je kaj be-liga bilo. Blashe pa vse nove defke popishe, ki so jih ozhe obresali. Vie okrog je bilo marogasio. , Ozhe posno k' domu pridejo, ino ko drugo jutro vse pozherkano najdejo, se mozhno kregajo, rekozh: IS ifßta posabila, kar fia uni vezher pravila, de so gospod kaplan sholarjam prepovedali namesto domazhiga posla sholske rezhi v' roke jemati? Sa kmete so delavniki sa delo, nedele ino prasniki pa sa nauk. (Stene morjo biti bele, dile tudi zhedne. Hishe, ki snashna ni, se poshten zhlovek bojs. Kaj Mlakarjevi porezhejo, ki mlin ves ozherkan najdejo ? Bota jih sa samero prosila, jes pa bom vajno zberkarijo pobelil. Tepel vaj sa sdaj ne bom; pa se sanesem, de mi tega vishej siorila ne bota.4 Po poldne 'pridejo Mlakar v mlin gledat. Blashe ino Neshiza hitro tezheta , botru roko poljubita ino jih lepo sa odpushanje prosita. KVidim veliko veselje, ki ga k' pisanju imata. (Sten mi pa vendar ne zhernita. • Krajde vama bom dal, ozhe vam.a pa zherne tablize naredijo , de lehko doma poskushata s kedar vtegneta.'' Napravili so jima table, kakor jih kerzhmarji imajo. Ko so na vezher she vse pospravili, so jima nali po-skushati, de nisia posabila, kar sia se v' sholi nauzhila. B. Pisanja druga vajm■■'»■■■/--',"■-■ Prihodno nedelo v' sholi vsak svojo tablizo sopet dobs-, ter sazhnejo pismenke delati, ki so na yeliki tabli stale. Gospod uzhitel grejo od eniga k' drugimu poprav-ijat, kar ni bilo prav, ter jim kashejo, kako se lika pot.eg.ne, pa /teber sa pisinenko naredi. Tudi roko eni-mu pa drugimu peljajo, Potem k' tabli fiopijo, ino vu-, zhiti sazhno : „Dorics poglejte novih pismcnk, ki svoje verhc imajo, ino se do sgorne rife potegnejo. Naredijo se is tih le ßelrov ino lik: *) s\ j L ) L ) Is njih se napravijo pismenke: I t v d h k. el, te, vef def de; act, Haf ledf tekf Son. Sapomniti fi morte: ") Siche I. Tabelle Rr. 2. 1tt 1. Vsaka pismenka mora verh rnvtio visok imeti; sa to fc od sgorne rife do spodne srednize tikama potegne. ■ 2. VsaK" ßebcr naj bo raven, ko svezha gladek , ne potaman, ne rogldt. 3. tStebri naj bojo od leve na defno naklonjeni> kakor bi jih vcter nagnil. 4. Lozni morjo biti gladko vflozheni, obrozhi pa okrogli, kakor velikonozhen koldzh, Prav pridno sholarji delajo, kar gospod kaplan is spovcdnize v' sholo pride jo, ter mladenzham na .Shent-janshevo, dekletam pa na tepeshcnzo spoved osnanijo. Kosh i/Jiii i strain II* i. Ves adventen zhas fta se Blashe ino N"eshiza svetih boshizhnih dni veselila ino sa jaselze pripravljala. Blashe dobi bresove gobe, ino Neshiza po nedelah svezher golobze ino svesdize resla. Na bosliizhno bilo jima ozhe v' koti nad miso polizo naredijo. Blashe zheden hlevez alj shtalizo postavi, ki je bila s' slamizo prav fletno pokrita. V shtalizo napravi podobe boshjiga deteta , Marije ino svetiga Joshefa, is papirja isreslane, pa na les prilimane. Nad hlevzam je poslazhena svesda plavala. Krog je vse seleno bershelna, ki ga je is sta-riga grada prinesil. Med selenjam so bile ovzhke ino pastirzi; tudi volk je v' koti stal. Od slropa so beli go-lobzi, pa poslazheni orehi viseli. Nad miso je nar vezhi golobez na shimi plaval, in kedar kdo vrata od-pre, se golobez na miso spustf. Prav lepo je bilo jaselz videti. Tudi veshani jih pridejo gledat. Do desetih na svet vezher je bilo vse nareto, ino k' roshenkranzu tudi majhino lampizo v' koti prishgejo, de je bilo she bolj veselo. Po roshenkranzi se okolj mise vsedejo, ino ozhe Sgodbe svetiga pisma perneso, ki so jih is farniga bukvifha na posodo dobili, naj jim Blashe bere, kako se je per rojstvi Jesusovim godilo. Blashe luzh vterne, ino prav sastopno sazhne: Jesusovo rojstvo. Kar se je s' Marijo godilo i. t. d. *) ^Sdaj, otroka, lehko vesta, kaj pomenijo jaselze —- sazhnejo ozhe. — Naf spomniti vsako leto tiste irezhne nozhi, v kateri nam je vsmileni Jesus sgublen raj sopet na semljo prinesil, se otrokam jaselze, alj kakoc tudi pravijo, paradish naredi. Lepo selenje po *) Vidi: Sgodbe II. <\cl, slran 23. 2 18 simi nam kashe srezhen vert, v' katerim Ira Adam in Eva pred greham shivela. ^She lepshi nam kashe sveti raj V nebefih, kjer mrasa in sime ne bo. Beli golobzi nam kashejo Ijubo nedolshnost, kako pohlevni ino zhilli naj bojo, ki shelijo biti ljubeji novorojeniga Jesusa» Poslazheni orehi ino jabelke narn kashejo frezho, ki jo bodo vsi imeli, kteri po nauki Jesusovim sbivijo, Pa-siirzi, ovzhike ino jagneta nam velijo, naj se tudi mi rojftva Jesusoviga rasveselimo. Sapojmo le liaro bo-shizhno pesem : Eno dete je rojeno, oj rojeno i. t. d. *) Mati grejo poslushat* alj she k' polnozhnizam vabi ? Ob ednajstih k' duhovskim molitvam posvanjajo. Otroka se s' materjo v' zerkev odpravita; ozhe, doma sa varha, po tern k' sornizam grcjo. V' boshižhnih svctkih se BJashe ino Neshiza dorna pridno uzhita, pa tudi k' spovedi ino k' sveti mu obhajilu vredno pripravljata. Na (Shentjanshevo Blashe sgodaj vsiane, se zhedno vmije, belo preoblezhe, po tern ozheta ino mater sa roko prime > rekozh: „Preljubi moj atej ino mama! odpuftite mi, ker sim vas dofiikrat rassbalil, de mi bo vsmileni Ozbe nebefliki tudi odpu-ftil, (Saj ne bom vezh tako." — Ozheta ino mater solse polijejo, ki mu odgovorita: „Ljubi Blashe! Bog naj viim odpusti, kakor ma tebi rada odpusliva. Pojdi k* ljubimu Jesusu ino moli sa naj,'' Blashe si solse oterne, ozhetu in materi roko poljubi, in vef samishlcn v' zerkev gre. V zerkvi she spovedujejo. Tudi drugih ljudi je tisii dan k' spovedi prishlo ; pa le poprej alj pa posnej so v'verfio stopili, de so sholarji prav lep prostor imeli. Kedar so vsi spoved opravili, gofpod kaplan sho-larje s'svonzam h' kerllnimu kamnu saklizhejo, ter jib, prav lepo ogovorijo , rekozh : P r e 1 j u b i 1 >' r/Kako sfezhni ste bill tisti dan, ko so vas per tim kamni kerstili. —~ Belo oblazhilo svete nedolsh- #) Vidi: Vsakdsyni kruh. V Zcli 1840, flran 201. 19 nofii in posvezhujozhe milosii boshje sie imeli. Bili fie i«voleni otrozi Ozheta nebeshkiga, bratje ino sesire Je-susa Kristufa , tempelni svetiga Duha, veselje angelov in serzhne shelje vsih pravizhnih ljudi. Oh, to je bilo lepo ino veselo ! Po Tvojih botrih fie obljubili Bogti lepo slüshiti, se grcha svefto varvati, de bi iVoje angelske srezhe ne sgubili. — Ali fie to svojo kerfino obljubo terdno do-polnili ? —- — Oh, nesrezhni greh, ki sie ga storili, vam je lepo nedolshtiost vsel. Niste bili vishej ljubeji Je3iisovi, kakor poprej. Angelzi so sa vas shalovali. Poglejte, skos sakrament svete pokore vam je vfmileni Bog vashe grche odpustil, sopet fie ovzhize Jesusove; boshji angeli se vas dones veselijo. VV sahvalo ponovimo tukaj k erst no obljubo, de jo bote v' prihodno bolj skerbno dopolnili ino ne prelo-mili vezh.* Vsi pokleknejo ino na ves glas sa gofpo-dam molijo. Deveta ura vdari, gospod fajmoshter prifiopijo» 4Sholarji grejo k' velikimu altarju, ino do povsdigovanja pojejo, potem pa sa gospod kaplanam molijo do ob-hajila. Pred obhajilam se gospod fajmoshter obernejo, rekozh : (,Vuzhenzi Jesusovi! Preljubi moji! Per boshji misi fie; Jesus vafh dober pafiir, vi njegove ovzhize» Toljko sa vasskerbi, de vam svoje presveto Telo deli vashim dushizam v' shivesh. Tako mozhno vaf ljubi, de hozhe per vas prebivati, naj bi on s' vami, vi pa s' njim vekomaj shiveli. Oh ljubesen pre-velika vsmileniga Jesusa I Ali ga ne bote tudi vi ljubili ? — Jesusa s' veseljam pod svojo sireho vseli? Pa zhifio mora biti serze, ki nar svetejshlga pod svojo ftreho vseme. Lepa mora biti dufha, ki Gospoda nebef ino semlje sprime , kateri je svetleji od sonza ino lepshi ko luna. — Oh, kdor ga po nevrednim prejme , siori boshji rop, ino si sam svoje pogublenje vshije. De se nobenimu vas kaj toljko slrashniga ne pergodi, molite prav poboshno ozhitno spoved." 2* 20 Po obhajili sopet glasno sa gofpod kaplanam mo-lijo. Kedar po sveti mashi vse potrebne molitve s' mla-denzhi gospod kaplan opravijo, vsemejo lepo od njih flovo , tekozh : ^Srezhno jutro , vi preijubi! je bilo dones sa vas. Jesus je sda] s' vami, vi pa s' njirn. On je vasha vin-ska tcrta, vi njegove mladike. Imate v' serzi svojim Njega , ki je veselje angelov. Oh , dershite ga svefio — ne pufiite ga is pod vashe strehe. Kar je juterna rosa shlahtnim rosham, kar je nedolshnim jagnizham mlado selenje, oh veliko — neisrezheno veliko vezh je vam Jesufovo presveto resh-ije Telo. Oshivela je sopet vasha dusha, omladilo se vashe serze. Rasiili böte v' vsim dobrim, kakor shlahtne oljke v' verti boshjim. Oh, to je veselje, ki vam ga svet ne more dati, ki vam ga vsmileni Jesus per fvetim obhajili da," „Bratezi ino sesire moje, sopet ite angelov to-varshi ino tovarshize; ne sapravite vezh te svoje srezhe! Jesufovo veselje med vami prebivati je, ne dajte mu s' kakim greham flovo. Posiufhajte njegov glas, kedar vas skos vasho vest svari. K' Jesusu pribeshite, kedar vas skushnjava v' greh lovi. Klizhite ga v' pomozh, in vslishal vas bo. Angel boshji bo vas branil, dokler ße Ijubeji Krisiusovi. Lepo oftanite v' Jesusovi ljubesni, dokler po vas pride, vas k' sebi vseme, kjer ga böte gledali ino se per njem vekomaj veselili. Bosbja milost ino pomozh osiani vselej per vas, Amen./' Drugi den, na nedolshnih otrozhizhev, so imele dekleta svojo spoved ino sveto obhajilo. Zhedno o-b-lezhene pridejo v' zerkev, pa imajo majhen venez (kranzel) seleniga roshmarina na glayi. Ravno tak lepo so s' deklizami opravljali ; to de so gospod fajmoshter s' njimi molili, gospod kaplan jih pa med sveto masho obhajali. Vse poino je bilo per lepim opravili ljudi, ki se uzhijo, kako se naj spoved ino sveto obhajilo vredno opravlja. Marskateri se posolsi, ter obljubi, ßogu bolj svefto slushiti, kakor poprej. Tako besede mizhcjo, lepi isgl-edi pa vlezhejo. 21 VII. Dvoje sliolarjev gre ! ligsltil. Posledne dni stariga leta se je drushina sellla. Vse krisham so omare in shkrinje vosili. V tiftim ktaji je shega , de vsakteri , ki is ptujiga v' faro pride, se s' svojim gospodarjam gospod fajmoshtru sglasf, se v' fame bukve sapisat. Kdor se is fare preself, se pride sahvalit, ino pove , kamo, faro sapustivshi, pojde. „Paftirji morjo svoje ovzhize posnati ino sa nje vedeti — so gospod fajmoshter djali. — Vsak poshten gospodar naj svoje pripelja, ki jih is ptuje fare dobi!w Ako se pa kdo do-mazhih mladenzhev alj ktera deklet is fame obfege dru-gam slushit odpravi, gre poprej v' svoji domazhi zerkvi k' spovedi ino k' svetimu obhajilu, potem se gospodu fajmoshtru (kar jih je sholarjev, tudi gospod kaplanu ino uzhitelu) oglafi , ter se jim spodobno sahvali. Ravno fe nedelskih sholarjev dvoje v' slushbo od-pravlja. Florjanova Mariza is Loke gre na Pojane sa hishno k' neki veliki oshteriji ; (Shimonov Tonej is vesele Brgse sa kozhjasha k' Novo^raj^kirnu gospodu, den hoda dalezh. Is zerkve pr^et^vMTiqlo ino od svojih tovarshev in tovarshi.z slovo vsemeta, Po opravili Mariza k' gospod fajmoshtru gre, ter jim rok© poljubi, rekozh: „Oellko ziie^tivredni qofpod faimojnter! lepo je 4im dahvahm ao, vje nauke; Hi Am lib, ßllßkala----6a vfe dovrole . ki O / 0 O V ' iim pn ptetela, pofebno pa da oznelno jnerv, 22 litero Jo da me imeli; de jo mi nali ov nedelah ino pradninin v raror pntif nter 4im -fe v hunni fiotrevniqa naujntla, -ha 0 u I o v f I tudi videla f kaho -fe po iijpi> per qojpodi vie poravna in poopravl-ia* JYjim nvcilo vimf de fim adat v douro fludnvo pn-inla. yJoieuno tin prefer?/mo danvalim „ de jo Sill dojlet mot- douer fpovednin. Dn; to me nar vcxn jkerm f hako ie mi vo nodilo j tier v n-tinovi jkervi ne vom! ■— ofa nfin vom molila /ot& ivo-te dnive dm; povernil -ttm vo pa Sßoa !a —- Per teh besedah se je prav milo rasjokala. Tudi gospod so i'e posolsili. Sdaj pa oni besedo primejo , rekozh : „Preljuba moja Mariza! Sapustivshi naflio faro, Jesusa ino njegoviga nauka nikar ne sapusti: Isvelizhar tvoj pojde s' tebo; on tc bo varval, on sa tebe sker-bel. Vselej si me rada vbogala, saupam, de tudi po-sJednih naukov ne bosh posabila, ki ti jih sa flovo dam. 1, Poshtena bodi ino pametno se nosi — pri-jasna vsim ljudem, posebno domazhim, naj te bo jo po pravizi radi imeli. 2. Gospodarja in gospodinjo sposhtuj, rada jih vbogaj in urno stori, kar ti vkashejo bres vsiga jeslanja. Naj bo delo she tolj-ko teshavno, radovoljno ga stori. Jesusu i'l ii s h i s h, on bo t v o i p i a z h n i k. 23 3. Rad a vstreshi fvojim domazhim, in ke-dar morefh kaj sa nje ft or it i, ne opufti, de se jim perkupish. Roka roko vmije, lize pa o b d v e. K j e r j e m e d drushirioj 1 e p a s a ft op no ft v' pravizhnih rezheli, tarn je veselje. 4. Lepo zhedno hisho imej, pofodbo zhisto, rse v'lepim redi, kar bo tebi srozheniga, Ne zhakaj, naj bi tebi sa vi'ako rezh vka-sovali. (Sama si vrajtiij, kaj je potvebni-ga; kar pa ne vesh, pobaraj ino poprosi, naj ti pokashejo. Pridna ino svesta bodi, de bo tebe Bog vesel ino vsi posh ten I. 1 j u d j e. £, Kar poshteno saslushish, sa drage obla-zhila ne isdajaj. Po svojirn stani se zhedno oblazhi, gisdost pa noroglavkara pre-pusti. Prihrani si krajzar sa stare dni, ker ga bosh kervavo potrebovala, pa saslu-shiti ne mogla. 6. I me la bosh veliko popotnim ljudem po-strezhi. Dosti poshtenih bosh sposnala, pa malovrednih she vezh. Varji se jih! Ne pogovarjaj se s' takim, ki t'e tebi pri-lisujejo; le potreben odgovor jim daj. Ne verjemi sladkunam, ki velike obljube delajo, ne po slush a j jih. Beshi gCrdu ne, ki sazhno nesramne rezhi pozhenjati; kHz hi v' pomozh, ako se nesramneshev fa ma vbraniti ne morefh. Pjanzov ino ponozhnih prijatelov se sogibaj. Nevar-fhine boi'h v el ik e- prestala , pa tvoj angel varhtebo ovarval, de le zhisto ino ne-dolshno serze ohranish, kakor do sdaj. 7. Ne delaj snanja s' moshkimi, ki se tebi ponujajo, ne jemli perstanov alj drugih takih sleparskih rezhi.. Vse morjo tvoj spovednik ve.deti i,no pa tvoji dobri sta-rishi. Bres njih dovolenja nizh ne oblju- 24 bi, bres njih vedenja kaj ne dovoli, de nesrezhna ne bosh. 8. Hitro ko v' slushbo stopish, si v» tistim kraji dobriga spovednika sberi. Vfakiga mesenza jidi k' spovedi ino k' svetimu obhajilu. Per pervi spovedi se jim pripo-rozhi, naj bojo tvoj spovednik. Ne sapu-shaj jih, ako bi v' velik greh padla; hitro k' njim tezi ino obtoshi se, de se ne pogubish. 9. .Skerbi, de bosh vsako nedelo per zeli slushbi boshji-— tudi per boshji besedi. Ako bi mogozhe ne bilo, vsemi svoje bukvize, ino beri, kedar vtegnesh, kaj boshjiga, de ne posabish svojiga Boga, in tvoja dusha oslabela ne bo, 10. Vsako jutro, ko vstanesh, pokrishaj se, ino Bogu priporozhi, rekozh: Lepo te sahvalim, Ozhe nebeshki, de si me ovar-val nizoj to nozh; varvaj me she dena-shen dan, in daj mi pomozh, de bom vse k' tvoji zhasti storila. — Kedar vezh mo-liti ne vtegnesh, saj to grede pomoli. —. Kedar bosh svezher trudna, veliko m o-Htinemogla, predpostelopoklekni, serze in roke povsdigni, rekozh: Lepo te sahvalim, Ozhe nebeshki, sa vse milosti ino dobrote tvoje, ki sim jih dones od tebe prijela. Prosim te, odpusti mi grehe moje, s' katerim sim tebe rasshalila. Daj mi lju-bo lehko nozh. — Potem se Mariji ino angelu varhu priporozhi, krish zhres post el o stori, ino v' imeni boshjim saspi. Tako bosh vsaki dan s' Bogam sazhela, s' Bogam konzhala, ino Bog te sapustil ne bo. Teh desetero naukov tebi, moja Mariza, sa flovo isrozhim. Glej, nedolshna si she — draga, zhista Jesu-sova nevefla, Oh, naj bi nikdar kaj slabiga od tebe 25 slishati ne bilo ! Raj bi svedel, de fi vmerla, kakor pa flishal, de si sapeljana — sgublena ovzhiza; to bi bila nioja nar vezhi shalost; pa ne le moja, ampak tudi angelov boshjih. Drugiga tebi dati nimam , bukvize polne lepih naukov sa tebe tukaj na ! —■ Koljkokrat njih vidish , spomni se mojih poslednih naukov ino moli sa me 1" Mariza poklekne in oni jo blagoslovijo, rekozh: (/Vsigamogozhn i Bog, Ozhe, .Sin ino sveti Duh naj te blagoslovi. JesusinoMarija bo-dita povsodi tvoja tovarshija, in boshji angel te naj spremlja. Amen!' Po kershanskim nauki gre tudi 4Shimonov Tonej slovo jemat. Ravno tih lepih naukov so tudi njemu povedali, ino so she djali: ^Moj Tonej! ti v' imenilno slushbo pridesh. Boga sahvali, pa nikar se ne prevsemi. Bodi sve/t svojimu shlahtnimu gospodu, varji njihove shkode kakor sam svoje. Ne daj se slabim tovarsham sapeljati, de bi s' njimi igral, pit hodil , alj pa svojiga gospoda goljufal. Vsi taki pajdashi so derezhi volki, naj se tebi she tak prijasni delajo. — Priden bodi; kar dones lehko Itorish, na jutre ne odlagaj — kar sam lehko naredish, se na drugiga ne sanashaj. Rajshi [tori vezh, ko premalo. — Ne sapravljaj svojiga saslushka, prihrani si kaj sa /iare dni , ino tudi svojih bornih slari-fhev ne posabi.'" yVem, de si nagle jese ino te rado prime. Varji se, de se v' jesi prenaglil ne bosh. B6ja se sogibaj kakor smerti, tudi shivina naj se ti vsmili. Bosh kaj nekershanskiga videl alj flishal, hudobneshev ne ob-rajtaj, naj fi ravno gosposko sukno nosijo. Peklenski sovrashnik v' vsakim itani svoje najemnike ima. Ne daj se jim lajhati. Kedar bi imel kaj hudobniga storiti, imej Boga pred ozhmi, kakor Egiptovski Joshes, rekozh: Kako bi kaj tako hudiga storil, in soper svojiga Boga greshil ! — Isprashaj svojo vest sledno nedelo , de bosh vedel, ali si na poti pekla, ali na siesi svetih nebes. Hodi ob svojim zhafi k' spovedi ino k' svetimu obha- 20 jihi, kakor fl dosdaj sholar 'vnj-en bil. Oh, zhe to opu-. ßish — bo tudi Bog tebe s.aputiil, Dosdaj (i bil moje farno dete, sdaj grefh med ptuje ljudi. Ozhe ino mati ne bojo vit'hej sa tebo gle-dali, bo pa gledal vezhni Bog. Njega se boj! -— Dva pota se tebi sa naprej odpreta — na pravo alj na levo ftran, stesa pravizhnolti alj pa zefta pregrefhniga shiv-lenja» Oh, ljubi Tonej ! varji, de fi ne sajdesh. Ako born v' kratkim flisha], de si vmerl, pa lepo nedolshen, ne bom shalosten, saj bom prijatela imel v' nebesab; zhe pa svem, de li se smotii ino ispridil, bom jokal sa tebe, naj bi si bil she tak imeniter» gospod. Nikolj rezhi ne smesh, de si bil moj uzhenz — moj priden Tonej.4- —■ Tako polliteno so ga odpravili, mu tudi zhedne bukvize dali, naj bi jih vczhkrat bral, ino pomnil njihove nauke. Radi so jih prishlt objifkat, ki so po drugih farah slushili alj svoj kosz kruha imeli; in naj so. ravno bili ojfter gospod in hud uzhetiik, so jih vender vfi pra-vizhni Jjiidje veliko obrajtali, rekozh : „Gospod (aj-moshter so vender le nash skerben ozhe.4 D. Pifqnja tret ja vaja. Ob devetih sholarji sopet pishejo. »Tiftirn prav gladko od rok gre, ki so se v' prasnikih pridno doma vadili. Gospod uzhitel jih pohvalijo , ino rezhejo: vDones bomo male pismenke dogotovili. Kar je sredniz ino sgorniz, she koj zhedno pifhete. Sdaj pa Jjiod/iize dobro pogiejte. ßp o dnlz c imajo ßeber, ki se pra» rahlo s* tcnko Liko od J'podne sredne rise do sgorne sqzhuq , od sgorne sredne ri/e do nar spodne pa gladko po- segne (?)' *) Tako se: fl, P naredi. — Druge. imajo sloko spodnizo, kakor napeto sa/t/co, ki Je na vdol *) eiefie I. Xnfrdse 9Jr. X ■Ž7 debelo, na vsgor pa tenjc potegne ( 1) f is katere fe 4 ino Q naredita. — Pqflednizh she dve pismenki imamo, ki so sgornize ino spodnize s* lepo vslozhenim logam: / alj pa /. ^ko ga preshencmo, Jlorimo j; /. Tako sapishemo pe, je f ae f er , et f potf fed) (tad, / it; runt. —: Pismcnke se morjo lepo Likati in kakor lozhje gladke biti.* cShli so sholarjam popravljat, ter so marskaterimn roko potcgnili, naj bi se raj privadila, Posnej pridejo tudi gospod kaplan pomagat. ,,Sa te nedele se she sajde, Jcar ste se pisati priva-eili — rezhejo gospod uzhitel, Vsako se naj 3* gosjim peram preskcrbi, popir v sholi piejmete — premosbni sa plazhilo, vbogim ga bojo grajski gospod prcskerbcli, Kar vas je bolj vajenih, bote prihodno nedelo na popir pofkufili; ki so she nerodne|, bojo nekaj zhasa na diUe pofkushali." b. Druga vaja v% Pitevilftvi. pPotreba vam je tudi shtevilske (shtevke alj zifre) posnati, de bote saj vedli, koljko je per vas hishna nu-mera, ki doma na podvojih sioji, ino jo snali sapisati.^ To je sa vas prav lehko, ki she male pismenke sapishete. Ravno is tiftih lik ino itebrov se narcdijo; pa jih ni vezh, ko deset. Nate jih eno sa drugo: 1, 2, 3, 4, 5, 6., 7, 8, », 0, Nekoljko vifhi se po-tegnejo, ko srednize. Le poi'kushajte jih! Kedar v' zer-kcv odsvoin, sapojejo Juternizo, *) ino fe pamet.no k' boshji siushbi odpravijo» *) Pclmc Slaiya AUazelna. Drugi natis, stran 0. 28 VIII. «Sliola pofliteiiig-a sader-slianja. Blashe ino Neshiza sta se pervo nedelo, ko ßa v' sholo shla, s' peresami oskerbela. Mlakarjevi so gosi redili, ino jima peres dajo sa zelo leto dovolj. Ko pervo nedelo po novim leti v' sholo prideta, so gospod uzhi-tel she pera pripravljali: „Poglejte, so rekli, pero, snotraj votlo, se mora pred vßm ojiergati. Po tern se varno s' pcrcfnikam [peresnim noshckam} prereshe , nekoljko ojjlriza raskole, naj tinta po raskoli tezhe; poslednizh se pa gladko priseka ino popravi. Vsak dober pisar fi sam pero vreshe; tudi vi se morte nauzhiti." Nekteri so tudi purmanovih (kolovrazhovih) peres prinesli, pa jih gospod niso hotli vresati, ter so djali: pPurmanove pera so preterde; kdor s' njimi pishe, preteshko roko dobi , ki ga od pisanja huj boli, kakor bi derva sekal." Blashe ino Neshiza sholarjam s' ve-seljam pomoreta, kteri peres niso imeli kupiti sa zhem. Po molitvi jih gospod vuzhiti sazhno, kako se per pisanji sedi. vMora se mirno sedcti, so rekli, ino nog ne krisham de'vati. Truplo se nekoljko k" misi alj k' Jioli nakldni, pa pers ne naslanjati, ker po tern rade bolijo, Roke naj na misi do laketa flonijo, Perßi levize se na popir poloshijo, naj tcrdno leshi, k* levizi nagnen, £' tremi perßami desnize se pero prime ino rahlo dershi, tako, de se sredinz peresu podloshi, pavz od Rrani priloshi, kasavez pa verh poloshi. Pero se toljko po ßrani dershi, de, kedar se od leve na desno vsgor potegne, tenko Uko kakor las naredi; naj se pa na vdol potegne, debel ßeber ßori. Le po malim se v1 tintnik pomozhi, de se ne saliva ino na popir pifarskc svinjc ne napravljajo; sakaj take praßze se ne dajo prodati.u 2» Sapifhejo jim pifmenske like, stebre ino lozne na tablo, naj jih na popir delati poskushajo. Tudi gospod kaplan pridejo pomagat, ino mladenzham kashejo , ka-ko se pero dershi, pa jim she sa roko primejo, ter kako pismenko potegnejo , ki ni prav nareta. Gospod Uzhitel dekletam pomorejo, in pravijo: rKako lehka sivar je pero, pa ga vender tako teshavno vodite! Zhe pa Bog da, vam pojde pisanje o veliki nozhi bolj gladko ispod rok, ko preja predizam, ki dremlejo,^1 Po pisanji gospod kaplan sazhnejo, rekozh: [,Ka-kor vidim , vas pisarija veseli, alj pisati lepo, gerdo se pa sadershati, bi ne bilo prav. VTaka rezh se po svojim lizi posna, zhlovek pa po svojim sadershanji. Podvuzhiti vas tedaj moram, kako se poshteno vede." Sadershanje v' prizho Boga. 1. Nar imenitnej hisha je sveta vesha boshja; sam Bog v' ti/ti prebiva. cSveta grosa naj te objide, kedar v' zerkev siopish. Poshkropi se, prikloni Jesusu v' presvetim reshnim Telesi do ta], po-klekni na svoj kraj ino ga ponishno posdravi. 2. Klobuki morjo pred zerkvenim pragam is glave, pa jih v' zerkvi na altar ne polagati alj pa svet-nikam na glavo. Zhe se v' kakim ftoli ne dajo obesti, jih je pod levo pasuho imeti. 3. Vsaki spol naj gre na svojo firan, ne moshki med shenske, vsako na svoj odkasan kraj. Per zerkvenih vratah oftajati , alj se zlo sunaj zerkve prislanjati ni poshteno. Veliki, ozhitni greshniki so svoje dni sunaj ftali in she /tojijo. Le blato se pred pragam otrebi ino pusti. 4. Imash svoj stol, V njega poklekni; pride pa ime-nitneji od tebe, odmekni se mu. Tudi siarim ino boletnim se mora prottor narediti, zhe ravno ti siojifh. To sapove kershanska ljubesen. 5. Kedar masbnik po zerkvi grejo, vfi verni vstanejo, ter se jim s' glavo priklonejo. 30 6» Med opravilam se stoji alj klezhi, kakor shega prinese. V' rokah se imej molek alj molitvine bukrize. Kdor riima per sJushbi boshji svetih rezhi v' rokah, po navadi tudi v' serzi pobosh-nosti nima. 7. Per Clushbi boshji se ne smejati, ne osirati, ne sheptati; pa tudi na glas shebrati ne, de ne bomo druge v' molitvi motili, ker nismo sami. 8. O pravim zhasi se v' zerkvö pride, kakor hitro odsvoni, ino po skonzhani zeli sJushbi is zerkve gre. Pred zerkvijo tobak shgati alj pa po drugim spoil sijati je gerdo ino greh. 9t Na poti se posdravi: Hvalen bodi Jesus Kri-stus! Moshki se k' timu odkrijejo^ shenske 8* glavo priklonejo, ter odgovorijo : Amen na vekomaj. 10. Kedar k* molitvi svoni, se hitro vsaki prekrishaj, in moli bres vfiga odloga, naj bo na poti alj doma, na deli alj per misi. Kar se odlaga, se rado samudi. — Zel svet je hisha boshja ^ Bog je povsodi doma; ne sme se storiti, kar bi njega shalilo, ne opustiti, kar smo njemu dolshni. Bogu slushiti nas nikolj ne bodi sram ! „Kdor se mene pred ljudmi sramuje, govori Jesus, njega se tudi jes sramoval bom/ V prizho gofposke. bog na sveti svoje namesiriike ima, dithovske ino desbelske. Njih sposhtovati on sapove, Kaj je v' prizho gospode storiti ? 1. Kedar gospoda na poti srezhafh ino tako bliso njih pridesh, de jih govoriti zhujesh , se odkrij, kloblik pod pasuho deni, ter posvezhenimu mash-niku desno roko poljubi. -^- Ptujim gospodam, ki jih ne posnash, ino pa deshelskim se samo odkrij. Shenske se takim samo nekoljko priklonejo, ter jih posdravijo, rekozh: Bog vas sprimi! alj she lepshi: Hvalen bodi Jesus Kristus! 31 2. Ako h' kakimu gospodu pridefh, si pted pragam obntelo osnashi. Poprashaj koga, ali so dorha , ino zhe noter smesh ? Rahlo na vrata poterkaj. Ako se nihzher ne oglasi, she drugo - ino tretjokrat nekoljko bolj poklukaj. 4Se she ne oglafijo , odftopi ino pozha-kaj. Per vratah na uhe vlezhi je gerdo, per okhih noter gledati she gershi, Kedar pa rezhejo po nemshko .£JCtdu! Le noter! vrata po malini od-pri ino jih pametno sapri. 3. Posioj per dvurih, dokler te ne pogledajo — ne posdravijo, a]j ne pobarajo. Na to se jim prijasno prikloni, ter safiopno povej, ka] shelish. Klobuk ino kaj takiga se ne sine na miso alj na fiol polagati , tudi ne vsesti se, dokler ne rezhejo. Ako sedish, ne gugaj se, kakor bi sole imel. Roke v' hlazhe vtikati ni le gerdo, je tudi lehko veJik greh. 4Se zhohati ino kebrati vushivzi na-Vado imajo. Na sieno prislanja se le meglenjäk. Zherstev korenjäk na obema nogama ravno stoji, ino ima per seji roke na krili. 4. Gospodi se mora v' lize gledati, pa ne prebliso. Po jispi se ne osiraj, kakor bi kaj svojiga jiskal. Ne trebi si sob ne nosa; ako se ti seha alj kiha, s' robzam alj s' haderzo usta sakrij, de se ne bi kdo v/irashil, kakor bi ga posherl. tSe komu kihne, rezi mu: Bog pomagaj! pa se mu tudi prikloni, ako je imenitnej ko ti. 5. Ne pluvaj po tleh , temuzh pluvavnik pojishi. ,Se v' roko 'alj po tleh vsekovati, po tern pa s* nogo rasteptati , je po svinsko; sa to svojo haderzo imej, Tudi otrokam je gerdo, ki vse ro-kave oloshane imajo. 6. Kedar opravish, se priporozhi kakor poprej» Tudi deshelski gospodi se roka poljubi, kteri smo dolshni posebno hvalo alj zhast. 7. Per gospodi se predolgo ne mudi. Ne jemli v' roke rezhi, ki so po jispi. Kedar vslanesh, /tol v' kraj pofiavi, kjer je poprej biJ, 32 8. ,Si k' obedi povablen, le posledniga raesta se dershi, dokler ti vifhej ne odkashejo. Ne segaj pied imenitnejim v' skledo. Roke zhedno na miso dershi. Kosii pod miso ne luzhaj. Ne bodi pre-volzhi, pa se tudi ponujati prevezh ne daj, 9. Zhe gospod k' hishi pridejo , stopi jim pred hisho naproti, ter jim povej, de se srezhe veselish, jih na svojim domi videti. Odpri jim vrata in ftopi sa njimi. Ako se odkrijejo , jim primi sa klobuk, ter ga na zheden kraj poloshi, jim sedesh sa miso ponudi, fam pa pred njimi /ioj, dokler ti ne rezhejo, de se vsedesh. 10. Kedar se sopet odpravljajo, jim klobuk podaj, jih sahvali sa objiskovanje, ino jih nekoljko po-spremi. Vezhi ko so gospod, dalej jih spremljaj, nishej se jim prikloni. 11, Giesh s' kakim gospodam, daj jim desnizo, ti pa na levi pcjdi. Herbta jim nikolj ne ,obrazhaj, tudi naprej ne vhajaj. Govonsh s' kakim imenitnim gospodam, se ne po-krij , dokler ti ne rezhejo, — cSe gospodu skrivati , ki k' hramu pride, je po divjashko; sogiblejo se le dolshniki, ne pa poshteni podloshni svoje gosposke. „Kdor vas sanizhuje, govori. Kristus, mene sanizhuje.^ V prizho ljudi svojiga stanu. Vsi smo otrozi Ozheta nebeshkiga; kakor bratje ino seftre si mormo biti prijasni. Kako se to sgodi ? 1. Po poti ne letaj, pa tudi ne lasi; hodi, kar je prav. Ne govori fam s' sebo , ne krili s' rokami, kakor bi svet bil tvoj 4Shkodo grede delati, se na vos obeshati, shivino vdarjati, se varji. Pjan-zov ino prepiravzov se morash s' senenim vosam sogniti, 2. Prijasno povej, zhe te kdo kaj pobara; prashati: Kdo je — kamo gre? se le rotarjam (rihtarjam) spodobi. Pomosirad, kar premoresh , pa sa vsako 33 malo rezh ne jemli plazhila. Bog poplati (lonaj)! veliko velja. 3. £Srezhash snanza , prijasno mu roko podaj, rekozh : ßo g da j fr e z ho ! ter ga pobaraj, kako se mu godi ? Ptujih ljudi pa ne oponashaj , kako govorijo alj hodijo; s' kako mero merish, se bo tebi merilo. 4. Pridesh v' ptujo hisho, klobuk is glave, kjcr po hishi ne deshi. Posdravi domazhe rekozh: II va-len bodi Jesus Kri ft us! Dobro jutro! Do-ber dan! Dober vezher vam Bog daj! i. t, d. 5. Sasiopno povej, po kaj pridesh, ino po tern se vsedi, ako ti rezhejo. Zhe ravno k' obedi pridesh — kar ni lepo — rezi jim: Bog shegnaj! Shlize shteti se ne spodobi, pa tudi ne brani se, ako te pova-bijo , de s' njimi sajmesh. Kdor se k' misi siliti da, visoko giavo — trebuh pa prasen ima. 6. P< r odhodu se poslovi rekozh: Ne samerite! Srezhno! Bog vasovarji! Lehko nozh! Hvalen bodi Jesus Kristus! 7. Tebe kdo dalnih snanzov objishe, na proti mu fiopi in roko podäj, scdesh ponudi, ter mu po-kashi veselje, de te objishe. Ako predolgo ne pove, kaj bi rad, ga zhedno pobaraj, s' zhem bi mu vstregel. Kislo repo prodajati, V mespalegati, in hude zhase toshvati, ni po kershansko. Dober zh!o-vek rad druge rasveseli; le neprijasen se kisel dela, kakor bi ga grislo. 8. V ptuji hishi sa miso brado podpirati ni lepo, to-bak kuriti je gerdo she doma, v' ptuji bajti se zlo ne spodobi. Kdor pa tobak shgč, mora lulo is sob vseti , kedar se komu odkrije, alj s' kom govori. — Potreba vam je she vediti: Kako se v' drushbi poshteno govori. Vesela drushba je velik dar boshji, varvati je pa, de se v' pogovorih Bog ne shali ino blishen ne pohujsha. 3 34 1. Pomisli vselej poprej ko sinesh. Boshje rezhi sa-J'mehvati drugim sa kratek zhas, druga sapoved boshja prepove. 2. Rad govori, pa drugim v' besedo ne vhajaj. Klo-potez veliko klopozhe, pameten malo pove, pa tifio prav. „Veliko govorjenja bres greha ni," uzhi iVeti Duh. Zhenzhe Marinke nima nobe-den rad. 3. Ne govori od drugih slabiga, tudi ne sam od sebe dobriga. Druge opravljati bolf, sam sebe hvaliti smerdi. Zhe dobriga v' tovarshiji praviti ne vesh, pa molzhi; tudi beseda zhloveka vbije. 4. Klafati, sa kratek zhas kvasati, drugi spol v' smeh pripavljati, nesiamno masne besede legati, je v* pekel v'mlin nositi. Od takih mlevzov Kriftus pravi, de bi jim bilo boljshi fi mlinski kamen na vrat obe-fiti. — Ako pa kaj nespodobniga kvantati slishish, marn na kaj boljiga oberni, kaj poprofi , povej alj pobaraj ino hudoben guzh vltanovi; imel bosh veliko dobro delo. 5. Kleti, se po mesarsko rotiti, je velik greh; pa tudi legati, naj bo sa jok alj sa smeh , sa do-bizhek alj sattonj — vse je budobno. ^Lashnive ulta dusho vmorijo." 6. Drnge s' besedo pikati alj pa srote drashiti je sopcr kerlhanfko ljubesen. cSc prepirati je gerdo, koga rasshaliti she gershi, rasjesiti pa hudo. Ako ti kaj samersi, tiho 10 odshtej , prej ko kaj rezhesh. Tako se jesa ohladi ino sovrashtvo vgasne. 7. Bres potrebe ne baraj, kako se drugi nofijo, kako shivijo, opravlivzam uh ne nasiavljaj. Kdor sa drugimi prtivezh posveduje, rad sam sebe posabi. 8. Od tega, kar si slishal , dobro raslozhi, kaj bosh povedal, kaj pa samolzhal. Naj fi ravno beseda ni konj, je pa kamen, ki ga teshko odvalish. Lehko se vershe, pa teshko pobere, ihe teshejj rana cjsdravi, ki jo blishnimu s' eno besedo naredfsh. 35 9. €Skrivnofti so skriti, prijasnofti pa ohraniti, vredni jih rnormo biti ino ne rasodeti, ako ni vifhi dolshn6ft. 10. V' pogovorih prevezh sijati alj se preglasno sme-jati tiikar ! Tudi kashel s' haderzo sastavi, de koga okashlal ne bosh. — Ravnaj se po zhednih — ne po robaftih ljudeh , ino kar si enkrat vgre-shish -— drugokrat popravi; tako se bosh poshtene shege privadil. Vselej me serze saboli, kedar se fper gosposkih ljudeh govori: to je po paversko! Nikarte, de bi se tudi od vas tako rekalo 1 Vadite se vsiga zhedniga — poshteniga» ino rastite v' ljubesnivosti per Bogu ino per ljudeh, : '*■';''■■ , ix. ' :■:•,:-. ... Ifiula si 11121, de ilrerje Pervö hedelo po svetih treh kralih jft bilk tako hudä sirwa, de je drevje pökalb. Gospod uzhitel so pred zhasarh fholo odpetli ino rekli dobro sanetiti. Pervi so v' shbli, ih hitro is sime blisö Vrozhe pezhi flopiti ne dajo, rekozh: j,Kdor is sirhe na toplo hits, ga fada glava boli, lehko na rokah ino nogah osebe. Boljshi je nekoljko v' jispi postopati pa si roke meti, doklef se vgrejejo. — Vidirti, de so väm loke premerle; prej ko pishemo , naj varti pOvem : Kaj llöfiti, kedaf zMoVek smetsne? 1, De po simi ne osebesh, shmetno hodi ino ne nosi pretesne obutele. Bolji je peshez hoditi kakor vositi se. 3* 36 2, Ako pa osebesh, hitro oseblino g' snegam prav zherstvo dergni, dokler de prejde Te sazhne od juga serbeti, rudezhiti ino skleti , vsemi shkaf lcdene vode, dershi okolj 1 ure oseblino v' vodi, ino zhe se sagreje, ledu dodaj. Hudo je obfiati, pa dobro osdraviti. 3, Po simi shganja ne pij, kedar se na pot po-dash; shganje daja smertno spanje na flesi. Ne posedaj, naj se ti ravno pozhivati ljubi; ako sa-dremlesh, smersnesh. 4, Smersnjen zhlovek se mora rahlo prene-sti; lehko mu perst, tudi roko alj nogo vlomish, ker je vse kerhko, kakor zengel. 5, Obleko ino obutel hitro is njega isreshi, ino ga v' sneg polos hi, pa dobro s' snegam sa sholn na debelo sakidaj, ustam ino nosu pa lukne sa dihanje napravi. Smersnjeniga prehitro na toplo djati vmorf, zhe ravno she shivf. 6, Ako snega nimash, pod kako pojato, alj na skeden ga sane si, perte v'ledenovodo pomozhi ino ga V tajifte savij. 7, V eni uri, zhe je mogozhe, sod led en e vode nalij, ino smerslo truplo do brade namozhi. Nekaj zhafa po tem topleje vode dolij, de se udje gibati sazhno. 8, Po tem ga is vode potegni, v' hladno postelo poloshi, dergni s' suknam ino kertazhami, kakor take, ki jih is vode potegnejo» S' boshjo pomozhjo tvoje delo ne bo saßonj. Po simi je tudi slo nevarno sherjavko v' merslo zhumnato noiiti, ino se per njej greti. Vögeln sopuh zhloveka sadushi. — V1 Parishi sla dva Rergarska fanta svezher v' svojo zhumnato voglja nesla|, si saku-rila, se grela ino saspala. Drugo jutro mertva najdejo. Hitro jih v blishno bolnishnizo na sdravo sapo saneso (po leti je dobro pod milim Bogam sunej) in ju vshiv-ljati sazhno. 37 1. Isslezhejo nju, ino tako poloshijo, de sglavje vishi imata. 2. V lize jus'merslo vodo shkropijo, glavo, vrat ino satonek, posebno sa uhami ju s' merslim jesiham smivajo. 3. Po tern so jima glavo v'perte savili, v' hladno vodo namozhene. Tudi na persi ino na serzhno shlizhizo so jima mokre zote polagali. 4. Med tem so ju neprenehama s' suknam, ki so ga v' jesih pomozhili ino osheli, tudi s' kertazhami po vsim shivoti der-gnili. 5. Pihali so jima s' rorzhekam (s' zcvko) sdravo sapo skos usta v' pluzhe, de bi se smesile, pod nos so jima pa hudiga jele-novza dajali. Tudi v' lize so ju pihali. — V devetih urah sazhneta dihati ino gibati. To je bilo veselje! Tako so mora tudi s' takim ravnati, ki v' kaki kleti alj drugi dump I i od slabe sape onemore. Lo-shej je pa vselej se nesrezhe ovarvati, kakor vbraniti. Huda sima je: varjte se, de vas muhe ne vjedo;—-take muhe, ki nekterim po simi kakor po leti po glavi letnjo. E. Pisanja shterta vaja, Sagreli ste se; — sdaj pa le pisarijo v* roke. Vuzhili sie se malih pismenk, in snate she srednize, sgornize in spodnize delati; dones bomo poglavne, velike zherke sazheli. *) Nekoljko teshej so; sa to pa prav dobro poglejte, kako fe vsaka sazhne ino konzha. Perva naj bo veliko (J; ki se ravno tak dela ko malo 0. Velike pismenke se / malimi lepo sklenejo, ") Siehe l. Tabelle Nr. 4. 38 hakor p: (Jzne f (Jd/wala \.t.d. — Druga velika zherka bodi C? . ktera ima dva lozna, ki se v jredi svijeta, p: Ova. — Tretja je pa LLf ki ima dva Jlebra } kakor tyf- na pervim ßebri pa kluko, p: clr/fia» — sihterta pismenka naj ho 07 t / podolgo-vatim logam.) ki fa spodaj savosld. — Tak Je naredi y f ki nad logam ßreho ima. c/J inta po fredi log, sa Jlreho pa lozna dva trojki podobna. Velike pismenke vethidel spodaj suoj log vy vosel svijejo, ki se rad sulije; pa je lepshi, ako sc sankct tako naredi, de se skos nidi* Pokasaii so jim ?j,ßrediti: J, Jl, 7i, Ji, ŠT, S, $i- Nekteri fi niso , upali na popir pofluisiti; dali so jim sopet tablizo ina pa krajdo, de se je roka potegniti privadila. Sapomniti fi morte — so djali — de se pero na Vsgor rahlo potegne — na vsdol pa nekoLjko pertisne. —■ Lozni ino logi so v" sredi debeli, skonzama se pa sojßrijo. Ojßri so tudi, kjer se sprimejo. —■ Velike so vse sgomize, ki dosegajo sgorno riso pa spodno sred-nizo. ■— Poglavitne pismenke so vogelni kamen; pray zhedno jih morte delati. Gospod kaplan pridejo pomagat, de mlade pisarje jiekoljko velikih zherk privadijo. Poslednizh jim vka-shejo shtevilke sapisati, ki so bile na tabli. Po tem sa-r pishejo 10, 11 do 100, (I. Tretja vaja v' shlevilstvi. 1, De vas ne bojo roke bolcle, hozhemo s* glavo rajtati. Vem, de vfak vas 1 rajnish glcshta; saj pravijo, de tudi kokosh bres dnarja ni, Koljko dnarja pa 1 goLdinar v seb(, ima? — ne bote 39 vfivcdelu Povej mi, Llkcbova Anza: Koljko pol-goldinarz Una 1 zel goLdinar ? Odgovor: 2 pol-goldinarzi. —- Koljko krajzarjev sa x/2 goldinarzo dobish ? — 30 kr. Koljko je '/3 goldinarja ? — 1 dvajsetka, alj 20 kr. Koljko Una 1 goldinar dvajsetiz? = 3; koljko petiz? = 4; koljko de-setk? = 6; koljko petk ? — 12; koljko pa gro-shev? = 20. Tako se glava zhajma ino brilita. Pa she ni sadoßi. Povej mi ti, JSolarjev Lcnzhe: Koljko krajzarjev moresh imcti, de bo 1 goldinar? Odgovor: 60; koljko pa dvakrajzark? — 30; koljko pa gro/hnikav? — 20; koljko pa dvagroshnikov? — 10; i. t. d, 2, Privaditi vas moram drobish na goldinarjc vrezhi, Povej mi, Kebrov Tonej! Koljko da 5 polgoldi-narz? = 2 goldinarja ino pol, to jc 2 gl. ino 30 kr. Sakaj'? — 4 polgoldinarze vershejo dva goldinarja; 1 polgold. da 30 kr. Koljko da 7 dvajsetiz? = 2 gl. ino 20 kr. — Koljko da 11 petiz? = 2 gl. 55 kr. Koljko sneje pa 20 petk? = 1 gL 40 kr.; alj pa 5 dvajsetiz, alj 10 desetk i. t. d. 3. Morte mi she shtevilo raskladati ina dnarje v* glavi premeniti, dokler jih v shepi nimate. Is-rajtaj mi, Primekov Tonej! zhe imam o.d 17 kr. 10 kr. v desnizi, koljko jih bo v' lev(zi? =£. 7. — v' levlzi 15, koljko v' desnizi? = 2 kr. Koljko nashtejesh is 17 kr. groshev? —- 5 gr. ino 2 kr. Imam 36 groshev; koljko bo goldinarjev? = 1 gl. ino 16 grojhev; alj pa 3 polrajnishnize ino 6 jr. — Koljko je pa 75 krajzarjev ? — 1 £"^« i«o 5 gr.; tudi 25 gr. Poßavim, kovazh Una 5 polizhev viiia, polizh po 8 gr.; koljko je dol-shen? ■=. 2 gold. — Sdaj pa 1 gold, ino 15 gr. odshteje; koljko she na dolg oßane? = 5 gr, alj 15 krajzarjev. Tako se ti ne bojo v' rajtingah krave smejale, pa te tudi ne babze goljfale, kedar pridejo medize pit. — Sa dones, mislira, snamo dovoJj. 40 X. Poslitena g-oftija« lepa rezli. Bila je kratka sreda pa vina tifio leto dosti; torej tudi veliko gostij. Nekteri nedelskih sholarjev so bili prosheni sa drushbane (drusheje) inö drushize; pa si obljubiti upalt niso, dokler gospod kaplana ne popro-fijo, naj jim V svatovshino dovolijo. F. Pisanja peta vaja. Drugo nedelo po svetih treh kralih gospod kaplana ni bilo v' sholo; spovedvali so sa popolnama odpustke o sJadkirn imenu Jesusovim. Gospod uzhitel so jim pokasali druge velike pismenke, ki so jim prejno nedelo ostale, namrezh: £r. imam. —■ Golobov 1 par je po 15 gv., /to/ /5o veljalo jih Moparov? Srajtamo pervizh 20 parov po 15 grosh., c?a 15 £"/. ; sdaj pa sa en par manj^15 £/\ od 15 gL shtejmop bo sa 19 parov 14 g/I. ^Vzo 5 gr. oßalo. Take rajtinge glavo belijo; kdor pa rajtat' ne sna, fam sebe goljfa, 43 Nauki sa dobro voljo. Tretjo nedelo gospod kaplan v' sholo pridejo, ino sholarjam, ki so jih prejnq nedelo prosili, rezhejo, naj le v* svatovshino grejo. „Baral fim gospod fajmoshtra. — so djali — oni vam kar ne branijo , ako je slarej-sham po volji." Enim so pa vendar prepqvedali sa-volj ne (lofti poshtene hjshe, in neki deklizi tudi, ker drusbban namenjen ni dobro slovel. ^Ravno preteklo nedelo — so djali — je bil sveti evangel od svatovfhfne v' Kani Galilejski. Jesus natn v' tej veseli prigodbi pokashe, kako naj tudi mi s' pri-jatli radujmo ino shalujmo, ako nas povabijo na go-ßijo alj reshitvo, na botrino alj sedmino, Dobro delo je, ako se le bres greha sgadi. Per vashih goftijah ia dobrih voljah je veliko hvalevrednih sheg, pa tudi ne-spodobniga dovolj, Moram vam nekaj sa kratek [zhas povedati. 1. Te povabijo, ne daj se predolgo profit?, Zhe miflish , na pervo besedo obljubi, ako ne moresh alj ne smesh, naj te she toljka proshnja ne preprofi. 2. de Je ne dotikajo. 3, De ravno po verfii pijhesh, ne V* pekel ne v* nebeja, kakor velijo. Postne shege ino krivovere. Gospod kaplan se v fholo persmeje, rekozh, de so smeshno pripoved te dni slishali od nekiga Kurenta, kteriga bedafli ljudje sa svetnika imajo, ino pufine dni zheftijo, pa le s' norzami. Pravijo de li je na gosli godil, pa tako sakroshiti snal, de je plefati moral kdor ga je saslishal. Tudi slodej, ki ga je motit pri-shel, je sazhel tako po ternji skakati, de se je ves rasplasil. To so gole kvante; pa resniza, de je Ku-rent bil malik nekdajnih hajdov, ki ga she sdaj v* pratike s' rogami ßavijo. Kurenta zhesiiti potreba ni, pa tudi poshteno rasveseliti se, ni prepovedano, do-kler sam sveti Pavl veli! „Veselite se, sopet vam rezhem, rasveselite se; to de vasha poshtenost naj bo snana vsem ljudem,4 Kako se ima to sgoditi, vam bom povedal: 1, Domazhi ljudje si bres greha kako ve-selje n a pravijo ~— sa kratek zhas kak nedol-shen smeh. Kakor se pa otrozi potepati ne smejo, tudi mladenzhi ino deklize ne v' ves hoditi. Po-tepuhi ino potepenke pridni ne bojo. 2, ,Sheme delati — v' mashkorah po hishih hoditi prida ni ; veliko gerdiga ino hudobniga se sgodf. tSe po drugim spoli oblazhiti je Bog pre-povedal. Zhe pa kdo kako kosbuto naredi, nai-slim, ne bo hudiga; samo otrozi se plashiti alj preltrashiti ne smejo, kakor se na Miklavshevb 48 pogosto godi. To otrokam sa vse shive dni shkodi. 3. Blishniga dobro ime se sa dobro voljo sha-liti ne sme; p: de bi deklino perfilili ploh vlezhi, ki se ni omoshila. 4. Svetih r e z In ne v smeh pripravljati, p: de bi se kak noroglävz predersnil na spoved jiti, alj pa kak godez is pezhi pridgval, a]j de bi s' konduktam pust pokopavali. Take vlazharije so soper drugo sapoved boshjo. tSvete rezhi so sa svete ljudi, ne sa norze. 5. Neframnih rezhi v prizho ljudi pozhenjati je po vbijavsko. Takim se ne daj Bog smejati; le oberni se ino beshi. Oh, pußnjaki dopernashajo, kar se siniti ne sme. Pa tudi dosti krivih ver, babjih vrash ino JThkodlivih sheg je v' pusti. Tako basajo : 1, Zhe se pusten dan mele, rado nad tisto hisho germs; zhe se prede, kazhe krog hishe lasijo. •■••'■ Ta je babja. Kjer v' shermih melejo, res germi, ,'.*»■■ f' pa ]e v' kozhi, kakor po Hrovashkim. Kazhe po simi okolj hishe ne lesejo, po leti she vedle ne bojo , kdaj shenske predejo. 2, Naj kdo pusten dan pest kurnikov na njivo sanese, bo zelo polje rodovito. Pa le tistokrat, zhe vse polje s' njim pognojish. 3, Kodar na pusten dan megla stoji, tisto leto tozha pobije. Kaj pa megla ve, kodi jo veter potegne? 4, Zhe na pepelnizo^shegnaniga pepela po repi potrosish, nje ne bojo gosanze jedle. Pepel se blagoslovf sa ljudi, ne pa sa gosanze; 5, Kdo se na pust do sitiga ne naje, bo zelo leto gladoval, pravijo. Res je, zhe ne bo imel kaj jesti. '49 Zel rosh bi vam takih vrash nashtel; pa jih sami vSadofti posnate; le varjte se jih. Veliko prasnih sheg 'no babjih vrash je nevarnih ino shkodlivih. V nekim kraji, kjer fim poprej slushil, pride mosh po mene, naj grem njegove shene tolashit, ki hozhe obupati, Grede ga prasham, kako ji je to napadlo? i,Oh — je djal — te nesrezhe so same babje vrashe krive Ko je pred nekimi letmi moja pervokrat povila, perneso svezher dete od kerßa in ga ji v' snoshje po-loshijo, ter mu kerftno svezho na noge denejo, rekozh:' de mora pervo nozh mu goreti , de bo bolj srezhno. Moshki gremo spat, pa tudi babe sa nami, ter jo samo pufiijo. Ona she slaba, saspi, kerftna svezha pa y' snoshji gon. V spanji se ji sdi, kakor bi bela shena njo budila, rekozh: Kaj fpish ? poglej, kaj se godi ! Na to is spanja plane, slishi dete vpiti, vidi polno hisho dima in skožhi po vedro vode, de pogasi. Detetu so noge do kolena sgorele; v' treh dneh je vmerlo, Na mefii mater tolashiti, jo sirashijo, de ne bo sveli-$hana, ker ni deteta varvala. Od te dobe se ji vsako leto pamet moti." — Tak shalosten fad prinesejo prasne shege ino babje vere. ""'■*> -.iv.wi-a s V..- •.,. sS -x \v:V-aXII. •■ - •• ->y- ■;■• >iia;;a, lepa drag-a rezli« NeJeaj sa dekleta. Pervo postno nedelo je vezhidel sholarjev she snalo svoje ime podpisati, tudi den postaviti, kdaj je pisano, ifNe bo se vam potreba per gosposki podkrishati -— sp gospod uzhitel djali — kedar bo.te na prizho posvani. Dones vam bom povedal, kako se besede prav pishejo, alj kaj je : 4 50 G. JSlovenski pravopis* Velikc pismenke sc ßorijo, kakor v bukvizah nay flcte: \, V sazhetki vfakiga govora, kedar fe vrrßa sazhne. — 2. Po vfaki govorni piki, kjer sc ■ nova bescda pove. -—■ 3. Sa naßoplcjam: ako sc besedc pi' shcjo} hi jih je kdor drugi govoril; p; sv. l~avl vcli: ffJxdot tie aela f tint ne -ic." — 4. V* prsmih se vsaka verßa s' veliko pifmenko sazhne. — 5. Jme/ta ljudi po kerßi ino po rodi fe s1 poglavitno pifmenko sapifhcjo ; p: Uut) ^/flikuan i. t. d. — Tudi imaia deshct', meß, vefi, krajev. — 6. V' Lißih, ki jilt imc-nitncjim od nafpis he mo, sc pis he jo imcnske namejinize: (Jnj f JVjlk, (o/voj i. t. d. s' poglavitnimi pi-smenkami. \ni"* ""^' "M »..^'^ . > .; De se prav pishe, je potreba povanzhati: 1. Vsaka beseda sc tako sapishc, kakor se here, ne kakor sc po nckterih krajih gerdo savija. iVe pifhi: vafjn f arajhf grama f sßueh, avala, ampak : vein, ares h f areva f t/ooq f a lava i. t. d. — 2. S* kon-zam glagolov alj djanjskih bese'd sc pishe : -«/ , -cl f -sll, -ul j kedar besedo nategncsh, ino -all, -eli f -ili f -uli dobiship: aal f dali , pelf pell, i. t. d. Ako besedo nategncsh, ino -VI dobish , besedo po siuhi sapishi; p: prav-----pravi, ■rev-----revi i. t. d. — 3. Kako ßc se per branji pifmenke lozhiti uzhiii, tako jih sdaj pisajc lozhitc; p: /w de ^e ognju pot prekött:'******* 5. Ako v'kuhni, v' kleti, alj v' kaki zhnmnati gori, hitro okne satisni, vrata sakidaj ino sain ash i, de ogenj sadushish ; _, na djmnik ijlfllgra ,.kozo pogerni, : :\\-^n ojr|,., ;irj|'}(* \': 64 6. Shivini, ki se plaha rada v- gorezhe hleve poverne, ozhi saveshi. Dobro je med stanovjam koshato drevje saditi, ki ognja brani, she boljshi ogneno privravo : brisgalze, osmolene pletaije, dolge lojtre i. t. d per redi imeti. Ker pa vse to vselej ne pomaga, je potreba posebno tershanam ino veshanam v' bratovshino sv. Flor-jana stopiti, de jim berazhiti fila ne bo, zhe pogo-rijo. Kdor V to bratovshiiio shell, naj se komisarju, ki je sa to postavlen , sglafi, ter zeno svojiga itanu pove. (Stan se popishe ino prezeni, po tern pa tudi plazhuje sa pristop bratovshine 3 kr. od 100 gl. zenitne — (@d()ä{jung8»-)/ po 20 kr. od 100 gl. postavne vred-nosti (ÄlajfcnWCtt^) ; tudi 6 kr. sa bukvize. VTako leto sushza vloshijo tovarshi te bratovshine sa pogorelze pretekliga leta vbogajime toljko , koljkor pogorevshina snese; to de nikolj vezh , ko 20 kr. od 100 gl. — i'voje poltavne zene. Kdor pogori, mu shkodo bratov-shina plazha — pervo polovizo zene kmalo , drugo polovizo kakor hitro stau pofiavi. To je sa pogorelze velika pomözh. Bog daja sa vsako filo pofebno po-mozh ; kdor se pa sa filo ne preskerbi —- v kershansko bratovshino ne gre, je ravno tak sanikarnik, ko tifti , ki krisham roke dershi in od dalezh gleda, kako so-sed gori, tako dolgo , de mu la/ina hisha plane. Tak ni vsmilenja vreden. ;« ix ,4 '.iv\^fi ,S- XV. üdraTO telö9 nar boljllii tilag-ö. Veliko veselja so sholarji do rajting imeli. Vsako hifhno numero so grede preshteli. Ko v' sholo pridejo, in polno tablo napisanih shtcvirnajdejo, sazhno shtevila 65 brati, fantje na glas, dekleta pa tiho. Gospod uzhitel pridejo, ino Belakoviga Primusha, ki je har huj krizhal, k' tabli saklizhejo , rekozh: „Ljudje velijo, de kjer je veliko trusha, je malo prida; bom videl, a]j she kaj doshtevati snash. SapishiJ — Gornik irna 5 sodov vina. Pervi dershi . . 35 veder drugi . . 40 tf ". tretji . • ♦ 25 (» shterti . ' . . 18 „ peti . ._______29 , Koljko veder ima ? Nashtevk 147 veder vina. Sdaj pa proda 136 veder ; koljko mn she sa kopazhe oftane? — Bomo predane vedre dofhtevali ali odfhtevali? Kaj se tebi sdi, Tomash? — „Odshteti bomo morli, kar jih je predäl." Taka je; kar dobimo, nam doshteva pokashe, kar nam po odaji she oftane, nam pove" : h. Odshteva. Skerbimo naj, de vezh imamo, kakor odamo; tako nam bo kaj dobriga I'he oftalo. Per odshtevi bomo tro/no shtevilo imeli: nashtevk, ki je nar vezhi ino nar sgorni; odfhtevk, ki je manjshi, de se odshteje ino i? sredo sapishe. Kar israjtamo, de nam ojiane, je ostdjk, ki ga pod podreso sapifhemo. P: Gornik je dobil vina 147 veder: to je nafhtevk, preddl . . 136 „ „ „ odfhtevk, sa kopazhe mu ojiane 11 t v „ ojiajk. Hozhefh prav odfhtevati: 1. Podpifhi manjshi shtevilo {odfhtevk) tako pod vezhi {nafhtevk), de bojo edinkc pod edinkami, desetinke pod desetinkami i. t. d. ßale. 2. Podreshi shtevila, in sazhni od desne na levo, spodne od sgornih odfhtevati; p: 6 od 7, oßane 1. Oßdjk ravno podpifhi od perve do posledne. Zhe per posledni kaj ne oßane, sr sa-refiama ( lf ) sasnamni. • 5 ' 66 3. Je spodna vezhi ho sgorna, naj fojcda \ posodi, ino njej piko narcdi, de bosh posnal sa \ man/. Una sdaj 10 vezh fhteje; p: Ozhe irnajo pshenize . . 2" 15 mernikov ; pa je prodajo . . 1 05 v Koljko oßane ? Oßajk . -- 50 mernikov. 4. Je pa soseda nula, per drugi soscdi 1 posodi, nuli ( 0 ) 10 daj, ino od te sopet 1 /laprtij posodi. Zhe je vezh nut, per vjaki tako Jiori. iSiuie po tern v Jredi 9 veljajo. F: Ziglar oshge zigla . . ^'O^O'S, ino ga sa neko ze'rkuv proda 1156 9; koljko mu Jhe zigla oßane? Oßajk . ,* 43 9 ziglov. 5. Poskuß oßajk V odshtevku doshteti; ako nashtevk dobish , je rajtinga prav. Nashtevk . 12008 Odshtevk . 11569 Oßajk . *«439 Posknßk ~ 12ÖÖ8Ü 6. Nektere rajtingc so tako spietene, dc se morjo po doslitevi ino odshtevi skieniti. I1: Gospodar iskupi is vina 225 gl. ■ v v v sernja 186 „ v v v shivinc 109 „ v : v v mafia 45 „ Koljko je iskupil? JS'ashte'vk 565 gl. On paplazha gosposki , 83 gl. v „ v drushini 120 „ , „ „ „ sa pripravo 39 „ v r v v sol________20 „___ Koljko je eno leto isdajalp Nashtevk 262 gl- Koljko mu oßane ? lier je iskupil 565 gl. Nashtevk ino odshtel 262 ,, Odshtevk , mu oßane gotovih 303 gl. Oßäjk. 67 Per toljkim dobizhki nwra biti dohra letina, skerben gospodar, pa tudi pridni ljudjc, r/Dro pridni ljudje — rezhejo gospod kaplan — pa tudi sdravi morjo biti, ino pa dobre volje kar je prav. ^Slavinzhani so prav pridni, kar v' vinograditi tielajo, pa tudi veseli. Sa rano slishim kopazhe v' vi-nograde svati, svezher pa zele rajde shenskiga spola is gonz na dom od vinske terte prepevati, de kres hiibe ino doline flovi. Pa srezhal fim tudi pjanih moshakov —*■ zlo neko pjano shenltvo sim sa potam najdel, Po-shten mosh mi je toshil, de se v* tim zhasi po gorizah slabo gods. Veliko jih sdravje, poshtenje in tudi pamet sgubi. Potreba vas je poduzhiti : ': Kako se sa sdravje skerbi. 1. Ne sogibaj se dela, ampak s'veseljam posluj; ne toljko sa zhasen kakor sa vezhen dobizhek. Sheleso rija sue, truplo pa lenoba. 2- Ne pr eshe ni se s' delam, de bi se s' drugim poskushal; lehko bi se pregnäl in onemogel. Shivinzhe, ki se prehitro saleti, tudi hitro zafne, alj se zlo preterga. 3. tSi v' puti in ti od zhela kaple, ne pij pre-naglo, ne prehladi se; put pod kosho vdari, kerv se v' phizhah Iteme — neduho, sushizo dobisli, alj si pa kerv skalish. Prej de pijesh, si odehni, kaj pergrisni. Bolj po malim ko pijesh, boljshi bo. 4. Akoite desh premozhi, alj si vobuteli moker, prej ko mogozhe se preoblezlii, noge obrishi, glavo oteri. 5. Po leti vrozh v' vodo ne hodi; prehladi se, preden se koplesh. Zhedno se vmivaj ino peri, de vmasan ne hodish; snaga je bolj sdrava, kakor jed, ki v' mashi plava. 6. Po simi sa toplo obutelo skerbi, prekosma-tih kap ino zharnrov na glavo se pa varji; bolj- 5* 68 shi je gola glava, kakor gola noga. — Pretesna obutel ino premala obleka je she pol bolesni. 7. Sjutraj ino svezher li usta oplahni, sobe s' fred-nim persiam operi, sa uhami posebno se skerbno omij; tako te sobje ne bojo boleli. 8. (Skerbi sa sdravo sapo, svetri pogolto pre-bivavnizo ino spavnizo, sosebno po simi. V sa-bitih dimnizah spati, se smradu ino sopuha najefti, je silo shkodlivo; tudi riba vmerje , ki zhilte vöde nima. — Imash prosto (fraj) glavo, lople noge pa odperto telo, se ti bolesni bati ni. Sa kratek zhas ino pozhitek. Po ftorjenim deli — pravijo — je siadko pozhi-vati; to de pred polnozhi dve uri spanja vezh sda, ko sjutrajnih pet. Mladi ljudje radi svezher norijo, sjutraj pa dolgo leshijo, kar pogotto dushi ino triipli shkodjet 1. Ne kratkozhasit e si s' nevarnimi bedari-jami, per katerih se lehko kdo poshkodje. V nekim kraji so noroglavzi sa misoj sir preshali. Nekiga slabiga med se dobijo in ga tako dolgo v' sredo tishijo, de mu kashta pokne in se mu kerv is ust ino nosa vlije. To je preshanje! 2. Po nozhi noreti — se s' drugim spolam vla-zhiti ino metati, peklenski skushnjavez pomaga. Tako se v' jesen na metvi godi , ker se moshki ino shenske na kopizo devajo. Veliko jih je od kopize na trupli — she vezh na dushi sbolelo. Bog nas tega varji! 3. Is boshjih darov strad sa kratek zhas delati, je gerdo in greh. Prevsetni kopazhi nekokrat shtrukle, bob, podsemlize v' eden drugiga luzha-jo; radi bi jih kdaj jedli , pa jih imeli ne bojo, 4. Ne pjani se sa dobro voljo; pij ino j^j le sa potrebo. Prava mera je nar boljshi dishava, pa tudi sdrav shivesh nar boljshi bogastvo per hishi. 69 Sa sdravo jed ino pjazho. > ■ 1. Sa sdrav shivesh imajo gospodinje sker-beti. Perva jed je ljubi kruh, sa kteriga profiti nas Jesus uzhi; pa mora biti dobro omescn ino prav pezhen. Vrozhiga kruha jefii ni sdravo — pa tudi plesnoviga ne. — Moka saduhnela, is sernja, ki saduhni, ne da sdraviga kruha. Boljshi je sernje v' plevah s-hraniti, ako ga fkerbno ne presushash. 2. Bolj sdravo je sozhivje ko mesenina. Mefo, ki dehne, je shkodlivo , ribe opolsne so sirupne. Pa tudi mozhnata jed ne sme na mashi plavati; kar je premasniga, mdo saftoji. 3. Shivesh soliti ino vezhkrat premeniti ste sa sdravje dve potrebne rezhi. Prenaglo jefti ino s' sitim trebuham letati, ni pridno. 4. Sa pitje je studenzhniza nar bolj sdrava, ako ni mlaka , kakor po enih krajih, p: na Horvash-kim. Vendar na nektere jedi, kakor na kumare, slive i. t. d. prehitro vode ne pij, de se shelodez ne prehladi; lehko bi treshliko, kobilo alj mer-slizo dobil. 5. Po leti je sa delavze nar gorshi pija med studenzhnizo nek olj ko jesi ha djati; to hladi. Sdravo je tudi kislo alj vsedeno mleko, pa srel fad. (5. Vino sa delavne ljudi po mcri je sdravo; ono mozh daja. Vino premozhno ino prevezh pito mozh jemle. ^Sladkano vino, kakor ga neki oshterji popravljajo , je nevarn strup. 7. Kjer vina ni, ov alj pir kuhajo. Taka pija je sdrava , ako je dobro napravlena. 8. Kdor delavzam shganje daja, jim mishenzo daja. Shganopivzi naglo onemorejo , per prizhi na deli pogosto vmerjejo , alj pa po maJim v' semlo sle-sejo in ne doshivijo polovize svojih dni. tSveti Duh naf lepo uzhi: f/Kdor po pameti ino po meri vshiva, bo mirno ino sadovoljno spal, je vselej pergöden in dobrc volje." — Kdor je poshlen ino 70 sdrav, si lehko povsodi shvishga in poje. Sapoj* mo she mi: Sdravizo sa 4Sloven z«.*) Taks pesem sushi kopazham. Sdraije gor p© nlfl — dol po zurki« cSushza je bil silo merse] veter ; bali so se sa tersje, de ne bi poseblo. jQorenzi so prishli vina kupovat, in ravno pretezhen teden je 5 ^Slavinzhanov tozhilo. V* nedelo vfa fara od vinske zene govorf. Tudi gospod uzhitel v' sholi Jelenoviga 4Shimona pobarajo, rekozh : „Koljko so ozhe vina prodaJi ? ^Shimon pravi, de 125, veder. — Po zhem? Po 3 gl. malo vedro. —? Dobro so prodali; ali pa tudi vesh srajtati, koljko so isku-pili ? — Po doshtevi jbi lehko srajtali, naj bi 125 trikrat podpisali, ino doshteli; pa bilo bi prekesno. Ako vezh enotnih frezhi po vezhkrat sh.te-jemo, se rezhe, de poshtevarao. ßomo se donei" uzhili, kaj je: i. Poshteva alj Mnoshitev. Sa pqfhtevanje je pred vfem potreba vedcti: Poslitevanko. 1 krat po 1 je 1 2 ,/ v 2 ,/ 4 * v ir o v y 2 , v 4 , 8 2 „ „ 5 „ 10 2 krat po 6 je 12 2 r r 7 r 14 2 , r 8 „ 16 2 r r 9 , 18. 2 , , 10 r 20 *) AliitKelna jifisme, flrngi nalis. sti1»« V'£, 71 3 krat po 3 je 9 ? r / 4 , 12 3 (, ,/ 5 p lO 3 , r 6 „ 18 3 „ v 7 ff 21 3 „. ff .8 p 24 3 r r 9 r 27 3 r , 10 „ 30 4 /v-ߣ />o 4 /e 16 4 , , 5 r 20 4 r , 6 „ 24 4 r , 7 , 28 4 r r 8 r 32 4 r , 9 ,/ 3G 4 r „ 10 r 40 5 kr at po 5 ye 25 5 „ , 6 r 30 5 y I/ 7 v oo 5 r r. 8 , 40 5 r „ 9 , 45 5 , r 10 r 50 6 hat po ö /e 36 . 6 r r 7 r 42 6 v v 8 „ 48 u f/ v * r/ 54 6 r M 10 ff 60 7 A:mif po 7 je 49 7 ff „ 8 (, 56 7 r r 9 r 63 7 r r 10 , 70 8 ^A-ct^ po 8 ;e 64 8 „ v ä K 72 8 r f/ 10 , 80 9 £/-a£ /;o 9 je 81 9 r. r 10 , 90 10 krat po 10 je 100 10 krat po 100 ye 1000. Vczhi shtevllo, kl Je nam poshtevati da, imenujemo Po sht ev i no, p: 125 veder. Manjshi shtevilo, po them —• po koljkokrat poshtejcmo, Je veli Posht e v z ; po 3 gL Po tema dvema srajtarno , koljko s/iej'e ino pravimo , de je Sncsek.. Hozhesh prav poshtevati; 1. Naptshi poshtevino [yezhi shtevilo), ino podpishi poshte'vz (manjfhi shtevilo) , de bojo edinke pod edi/ikami > dejetke pod desetkami i. t. d, 2. Podreshi ino pofhtcvaj od. desne na levo j-' manjfhi shtcvilko; kar snese, podpishi kakor per doshtevi. Koljko je i'skupil Jeleru is vina ? Posht evina 125. Poshte'vz % Odgovor 375 goldinaijcv. 72 3. Ima poshtevz po 2 alj 3 shteviike, Jc po redi / pervo, s' drugo in / tretjo pqshteva. Pervo shtcvilko sneska vseiej pod tiJJo sapishi, s1 ka-te'ro poshtcvafh. Po tern sneske 'podreshi, do-shtej in bosh imel, kar vsc skupej snese. P: Navadno leto ima 365 dni, vsak dan s1 nozhjo vred 24 ur; koljko ur ima 1 leto ? Poshtevina 365 Poshtevz 24 146Ö Sncski 730 Odgovor 8760 ur ima 1 leto. 4. Poshtevz 1 kaj ne sda; le zelo poshtevino pod-pishi. P: Grashinski imajo 12 dni po 24 ko-pazhcv; koljko potrebuje grashinsko tersje ko-pazhev? Poshtevina 24 Poshtevz 12 — 24 Odgovor 288 pridnih kopazhev. 5. Ima poshtevina alj poshtevz od desne roke nule, se na desno odrinejo in perva veljavna pervi vel-javki podpishe. Nule, sgorne in spodne, se v podreso denejo, j' drugimi pa saredama pofhte-vaj. P: Ziglar naredisieden den po 507 ziglov; koljko jih je naredil Vs 20 dneh ? Poshtevina 507 Poshtevz t 20 Odgovor 10140 ziglov. 6. Imata poshtevina ino poshtevz nule na desni, se ena sa drugo na desno vmeknejo, in po tern sa-redama podpifhejo. P: V3 neki grafhini imajo 30 hlapzov, vsaki slushi po 20 gl, — Koljko vfi saslushijo ? Poshtevina 30 Poshtevz 2 0 Odgovor 600 gl. srebra. 73 7. Jinasli iiido tf sredi poshtevza, preskozhi jo, poshtevaj s' sofido, pa snesek ravno pod njo sa-pifhi. F: Sheblarji vsaki delavnik 3050 shcblov ßorijo; koljko v culm Lett alj 302 dneh '? Pofhtevina 3050 Poshtevz 302 6100 915 Odgovor 921100 sheblov. 8. Imafh vezh rasnih pnshtevln, p: goldinarje —■ krajzarje — penese, alj zente —funte — Lote poshteti, sapifhi pofhtevliie saredama, pod nar manjhi, kl je od desne, poshtevza podpishi, podrcshi vfe , po tent eno sa drugoj poshtej. P: V" grafhinski kleti Leshi pet Jbdov; vjak dershl po 5 fhtartinov, 6 vedcr ino 3 firklc; koljko dershijo vji? Pofhtevina 5 sht. 6 vedr, 3 firkLe Poshtevz 5 Odgovor 25 sht. 30 vedr. 15 firklov. Snesek ima / poshtevino eno ime. Gospod kaplan so morli po ranim opravili naglo-ttia jiti neko sheno na vef obhajat, katera je merslizo imela. Vogri, ki sdravila na prodaj nofijo, so per njej prenozhili, ino ji neko pijo dali, ki je tako huda bila, de je sazhela v' nekih urah po tern vmirati. — Pri-dejo v' sholo prav shalostni, rekozh: „V mojih rokah je srota vmerla. Mashjari so ji dali vrashtva sa kbnja, pa ne sa kobilo (merslizo); dusho so ji pregnali, ne pa bolesni. Tako flabo ljudje v' bolesni sa schavje ikerbijo ! Moram vam v' kratkim nekaj sa bolnike povedati. 74 Nauki sa bolnike. Kedar kdo bolehati sazhne. 1. Povarvaj se, de se ti bolesen ne šajde. Odhenjaj teshko delati. Nekteri drujga ne ve, kakor — bo she boljshi, pa je rado Je hujshi. 2. Po malim jej ino pij, alj pa rajshi nizh, do-kler bolesni ne sposnash. Lahi si s' terdim poltam nar raj pomagajo, ako she ni samujeno. Vodo pij, in zhe je dobra, se bosh osdravil, ako ni kake posebne bolesni. 3. Ne j eml i sdra vil od v fake babe, 'konjskih vrashtuv she zelo ne, p: popra na shganji, mi-shenze a!j kaj takiga. Zhe ni tako sdravilo sa to bolesn, aJj pa take hude rezhi le sa zhern noht prevezh, vmerjesh. Kedar kdo saterdosboli. 1. Pojishi sastopniga sdravnika ino dnarja neglej; sdravje imej sa nar drashej blago. Veliko je na kmetih goJjufov, ki po 2 alj 3 vrashtva (arznije) sa vse bolesni imajo (SefcenOeflfctlJ), in vejo ljudi bolj flepiti kakor sdraviti. 2. Dekletam ni varno fa mini k' sdravnikam hoditi, kteri i'e Boga ne bojijo. Marskatera je per takim sapelivzu sa telesno sdravje dushno smert najdla. 3. Poshli k'sdrayn iku" sastopniga zhloveka,. ki sdravniku ino bolniku prav dopove. Jemli pa tudi ino vbogaj, kakor se ti vkashe, ne le enkraC alj dvakrat, ampak Itanovitno. Bolesen gre po zurki, sdravje Jpa po__niti. Sa veliko bolesni je poterpeshlivost nar bolji sdravilo^ # 4. Ne dolshi v' dolgi bolesni ljudi, kakor bi ti bilo nareto ; Bog poshilja krishe ino nas sprav-lja 3< njimi nebesam blishe, 75 5. Varji se babjih vrash ino prasnovernih sdra-vil. Taka roba je rada fhkoda in greh. —- Na Nemshkim sta imela ozhe ino mati dvoje sdravih ljubesnivih otrok; le mlajshi je imelo na zheli rudezho liso materno, ktere niso mogli adpraviti. JSfeka vrashja baba pregovori mater, de otroka k' nekimn mladimu merlizhu sanese, in s' mertvim perflam otroku tri krishe po lifi naredi. Dete bledo ino prestrasheno donm prinese, ki hitro na to sboli. Sdravnik sposnä, de je dcte ravno tisto bolesa naleslo, na kateri je uno vmerlo. V kratkim jima obdvoje otrok pomerje. Kedar je bolesen kushna a 1 j nalesliva. 1. Ne hodi tesh h' bo In i kam; vsemi jeßha, vina v' usta, alj brinjoviga (fmolkoviga) sernja poshvekaj, 2' Varuj se bolnikove sape, ne poshiraj slin, v' bolnishnizi ne jej ino ne pi j, ne sedaj na njegov siol ino njegoviga oblazhila ne jemli. 3. Vezhkrat se vmij, preoblczi ino skerbi, de bo per bolniki sdrava fapa. 4. Kruh sa sedmino pezhen, ki se v'jispi hladi, ker merlizh leshi, lehko bolesen na se potegne, ino pogrebniki se bolesni najedo. 5. Prebivavniza bolnikova naj bo zhedno pometena, mokrote ino sparze v' bolnishnizi ne terpeti. Okna le naj vezhkrat odprejo, bolnik pa sakrije, de se ne prehladi. Dobro je brinja po-shgati, alj pa jesiha na rasbelen kamen, tudi na sheleso pokaditi, de se srak (lust) iszhisti. —■ Dobro je shkaf vode pod poslelo djati, sjutraj in svezher premeniti, de slabo sapo na se potegne, ino se bolnik ne preleshi. Postel ne sme prebliso pezhi, bolnik ne prevezh savesnen biti. Marskdo od fmradu in od slabe poslreshbe vmerje. Bolnike objiskovati, jim polirezhi, jim oprati, 76 jim prestlati, je Krislusu posirezhi. Pogosto mil shliza dobre juhe (shupe) — glash sdraviga vina pomaga, ako ga sme piti. > Per Bogu pornozhi jiskati tudi odlagati ne smemo. Bolnika tri dni v' nevarni bolesni imeti, pa po mashnika ne poslati. je pregreshna sani-k a most. Kar bolniku na misel ne pride, naj sdravi smislijo. Pogosto se bolniku po svetih sakramentih kamen od serza svali, in kmalo mu je bolje. Bolnika na-govoriti, ino mu po pospoda jiti, je angelsko dobro delo. Takiga prijatla bo bolnik v vezhnofti hvalil. Nevarno bolniga ne sapusti — in tudi tebe Bog sapu-fiil ne bo. Dobro je tudi domazhe sdravila posnati, ki jih vsak zhlovek, vsaka domazhija ima. Velikokrat majhna rezh pomaga, kjer po shirokim pomozhi saflönj jishemo. XVII. Doma in*.a Hi* pa ne posiinfli* Vmerl je v' 4Slavini mesär, ki so mu rekli bogat Gorton, ker (am ni vedel, koljko je gleshtal. Njegov Itarshi sin je fural, sredni na pol shtudiral, ino po tern v' grashini pisal, mlajfhi je doma mesaril. Ozbe se ohladil ni, so se s' dnarmi she spipali, per gosposki veliko vtajili in premoshenje sapravili. Pisar se sazhne is' mesarjam pravdati, in ko itarejshi v malih letah s' golim bizham is zesie pride, tudi s' pisarjam sterne, kakor bi ju bil mlajfhi ogoljufal. Po vsih tabernah to pravclo sklepajo ; tudi gospod uzhitel jo v' misel vse-mejo, rekozh: f/Bratje ne bojo obogateli; boljshi je kratka sprava, ko dolga pravda. Mi bomo dones bres vse pravde 3 brate rasdelili, po rajtingi, ki se pravi: 77 j. Rasshteva. sihtevilo, hi ga rasshtejemo, se veil Rasshte-vina; p: Gorton je sapuflil 39690 gl. med fine rasfhteti. — ßhtevilo, med koljko je rasshteti, sc imenuje Rasshtevz; p: med 3 fine. — ßhtevilo, kar eden dobi, Je pravi Dobitek. Kdor se hozhe rasshteve nauzhiti, mora popre'j snati: Rasshtevanko. 2 med 2 dobi 1 5 med 5 dobi 1 4,2,2 10 , 5 r 2 6 . r 2 r 3 15 „ 5 r 3 8,2,4 20 , 5 , 4 10 „ 2 „ 5 25 , 5 , 5 12 , 2 r 6 30 r 5 r 6 14 r 2 , 7 35 , 5 , 7 16 r 2 , 8 40 „ 5 r 8 18 r 2 , 9 I 45 , 5 r 9 3 med 3 rfo^i 1 6 med 6 rfo£/ 1 6,3,2 12 , 6 , 2 9^3,3 18 , 6 , 3 12 r 3 , 4 24 r 6 v 4 15 r 3 r 5 30 , 6 , 5 18 r 3 r 6 36 , 6 , 6 21 , 3 r 7 42 , 6 r 7 24 , 3 „ 8 48 , 6 , 8 ^27 ,3 ,9 54 „ 6 ,9 4 /wee? 4 dobi 1 7 /Tzed 7 dobi 1 8,4,2 14 , 7 r 2 12 r 4 , 3 21 r 7 , 3 16 r 4 r 4 28 , 7 r 4 20 , 4 , 5 35 , 7 r 5 24 , 4 „ 6 42 , 7 , 6 28 , 4 , 7 49 , 7 r 7 32 r 4 r 8 56 r 7 r 8 36 , 4 r 9 63 , 7 , 9 78 8 med 8 dobi 1 9 mcd 9 dohi i 16 „ 8 „ 2 18 , 9 , 2 24 r 8 , 3 27 r 9 r 3 32 r 8 r 4 36 , 9 , 4 40 , 8 , 5 45 ,9 „5 48 , 8 , 6 54 r 9 ,6 5(5 ,8 ,7 03 , 9 , 7 (54 , 8 „8 72 r 9 „8 72 „ 8 , 9 81 , 9 , 9. Kdor pofhtevanko dobro sna, ^«rf/ rasshtevanko lehko vč; po koljkokrat eno fhtevilo s1 drugim pofhte-jefh, toljko dobifh, zhc ga rasshtejcsh. 1. Pojlavi rasshtevino v' sredo, sareshi jo spredl ino'sadi, od predcj poßavi rassldevz, sadi pijhi dobitek. 2. RasshteVaj od leve na desno eno shtevllko sa drugo ; koljkor dobifh , po saresi sapifhi. 3. Pojhtcj s' dob it kam rasfhtcvz, ino kar sncfe $ sapifhi pod tijio rasfhtcvno fhtcvilko, ki fi jo rasshtel. 4. Podreshi ino odfhtcj Jpodno shtevilko od sgorne, oßajk po dp if hi. 5. Isfnemi nahodno shtevilko is tasfhtevinc, jo k* ojiajku poßavi, sgoraj pa sareshi, potent obdve rasfhtej. Tako nap re j do konza. P: Gorton je sapustil SJinam 39(590 gl. Koljko 1 fin dobi? Rasshtevz Rasshtevina Dobitek. 3 30090 13230 gl. 3"" JL '6 6 .■".-. ' . HJ* .. : 79 Odgovor. Vsak sin dobi 13230 gl. — Poskufi dobitck s rasjhtevzam 3 pqfhtcti; ako fe rasshtevina . . 39600 pokas/ie, je prav. 6. JSe v poshtevi snesik vezhi pokashe, ko je Jhtevka, ktero fi ravno rasjhtel, dc odshteti ne morejh} si prevezh ■—; je po odshtevi oßajk vr.zhi kakor rassktcvz, Ji premalo dob LI. Tako dolgo morash po 1 vezh aij ma/ij poskusliali, de potegne. 7. Je ena Jama perva Jhtevilka v* rasshtevini pre-mala, in Je rasshteti mod toljko ne da, vsemi po dve alj po tri, de bo dovolj. F: Bazja sa 15 kmetov snefe 105 gl., koljko bo eden dal ? tSe mora med 15 rasshteti. 15 105 7 gl. eden plazha. 105 (* * * 8. Ima rasjhtevz od sadi nule, je odreshejo, pa ravno toljko Jhtevilk tudi v rasshtevini, ki Je Jkonzama sa ofldjk podpifhejo. Predize imajo sa 30 dni 240 Juntov prediva isprejii; koljko bojo imele 7)sak dan ? 3(0 24(0 8 funtov morjo 1 dan spreßi. 24 ** 0 9. Je v sredi rasshtcvine ena shtevilka premalo, de se rasshteti med toljko ne da, v dobitek nulo sapijhi, po tern Jhe eno pervsemi ino rasjhtej. P: Pridoba 5150 gl. fe naj med 5 knpzov rasjhteje; koljko eden dobi ? 5 5150 1030 gl. dobi vjaki, 5" Tl5 /7o . . . . 80 Kdo je rasshtevc dobro vaje/i, ß jo lehko skrajsha, ter f' glavl poshtcva, odshteva ino oßdjk s' prihodno shtcvilko si/Iavi. Dobro je, kdor prav rajtati sna, pa vendar vezh she velja, kdor sebi ino drugim v' sili ventati ve. Do-iies, ki je svetiga Joshefa, gospod kaplan v' sholo ne vtegnejo; vam bom pa jas nekoljko domazhih po-mozhkov ino sdravil povcdal, ki fim se jih od raj-niga sdravnika nauzhil. Domazhe sdravila. *) Bog je zhloveku sa vsako si!o dal tndi pornozh; pogosto jo s' sebo nosi, pa ne posnä. Nekoljko takih vam povem. Per zhloveku. Ako te buzheliza, osa a]j kaj takiga pikne — imash otekle, raspokane u/inize alj shnable, vsemi mafia is ufhesa, pomashi; pomagalo bo. — (Se vdarish, alj pertisnesh, s' teshimi slinami vezhkrat pomashi (Sline so sa shelodez potrebne; ni sdravo jih prevezh ispluvati. Predize naj perlte v' shle-sovo vodo pomakajo, alj pa v' shajfenzo, de fi ne bojo sdravja isslinile. — Tudi voda zhloveshka je sa rane ispirati dobra. Per domazhiji. Vinskiga jesiha poshirk v' hudi simi smersline ovarje. Kane s' dobrim jcfiham ismij, v' nja pomozhene rate na nje polagaj, de ne bojo kervovile —■ se ne gnojile ino sazelile. ■—■ V omedlevzi v* jesih pomozheno rutizo bolniku pod noi dershi — mu s' njim senze dergni, de ga okrevafh. Mleko posebno sdravo je kosje ljudem , ki su-shizo imajo, na teshe pito. Zhe kdo kaj rtrupniga vsliije, naj mleko s' smetanoj pije, koljkor samore, de sirup isplava. Voda je shlahtno sdravilo, naj fi jo per nas ravno malo obrajtamo. 4Se vdarish alj oranish, s'merslo vodo *) 3Ju« P. Meg. 3ai«: ©utcr ©«me auf ein gute« drbreit^. 81 ratio ismivaj, alj jo v' vodi dershi, ako samoresh. — Kedar kerv is nosa prevezh tezhe, devaj v' hladno vodo pomozhene platninke na nos, zhelo , na senzo alj v' satonik; po simi je pa Cneg alj led she boljshi sa to. —. Zhloveku v' omedlevzi niersle vode v' obras fhkropi, alj ga polivaj, dokler se ne save; po tern ga dobro obrishi in v' pofielo spravi. ■—- Ni skorej bo-lesni, ki bi se nje s' vodo ne snebil, alj jo piti , alj se v' nji kopati, alj she zel shivot, alj samo noge. Pred besgam, ki bliso vsakiga flanu ralte, se odkn'j; shlahna rezh je njega zvetje, pa tndi grosdje. Besgoviga ino lipoviga zvetja, shlesa, knmne, brinja '• t d. vsaka pridna gospodinja pripravleniga ima. Tudi rakove ozhi alj pa jajzhine lushine so sa pomozh. Sdravila ki se povsodi dobijo. Sa so be. Leshej je sdrave sobe ohraniti, kakor bolne osdraviti, Ne jej prevrelo, ne pij premerslo —• Zelo ne eno sa drugim; ne grisi leshnikov alj kaj ter-diga, tudi sladkarij se varji. Te sobje boiijo, jemli vin-skiga jesiha v' vusta , s' shajbejam jih istnivaj. Pravijo de je dobro zhebula na bolezh sob devati. Pishkov sob daj isdreti, de sdravi od nja ne sazhno gniti. Sa ozhi. Ne beri, ne shivaj na sonzi, tudi ne v* miak alj per mesenzi. Bolne ozhi dershi nad po-sodvo polno zhi/te hladne vode. Sa uho. Deni v' mleko pomozheniga kruha s* pezhenim zhebulam na bolezho (iran. Tudi sopuh od kropa pornaga, zhe se v uho kadi. Zhe ti v' usliefi Svoni, dershi ga nad posodvo sparjeniga jefiha, glavo pa s' pertam ogerni. Ako shtiigla alj kaj drujiga vlese, naredi osvalk pavole, pomashi s' medam, v' uho vtek-ni, de po tem islese. Sa glavo. Ako glava od shelodza boll, femora zhrevo iszhiftiti. Zhe ne boli od shelodza, nogam kopcl naredi, ter denefii v' toplo vodo peft pepela ino soli, pa nog ne dershi predolgo v' kopeli, de bi se prehla-dile. Po kopeli jih hitro obrishi in V toplo poltelo jidi. ü 82 — Sa obesanjc smesniga kruha bres skorje sribli, s' ftlezhenim brinjam pomeshaj, v' belo obesavko savij, sagrej, ino na glavo deni. Sa gerlo. Je gerlo vshgano — snotraj rudezhe, Rolzi brinja, naj v' smetani savreje; s'tem gerlo obesuj. — Tudi je dobro Jojeno svezho sagreti, ino v' beli rutizi okolj vrata obesati , alj pa sparjeniga lastovzhniga gnesda. Sa bodlaje. Namozhi neisprano, srovo prejo v' shajsenzo, pokuhaj njo per tihim ognji; tako sparjene shtrene saredama na kraj, kjer te bode, obesuj. Sa napenj. Obesuj sagrete gomilze v' shakelzi savite na trebuh alj vamp , jej kuhano sadje, flive, kumno , ne sedi predolgo, ne vshivaj teshkih jedil. Sa vodeniko. Ne pij vina, shganja trohe ne. Se te hozhe vodenika lotiti, mashi trebuh (vamp alj zhrevo) sjutraj ino svezher s' lashkim oljam. ^Skuhaj brinjovih korenin , v' taki kopeli noge dershi; 'pa tudi tako vodo pij. Tudi pomaga repo pezheno alj v' obli-zah jesti , koljkor mogozhe. Sa zhernz (zhervez) na persti. Sagrej lash-kiga olja na sherjavki, dershi perst v' tako vrezhim ko moresh , in ti bo pomagalo. Sa speklino. Obesuj kraj, kjer se spezhesh, s' rutizam' v' jesihi ino v' vodi pomozhenim' vsak %. ure, naj bolezhina henja. cShkorpjonovo olje tudi pomaga. Mehurje prederi, naj voda istezhe. Zhe je pa opeklina velika , s' pavolo (paumvelo) jo oveshi. Sa merslizo, treshliko alj kobilo. Glota alj nesnaga, ki v' shelodzi obleshi, merslizo naredi; vsemi torej hitro sperviga kaj, de se istergash in spet osdravish. V' treshliki le vodo pij, ako je dobra, iualo jej, masniga nikar; vshivaj kuhane flive, de se ti zhrevo ne sapre. — Limonine pizhke stozhi, pa v' pelinovi vodi skuhati, de savreje, ino takiga peünovza piti, pravijo , de pomaga. — Pregovor je kakor bi bilo mersliz 72, pa je sdravil she vezh. Vsaka babiza vam 83 iih liekoljko pov, ßrebro. Krishovazha, alj krishana krona sa 8 petiz shteje 2 gL 12 kr.; —- pol krishavke = 1 gl. 6 kr. — Zhetcrt krishavke = 33 kr. — JSavadni tolarzi so po 2 gL {Po cnih krajih pa 1 tolar sa 1 gl. 30 kr. v' rajtingah imajo; p: jOO tolarjev sa 150 gl.) — Dvajsetize alj zvanz-garze, desctke, petize, sedmize, shejlize, petke, groshe ino krajzarje srebcrne tako posnate, d. Popir sa srcbro vcljd; pa se tudi vezhkrat prcmeni. Vam v" roke morebiti pridejo po 100 — po 50 — po 10 — po 5 gl. Pravimo de so banknote; ßar popir, ki sa kriper velja , je she is med ljudi sginil. Farvati se je sleparskih banknot, ki jih goljufi delajo. Tudi svinzhaße krone ino dvajsetize se pogoßo najdejo. Taki Ijicdjc, ki goljufen dnar delajo , so hujshi kakor iatje; sa to jih dajo zesar obefli. C. Kuper, po Dunajski veljavi (SB. SB.) Je med nami ima po 6 kr.—po 3 kr.—po 2 kr.—- ino po 1 kr. Vein de tak dnar sami irnate; alj pa Uidi raslozhik med fr ehr am (3ft. 9ft. — C M.) ino med shajnam (SB. 9JB.) posnate? Glejte : 100 gl. fr. , plazha 250 gl. sh. alj navadniga kufia. 85 1 gl- sr- plazha 2 gl. 30 kr. sh. 1 dvase.tiza sr. v 50 kr. sh. 1 desetka sr. u 25 kr. sh. 1 groshsr. „ 1% kr. sh. 1 krajzar sr. „ 2l/2 kr. sh. Ako toljko s/iajna v srebro smenish , po tern lehko srajtash koljko dobish. Te rnenitve se je treba prav privaditi. f. Hozlicsh srebro v' shajn smenitiy vsemi srebro dvakrat, pa poL shtevila v srebri doshtej, bosk shajn imel. P: Koljko da 8 gl. srebra v' shajni? Odgovor: 2 krat po 8 je 16, ino pa pol 8 je 4, 4 ino 16 da 20 gl. shajna. — Koljko da 18 kr. srebra v' sliajni ? Odgovor: 2 krat po 18 je 3(5, pa 9 naverh, da 45 kr. shajna. g*. Hozhesh pa shajn #' srebro prcrajtati, vscmi per goldinarjih desetke po 4 krat, Jtotinc po 40 krat — edinke pa rajtaj sa osrnake alj po 8 groshev srebra. P: 5 gl. shajna je 5 krat po 8 groshev alj 2 gl. srebra. — 52 gl. s/iaj/ia je 5 krat po 4, to je 20 g/., ino 2 £'•«£ />o 8 alj 16 £7\; vßga 20gl. ino 16gv\ — \0Qgl. shajna jc 10 £ra£ po 4, to je 40 gl. — Per krajzarjih dajo desetke v shajni po 4 krat, edinke pa po 2 petinki ( 2/5) alj dvakrat po 5. del kr^ v srebri. P: 45 kr. shajna je 4 krat po 4, to je 16, ino 10 pet ink (petih delov}, to je 2 £/\; vjiga \d> kr. srebra. — 32 £/'. tC shajni jc \.% zelih kr, ino 4/5 (4 pet ink c) v' srebri* I. Vaga, Dnarje pa tudi tehtajo, alj vugajo ; potreba t)am je torej vago posnati, zhe ravno ne sa dnarje. Vag alj teht je veliko ; pa vfe vlezhejo na zente, libre alj sunte, lote, drahme, venarze ino serne. 1 Ct. ima 100 <8N; 1 Junt ima 32 Lt.; 1 Lt. ima 4 drahme; 1 drahma ima 4 venarze; 1 venarza ima 15 scrnov. Per prodaji se ima hitro is glavc srajtati, koljko vagana ruba snrse; torej sapomnite ji : 86 Koljko krajzarjev 1 kvintl, toljko po 4 kr. 1 Lt.; 1, „ 1 Lt, toljko pot gl. ino 2 kr. 1 <&♦ ; „ „ 1 <8. toljko 5 dvajsetiz 1 «, #e//a. Koljko groshev 1 <3i. toljkokrat po 5 #£ 1 Ctf. Ä/a^a koshtd. P: Ako je 1 'S. />o 2 grosha, t; shajna i, t. d. 2. Mokra mera. Vino, ov, jefih in druge mokre rezhi merimo na pivsko mero, ki mora tudi od krajfije poterjena biti. — \ Efirajska vedra der-shi 40 — 1 Zelfka po 20 bokalov alj firtlov; 1 bokal dershi 2 polizha alj 4 maselze; 1 po-lizh pa 2 inqselza. —< (Sode merimo s' vesiro, ki jo mormo moshki dobro pogledati. sihtertinek 87 derslii po 10 — polovnjdk po b Eflrajskih veder; petazhek pa po 5 Zelskih alj 2l/a E/tr. vedr. — V* vinskim kraji se morte vinske rajtinge dobro prijeti. Glejte: ü. Po koljko krajzarjev 1 bokal, sa toljko dvajse-tiz 1 Zelska vedra. — Po koljko groshev 1 hokal, sa toljko goldinarjev 1 Zelska vedra.— Sa koljko gold. 1 Zelska vedra, sa toljko po 20 gl. 1 shteitinek. — Sa koljko groshev 1 Zelska vedra, sa toljko gl. je fhtertinek. b. Nemshka alj Eßrajska me/a ima drugi razhun. Po keljko kr. 1 bokal, toljko dve dvajsetiz bo 1 Eflr. vedra. Po koljko gr. 1 bokal, sa toljko po 20gl. bo 1 fhtertinek. — Koljko gr. 1 Eflr. vedra, toljko pol goldinarjev bo veljal 1 fhtertinek. — Sa toljko gl. 1 Eflr. vedra, sa toljko po 10 gl. bo 1 fhtertinek. — Ravno tak is vezhiga v1 man/ oberni; p: koljko gold. 1 Eflr. vedra — toljko pol groshev 1 bokal velja. Ako je 1 fhtertinek sa 40 gl., bo \ J'flr. vedra po \gl., 1 Zelska vedra po 2 gl., 1 bokal po 2 grosha i. t. d. 3, Dolgotna mem. Kako dolgo — shiroko — visoko alj globoko je, me'rimo po seshenih alj klaftrah. — 1 seshen (O) me'ri 6 sholnov ('); — i' me'ri 12 pavzov alj zol ("); — i" ima 12 zhert alj lin ('"). —■ Pi, mladenzhi, primitc sa seshno mero alj zolflab, de bote vcdli j' n^t'm Jlene, sid alj lef meriti. Vi dekleta pa vatlo alj prazh poglejte? po kte'rim kramarji pert, sukno, trake in take robe vam merili bojo. —- Tkavzi tudi na palizo merijo. — Verh tega ß pa sa-pomnite: Sa koljko gl. 1 seshen dobifh, — sa toljko dese'tk 1 sholn. P: Drevo 1 seshen dolgo velja 3gl., tako je 1 sholn po 30 kr. alj 3 de- setke. — Koljkor 1 bala (30 vatlov) gold, velja, toljko po dva groshnikov alj sheflakov bo 1 prazh veljal; — sa koljko pol gl. 1 balo dobifh, sa toljko krajzarjev bo 1 prazh. P: \ bala platna 88 velja 12 gl. alj 24 polgoldinarz; tako pride 1 prazh po 24 kr. 4. Semljo merimo na 4 vogle ino jim pravimo fhtir-jaki alj kvadrat k last re (□); 1 Q kl. ima 36 shtirjafhkih sholnov □',' 1 □' ima 144 shtirjafhkih pavzov q"; 1 q" ima 144 shtirjashkih zhert alj Lin u'"> ~ 1 jarm (3orf)) obseshe 1600 shtirjashkih kLaster. — Kar je tolßiga, merimo po kozhnikah {kubiki). 1 kozhnifka klaftra ima 216 kozhn. zhevlov ; 1 kozhn. zhevl 1728 kozhn. pavzov; 1 kozhn. pavz ima 1728 kozhn. zhert.—• Feliko drugih mer ino vag dote she v" rokah imeli; le per vßh se spomnite, de dohra mera ino vaga v" nebesa pomaga. XIX. IKililovelc ne posna9 Icaj Iota. Zvetna nedela je sa mladenzhe bila vesela, Prinesli so zvetniga drena, seleniga zhrenfa, belkaste nive, pa nedelniga lesu k' blagoflovu, fivo)e dni so toljke slebre privlekli, de skoraj niso v' zerkuv mogli. Ker so pa po zerkvi altarje polomili ino stens opläsili, so gospod sajmoshter mladenzhe lepo pogovorili, rekozh, de le tiRi je bolj berssn fant, ki lepfhi les pa svesek zhedne) spleten ima. De Je vsak tak dolg svesek ima, ko je sarn visok, je sadosti. Kadi so jih vbogali. Per blagosJovi lelu jim rasloshijo, sakaj se les blagol'lovi, kaj prozefja pomeni in kako se vrata med molitvami saprö, pa na trojr.o poterkanje krisha sopet odpro, v' spomin, d,e narn je KriltuC s' krisham ne-= 89 beshko kraleßvo odperl, svoje sovrashnike premagavshi. Po opravili je bilo prepovedano se tepfii g' blagof'lovlc-nim lesam. 4Sholo so sa duhovskih opravil del po vezhernizah imeli. Gospod uzhitel uzhijo : n. ßhtevilo^drobipia. 1. uPretczheno nedelo Jim vam pravil, koljko 1 vezhi dnar manjshih sapopade, naj bo na vago, niera alj shtevilo; dänesvam born pokasal, kako se debelo shtevilo, naj bo per dnurski shtetvi, per meri alj per vagi, v drobish premeni. — Imate dnar ja alj blaga na debelo, ga v drobish premenite, ako debelo shtevilo s' drobnim po-shtejete. P: Koljko krajzarjev ima 25 gl, P 25 gl. je debelo — 60 kr. pa drobno shtevilo. 25 60 Odgovor 1500 kr, Koljko vinarjev ? 4_______ Odgovor 6000 penesov. Imamo goldinarje na penese smenjati, jih popre'j na krajzarje — ino te krajzarje na penese sme-nimo. Ravno tako zente na funte — lote; feshe-ne na sholne, pavze i. t. d. — Ima debelo shtevilo kaj drobisha per sebi, ga mormo vy menitvi doshteti. P: Koljko lotov je 15 Ct. 55 &• inö 9 Lt.? ... 15 Na funte 100 1555 ffa lote 32 3119 4665 0dg~o~vo~r 49769~^- % Imamo prevezh drobisha, ga v debelo shtevilo premenimo, ako ga ravno s' tem drobnim shte-vilam eno sa drugim rasshtejemo, s' katerim ga 90 podrobimo. P: Koljko zentov da 49769 lotov? Narprej lotenafunte 32 I 49769 \h5bfuntov. 1 32'" 177 160 '176 160 * 169 160 s i 9 lotov oßanc. Fante na zente 1(00 115(551 15 Ct. ~~55~^ oßanc. Odgovor: 15 Ct. 55 %- 9 Lt. Koljko gl. da 6000 vinarjev? 4 6000 I 1500 kr. "20 20 *. 00 6,0 150 s0 25 gl. I 12/l ~730~ 30 3. Se pergodi, de imamo v" rajtingah debelo ino drob no shtevilo skupaj; mormo drobno pred vßm israjtati ino na debelo vrezhi, koljko fe da. P: Sa rajnim Zirkovfkitn fajmoshtram so na lizi-tazji iskupili: is shivinc 6506 gl. 45 kr. 3 vr. r vina 1804 „ 36 „ 2 r „ shita 10049 , 12 „ —- , v hifhne priprave 13410 „ 18 y 1 „ v drobnih rezhi_____741 v 51 „ 2 v koljko so iskupili? 32512 ^/. 44 kr. — w. Odgovor: 32512 £/. 44 *r. m Sdravila , sedmina ino druga oprava sa raj-nim snese 3526 gl. 56 kr. ino 3 vinr.; koljkoshe premoshenja ojiane ? Nashtevk 32512 gl. 44 kr. — vini\ Odshtevk 3526 r 56 „ 3 v O/idjk 28985^/747 *^ TwZ^ Ker v nashtevki vinarjev ni, vsememo 1 ki\ vsajem, ga v 4 vinarje smcnimo, 3 odshtejemo ino nam 1 vinar o/lane. — Odshteti je 56 kr. — v1 nashtevki Ji/i je Le 43; vsememo 1 gl. vsajem, ga v 60 kr. smenimo, 43 kr. dodenemo ino do-bimo 103 kr., odshtejemo jih 56 kr.; nam o/iane 47 kr. — vfiga premoshenja ojiane 28985 gl. 47 kr. 1 vinar. To premoshenje se med 3 rasshteje, ker dobi shlahta 1 rfe/, zerkev 1 rfe/, vbogi 1 cfe/; koljko dobijo vbogi ? 3 28985 I 9661 £/. 27';' I 18 = 18 _18___ -5 3 2 Ker se 2 g/. racrf 3 rasshteti tie morta, ju y' krajzarje smenimo, unih 47 kr. doshtejcma ino 167 kr. med 3 rasshtejemo. 3 167 55 *r. 15 '17 15_ *2 Krajzarja dva smenimo v vinarje, sgorniga dofhtejeniOy inoQ vinarjev med'i rasshtejemo. 92 3 I 9 3 vinarjc. 1 9 Vbogi dobijo 9661 gl. 55 kr. 3 vinarje. Sa rajnim Zirkovskim gofpodam je pa bilo tudi 83 kop pshenize na prodaj; veße, koLjko je 1 kdpa ? JSnope shtcjemo na hope; 1 kopa ima 60 snopov, alj pa orehov — tudi leshnikov. ■— Per kopah ß Lehko srajtate, de koljko goldi-narjev 1 kopa — toljko krajzarjev 1 fnop vel/d. P: Ako je per vinogradu 1 fnop vejnika po 1 kr. bo kopa 60 kr. alj pa 1 gl. veljala. — Prodali so tudi 24 duzentov belih robzov, 1 duzent po 2 gL srebra; po zhem je bil 1 robez ? —• 1 di*' zent je 12 robzov. V rajtingi se mormo pomniti, de koljko groshev 1 duzent —- toljko penesov 1 kos; — koljko sheßakov 1 duzent — toljko pot krajzarjev 1 kos; — koljko po 4 groshnikov 1 duzent — toljko krajzarjev 1 kos; —■ koljko goldinarjev 1 duzent, toljko petk velja 1 kos. P: 1 duzent robzov je bilo po 2 gL prodanih; tako je veljal 1 robez 2 petki, to je 10 kr. Bill so dober kup /a „Denashno shtevenje dobro poglejte; shtevila, ktere sim vam na tablo sapisal, fi vsak na popirzhek sapishi, cloma ravno talc zhres prasnike srajtaj, ino na belo ne-delo pokasat prinesi; gospod fajmoshter bojo pogledali, koljko she snate.4 yOkorej pa je dones? — oprashajo — in vR, ko bi trenil , na uro pogledajo. Bilo je 3/+ na 3. — Potreba vam je she vediti, rezhejo , kako se nar drashje blago: slati zha s meri — na leta, dni ino ure. — Navadno leto ima 365 dni; vsako shterto je prestopno, ino shteje 366 dni. — Leto ima 4 kvatre, alj 12 mesen-zov, 1 mesenz sploh 30 dni. — Leto ima 52 tednov, mesenz pa 4. — Ted en alj nedela ima 7 dni, 6 delavnikov, 1 prasnik. — 1 Dan ima s' nozhjo 24 ur, 1 ura 60 minut (drobzov), 1 drobez ima 6Q drobizh-kov alj se'kund.4 93 Uro, ki tezhe, vfi dobro posnate; pa ludi slati zhas tezhe; — vi pa nja samudo slabo srajtate. Kdor vsaki dan 1 minuto — samudi vsak teden 7 minut; —■ kdor samudi vsak dan 1 uro — v' leti 365 ur. — — rAli pa tudi tifto uro posnate, ki jo povsodi s' febo irnate, de vam kashe nagel tek vashiga shivlenja? -~ vprashajo gospod kaplan? Katera ura je to ?4 « Zhloveshko telo. Zhlovek se veil krona fivarjenja; in truplo, ravno ko svezha , se kashe vfih Jivari gospodar. —- V glavi , Sa jasnim zhelam, imamo moshgane, v' moshganih urn, pamet ino spomin. — Is moshgan se snujejo, kakor is klavzhizha niti , tenke shilize ino kitize po vsim shi-voti. Po njih obzhutimo ino se savemo. Ako moshgane •"anish, omedlish, spomin sgubffh , se ne savesh in lehko Vrnerjesh. Varvati se je mozhne pjazhe ino vfiga, kar prevezh v* glavo gre. — Ozhi pod zhelam so nam okna, de gledamo. Oko v' napetih jabelzih svojo mo-kroto , in v'sredi jederze imä. Ako mokrota vsahne — istezhe , zhlovek ol'lepi. Obervi ozhi pokrivajo, pa tudi f'ami jih mornio shkocle varvati. .Slepez je vboshez! — U she fa so dvojne iiranlke vrata, lepo skroshene ko rog, de glas po njih na snotrajn boben pride, in slishi-°io. Pregloboko v' nje vertati je nevarno ; lehko boben prederemo in oglushimo. Gluhaki rojeni tudi govoriti ne S»ajo. Modri moshje so pa shole sa take naredili, v' katcrih se vfiga potrebniga suzhijo in snajo bolj pisati ko vi. .— Ulta so poglavitne vrata, in jesik vratär; vzhafi slo hudoben. On vse okufi, presodi in pove, de Pojemo alj savershemo. Ako jesik zhili ni , nam tudi jefti ne dishi. — Nos je zhuvaj v' sredi liza, ki zhuje ]'>o po svojih nosnizali voha, jeli dobro alj ni ? Roke 'no noge so is bressluevilnih shil, kit ino ko/ii siikane; ^ar roke (iorijo , kamo noge zhlovcka prinesejo, ni dopovedati. — Kosti so slemena po vsim trupli, ki 8a dershijo, de se ne isdrusgne. Po sredi kosti shlahen 'luiseg tezhe, ki jim shivlenja daja. 4Skos nesramno pfesheltvanje se museg po koflch sushi, Shelodez jc 94 kuhinja v' zhloveshkim trupli, 32 sobov shivesh smelcj jesik s' slinami vmesi ino po golti (gortanzi) shelodzit da, de ga skuha. Poshreshnik shelodez preobloshi, de mu onemaga , na pol srova jed mu obleshi, de je pre-kuhati ne more, mozh oslabi, shivot se trese ino kerv skvafi. — (Serze je v'nashim trupli jederze, ki dve kamerzi ima , is katerih po 2 serzhnih shilah kerv od serza —• po 2 drugih shilah kerv nasaj k' serzu shene. V 1 dro-bizhki (sekundi) serze per 55 ®> kervi, ki jo odrasheti zhlovek ima, po vfim shivoti rasshene ino fpet na se potegne, kakor ga plati zhujemo. Per sdravim zhloveku serze v' 1 minuti po 70 — v" 1 uri po 4200 — v' 1 dnevi po 100,800 — V 1 leti po 36'792,000 vdari. — Oh zhudo, de se ne rasbije ! — Od serza gre po shi-voti mozh in toplota. fSe serze ohladi — zhloveka ni ■—■ truplo vmerje. Pluzhe so zhloveku meh v' perfih, ki sdravo sapo na se vlezhejo ino shkodlivo isganjajo, ter so gobi podobne, polne kervi. Ako prevezh letash, skazhesh, pleshesh, vina alj shganja pijesh , pluzhe s' kervjo prenapolnish, de se snotraj pretergajo. Je kerv v* pluzhah prevrozha , ino prehitro merslo pijesh alj se prehladish, se kerv sieme ko kislo mleko, ne more po sliilizah naprej, pluzhe sazhno gniti, se gnojiti — nc duha te spravi od kruha, de se posushish ino vmerjesh. — Is pluzh imamo dushäk — pishelo po gerli sa gol-tam do ust, ki jo slisnemo alj rasproftimo, kakor se tenko alj debelo oglafimo. Dushäk mali jesizhek sapira, ino po tem govorimo, kar shivina ne more. Kaj , de bi le smiraj prav govorili! — (Sveti Duh govori: „tSmert in shivlenje is jesika isvirata. Kdor se v besedi ne pregreshi, je popolnama mosh." Kdo pa vlada (visha) nashe govorjenje? Zhloveshka dusha. Dusha je toljko zhudna stvar, de nje videti ne raormo, pa jo vender obzhutimo , kakor v perfih skrito serze. — Dusha zhuje na 5 pozhutkih nashiga shivota: vidi skos bzhi — slishi skos ufhesa — okusi po jesiki 95 — ovoha po nosi — obzhuti po vfih udih; pa tudi shivinzhe ravno to samore, ki ima vmerjozho dusho. Dusha nasha pa nauke poslusha, premishhije, kar Clishi; ino tega shivinzhe ne more. Kdor sa nauke le skerbf, po shivinsko shivi in nima pravih misl. — ,She vefie, kar ste preteklo nedelo slishali od mere in vage? Dusha pomni, kar je zhula; ima spomin. (So posablivzi in posablivke, ki jutre ne vedo, kar donef Hishijo; imajo slab spomin kakor dezhko, kteriga na inejniki, naj bi pomnil, sa uho vdarijo. Naj vam po siovenje povem , me dobro rasumitc alj saftopite; vam rezhem po nemshko, me malokdo Vas rasumi. Dusha se mora vaditi, de hitro rasumi, kar kdo pove, ino raslozhi, ali je resniza alj lash — zherno alj belo ? Komur je vfe eno, je neumen; nja dusha lima praviga uma. — Zhlovek ki vse sastopi — rasumi, pravijo, de je rasumeten (kunshten). Pa kaj zhloveku pomaga, zhe je she toljko rasu-fneten, pa pameten ni! Pamet je boljshi ko shamet. Nasha dusha mora vediti, sakaj to siori — uno opusti, kaj bo is tega, kaj pride is uniga, de oberne vsako rezh, kakor je prav; to se rezhe po pameti. Pamet je iskra boshje luzhi; kdor njo sgubi, per njem ni resnize ne pravize — je dushna tema. Sa to veli vsmileni Je-Sus: ^Dokler imate luzh, po luzhi hodite , de vas teme ne sgrabijo.4 Pisanke (pirhi), ki jih sa veliko nozh imate, vam dopadejo; saj eno bi vsakter rad imel. Tudi ko-tazhi alj shartelni vam dishijo , kaj ne ? — nar bolj Pa meso. Tudi kusheju mcso dishi, in dajte mu ga na velki petek, jedel ga bo. Sakaj pa vi ne ? — Nasha dusha sposna dobro in hudo, isvoli po pameti, kar Je prav — opufti, kar ni prav, ona ima voljo, ino pa svojbodno (fraj) voljo. Vas ne more nihzhe per-filiti, de bi v' petik meso jedli; zuzek se pa ne samore Posiliti, de bi ne jedel, zhe kos mesa pred nja polo-Shish. Tudi se najde tako slabih, ki si po pesje ne mo-rejo pritergati, naj si je she tako shkodlivo ino prepo-vedano. Taki ljudje so svojo shlahno, prosio voljo sa- 96 pravili — «apili —- sajedli; poshivinili so se. Oh, to je shalost ! Nashe poshelenje bres pameti je konj pres vujsde. Poshivinjen zhlovek shell kar mu dishi, po shi-vinsko; — rasumeten (posvetno moder) posheli, kai* dobizhek siori, po zhlovefhko ; — pameten posheli, kar se po pravizi sgodi, postavodarsko; —• bogabojezh posheli, kar Boga veseli, ino to je kershansko. Kaj bote pa vi posheleli? — Kakor ima nashe telo 5 pozhutkov : pogled, po-sluh, poduh, pokiis ino pozhut, ima tudi dusha petero mozh, de rnisli s' savedam, pomni s' spomi-nam, rasumi s' umam, rassodi s' pa met jo ino is-voli s' voljo. — Zhe telesu ozhi ne svetijo, roke —-noge ne obzhutijo , je bolno; ako se neosdravi, vmerje. Tudi dusha je bolna, ako ne ve, zhesar je potreba, ne sposna, kar je prav, nOzhe, kar Bogu dopade, kc dar greh dela; — vmerje, ako nje ne osdravish. Je truplo is mladiga sanemarjeno, de ga gibati, hoditi, delati ne privadish, sanizh je. Tudi dusha je borna, ako se od mladih let pridno ne uzhish potrebnih rezhi sposnavati, hudo opustiti, dobro fturiti. Oh, bodi vam vselej perva skerb sa dusho! Nevmerjozha je, ve-komaj bo shivela, vezhno srezhna alj nesrezhna. ^Kaj pomaga zhloveku, pravi Kristus, naj fi ves svet pridobi, ako pa dusho sgubi?4 — Ljudje, ki sholo ino zerkev opushajo , isvelizhanske nauke samudijo, le poshtvinijoj shivine pa Bog v' nebesa ne vseme. XX. Vefela aleluja» Prav veseli so bili velikonozhni prasniki. Luna jc ravno o polnim ljudem lepo svetila, ki so h' boshjim' grobu hodili, — Na kerstno soboto so ogenj blagosiovili; 97 pa otrozi niso s' gobami po ogenj sraeli , ker radi kaj popalijo. Sa vfako ves ga je eden prinefil. Vstajenje Kriftusovo so na veliko nedelo sjutraj obhajali. Mla-denzhi sami sireiali niso, kar je oj/tro prepovcdano, pa sloshili so dnarjev sa Itreln prah (polfer) ino per farni zerkvi so na veliko nozh ob sviti moshnarji pokali , de je po zeli sari gromelo, Smeshno je bilo poprejne leta sbenske giedaij, kako. so s' jeibafmi po blagosiovi is ztirkve divjale, VTaka je hotla biii perva doma, v' prr.sui \reri, de bo perva mosha dobila. Marskatera je padla in jerbas po •leh sakadila , de se je kolazh po bregi satakal , pilanke poterkale, pa she kaka zunja is korbe prikasala, ki jo je podloshila , de bi se berfhinja vezhi videla. Ene leta She ni vezh tako. Gospod fajmoshter so jim blagoslov iepo rasloshili , ter so djali, de kdor kaj bfagoslovleniga nese, ne sme letati, kakor bi bil kaj vkrade], ampak laj po pameti nosi. ^Dekleta!'' — so djali — pomisJite, kar vam Kriftus pove : f/(,Perve bojo posiedne — po-Hedne pa perve."* Po blagosiovi so she molili , naj dober Bog shiveshu da sdravje in tek» In kakor is pri-dishnize grejo, pozhafi ena sa drugo sadene in gre. Per teshkih jerbasih fie se po dve versiile. Per vezhemizah so vboge darvali. drobish smenimo, p: v krajzarje, lib re, zlievle i. t. d., kar se per malirn Lehko is glave srajta; p: ljr o-/. je 30 kr., % gl. je 15 kr., % Ct. je 50 ^. Pisaje poshtejemo shtevz s' drobivzam {ko/jkor delov zelo ima} , ino s' rasdelzam poshtevo ras- slitcjemoi, de krajzarje, Libre i. t. d. dobimo. IJ: Jioljko je % gl. ? 3 ___60_ 4 ~T8(T 45 kr. 10 ; * 20. 20 4. Nam je rasdel prevelik, p: l2/sio gl., ga lehko skrajshamo, ako se s' kako shtevko bres o/iajka v' sgornim ino spodnim rasshteli da. P'."■ 1%o se rasshteje s'2, ino da 6J3o; pa s' 3r in ima 4/2O; she 6olj J-' 6, ino. da 2/l0; nar bolj s 12, ino pufli % gl. 5. Krajfhar (shtevka, ki rasde'l skrajsha) se mom skushaje pojiskati, de se po njim^ shtevz ino rasdelz rasshtcti da* 6. Nar krajshi rasdel pohranimo , alj ga v* drobish smenimo; p: l/5 gl, je 12 kr. Rasdeli se doshtevajo , odshtdvajo , poshte-vajo ino rasshtevajo, kakor zele shtevila; to je pa sa bolj prebrisane glave. Vam je tega nauka dovölj, de vas tako lehko ne oziganijo. Po tern srajtajmo : 7 slatov. . . po41/.^ gl.jeMgl.30kr. Skrishavke . . „ 2% „ it $ « 36 „ %polkrishavki . „ ll/io „ v 2 „ 12 „ X zhetert.inka krish. „, 33/6o if v — n 33 „ Odgovor : 4iQgLblkr. 104 Tako je ßelk 40 gl. ino 51 kr. v' Itarim gradi vsjal; pa teshko, de bi mu kdaj zveteli. jSadja reja. Naj bi v' ttarim gradi dnarji leshali, she sdavnaj bi jih bili iskopali. V semlji so dnarji povsodi; pa jih mora drugazhi saditi. Poglejte skos okno, kak lepo zvetijo H — V faroshki saduuosnik jim pokashejo. —-„Rajni gof'pod so ga nasadili, bo she 15 let. Koljko . so is sadja na fushinah iskupili — koljko sdrave pjazhe naredili ■—. koljko bolnikam so s' kuhanim sadjam po-siregli, ter hodijo sa-nj prosit, zhe kdo sboli! Lehko bi po ze!i fari tako lepo zvetelo, naj bi sanikarnih, abotnih ino hudobnih ljudi ne bilo. tShe me veself, ker spomnim, kako so me rajni gospod fajmoshter po sholi saklizali, ter sva o ßresnim shla na sprehod drevje zepit ino shlahnit. Vseli so vinjek ino shagizo , meni so daü mladik ino drevesne smole. Kjerkolj sva sa potam divjaka najdla, sva ga vzepila, ako je bil sa to. Tudi samoraselke sva isko-pala ino presadila. Perpovedali so, kako so v' nekih krajih po Nemshkim ze/te po ure hoda s'sadovjam osa-jene, de se popotnik lehko v' senzi, v' jesen pa tudi s' shlahnim sadjam ohladi. Odkasali so mi nekaj semle , jo daü zhedno ogra-diti, ino me nauzhili pizhke sjat. yPoberaj, so djali, v' jesen koshize ino pizhke, ki jih krnetovski dezhaki sametujejo, kedar fad drago kupujejo, ino jih lepo vfej. Naredi podolgovate jamize, 1 sholn eno od druge; poloshi pizhke po 2 pavza na redko, sagerni jih, o vaüzhki jih pa oplej. V' kratkim bosh imel mladih dre-vesz sa poshlahnenje. V' nekih letah jih presadish v' dobro semljo. To bo drevesna shola — so rekli; bojo ti tvoji leseni sholarji vezh veselja prinefli, ko marskdo tvojih malovrednih sholskih otrok. Narozhili so mi, sholarjam, kar je bolj modrih, pokasati, kako se drevje sadi in poshlahtnüje. Tiflim, ki so to delo dobro saflopili, so 105 rekli shlahnih mladik , nar pridnejshim pa tudi pevzhni-kov dati, de so jih doma vsadili. Nekoljko let fim to poskushal, pa otrozi vsakda-njih shol so sa to delo she prekilovi ; nedelskih sho] she ni bilo. Vam sdaj pokasat shelim, vi odrasheni mla-denzhi, kako se saklaili (shazi) kopajo. Ob nedelah in piasnikib grejo deklcta v' faroshko kuhinjo se ku-harije uzhit , mi pa pojdemo v' sadunosnik, jim kaj sa kuho pripravit yKdor mlad drevje i'adi, siar sadje dobi/; — pravijo tvoj poshten ozhe, Miha Boshiz! Kesniza je; to de shaloltni so , ko jim toljko mladih jablan sa po-tam polamajo. Grosovitr.o je, de se najde ljudi, abotnih ino hu-dobnih, ki is neumnofti alj hudobije toljko drevja oshkodujejo. Pomnim, kakor bi vzheraj bilo, kaj so rajtii gospod fajmoshter pridgvali, videti, kako so pu-ftirji po drevji shkodo delali; ino neki ponozhni prija-tel , kteriga so dali sapreti, jim is jese zelo versio sadu-nosniz polamal. — Moram vam nekaj pridige povedati. J. Preljuba nasha mati, rodovita semlja, po leti selen plajsh ima is drevja lepo spleten. VsigamOgozhni Bog ji ga je tretji dan ogernil, ter je djal; „Semlja naj rodi rodovitne drevesa , ki lad Itorijo po svo-jim rodu, in seme v' sebi imajo." Od tisie dobe she nad 6000 let nam drevje zhudo v si gain ozhno ft i boshje kashe; kaj, de ga premalo sposnamo ! -— Is fiarih korenin nam mlado drevje priraste, shvize v' semljo poloshimo ino se nam oselenijo. Is femena, ki ga veter, ptiza alj zhlo-vek saseje, prirafte velizhaftno drevo , ki eno leto femena obrodi sa zelo dobrovo obrjät. Vsako, she tak majzeno semenze ima v sebi zelo drevo. Serno se vzimi, drobne koreninze poshene, in drevze israfte, zhe le mokrote, toplote ino luzhi dobs.— Tudi drevze shivi, kakor malo dete ; ino naj si ravno lioji ino shivesha ne jishe , ima po koreninzah ino po perji shilize, po katerih is semlje ino is pod neba svoj shivesh pije. Zhlovek ima kosho. drevje fvojo skorjo; kdor njo rani, hudo 106 stori. Vi nevsmileni drevoderzi, ki po lefi smreke belite, de sa smolo kosovze delate, drevje vertäte, de mu sole, njegova kerv, istezhe, sa potam mladike lomite ino nedolshno drevje olomastite —-ali ne veste , de dobrotliviga tStvarnika rasshalite? — Tudi drevje shivi , raneno se posushi ino vmerje. Kdor rano obeshe, dobro delo Jtori. 2« Vezh od slala in srebra nam drevje dobriga da; sa to je pervo dober Bog v' semljo sakn'l, drevje pa po semlji rassadil. Drevje daja ptizi shivesh in streho; shivini prilast in po/tel, zhloveku bres shtevila veselja in hasna. Je drevo, ki rodi sad, is kateriga hlebe pezhejo — zhudno drevo, ka-terimu v debli ljudje kakor v hrami prebivajo, ki jih oraste ino nad njimi selenf. Vinfka terta je mati toljko miljonov ljodi. — Vsak kraj ima drevje po svoji potrebi; kdor torej drevje konzhä, je tißiga kraja nar huj sovrashnik. Sa to je dober Bog po Mojsesu vojshakam prepovedal; „Kedar bosh mesto s' vojsko oblegel ino s' mozhnimi sasipi obdäl, ne fmefh drevja posekati, ki sadje rodi, tudi ne lesu v' tistim kraji s' sekiro pokon-zhati; saj drevje shtevilo tvojih nasprotnikov ne more pomnoshiti: V Mojs. 20, 19. Po pravizi tudi deshelska gosposka drevoderze kasnuje. 3. Drevje, boshjo stvar, Bog shivi; vsmiliti se nam mora, ako smo boshji otrozi. ¥O nikar me ne olamaj; hozhem ti sJadkiga sadja dati" — prosi shlahen pevzlmik nevsmileniga dezhka, ki fi gre shibo is njega vzhesnit. yKaj sun ti liorila, de mi tako nevsmileno kosho obelish ? Ali ne, vefh, de ti bom pofledno hishizo dala, v' kateri' te bojo pokopali?" — vprasha selena smreka ger-diga smolarja. „Po kaj me tak nevsmileno loma-Itish, ter kamenje ino paklese po meni luzhash? — se shvara poln jablan. Tako gerdo ti meni mojo dobroto povrazhujesh!* Nashi dobri ßarishi so drevja nasadili; toshili jih bojo, ki po drevji shkodo delajo. 107 4. Poglejte pa tudi ]epe boshje nauke, ki nam jih je Bog na vsako drevze sapisal. Drevje nam v' nebesa kashe, de ne posabimo, kje smo doma. Otrozi! poglejte mlado drevze: kamor se mlado naklone, taj bo dorastlo; staro se vezh vkloniti ne da. Mladenzhi! vidite drevje zveteti ? Tako zvetite nedolshni tudi vi. Mersel veter pohladi, mras zvetje okuha, ino vse sbalostno se obcsha; — she shaloftnej hodi sapeljano dekle bres di-vishkiga zvetja. Posnate drevo , ki ga zherv gloda, kako se sazhne sufhiti ? Tako se rasujsdanimu mladenzhu gods, ki je svoje poshtenje sgubil. Nezhistnik pade, kakor zhervivi fad is drevesa. — Moshje ino shene! bodite dobre drevesa 5 drevo, ki dobriga sadu ne prinese, bo posekano ino v' ogenj versheno. — Pomislite vi siarzheki, kako v' jeseni is drevja list sa listam pada. Tudi mi padamo v' semljo drugi sa drugim, s' nami pa tudi vsa posvetna zhaft in oblast. —• Drevje, ki po simi i'pi, o valizhki sopet oshivi; tudi mi bomo oshiveli ino sa toljko gorshi vßali, sa kolj-kor boljshi smo v' Gospodu saspali. Te pridige se spomnim, kedar drevje sagledam, ki so ga rajni isredili, Pa tudi vam, kterim so kumej (gotej) bili, so vsa-kimu shlahno drevze vfadili, ter tudi druge botre opo-niinjali, rekozh : f/Vsak ozhe naj svojimu otrokn, vsak kumej svojimu setizu drevze vsadi, naj bo s' otrokam rastlo, ino sadu prineslo. Nas she dolgo ne bo, drevo sbe bo rodilo ino otroka nas pomnilo. Vsako rodovito drevo je gotov dnar, ki is semlje zveti.'' 108 XXII. Itol.jf III kratka spi*ava9 It u kor dolg*a pravda« Prismejali so se gospod kaplan v' sholo, rekozh r „Kaj smeshniga sim vzheraj na veliki ze/ii srezhal. Dva se nasproti pripeljata, kakor bi se ne videla, ter se nobeden ne sogne. Kedar she prav terdo sadeneta, naglo is vosov skozhita, ter se skregata. Jurko: Sakaj se nifi sognil? Janko: Sakaj pa ti ne? Jurko: Mi ni bilo potreba. Janko: Meni tudi ne. Jurko: AH li bil fiep? Janko :-Mislim de fi le ti bil. Jurko: Ti bom sdaj pokasaH (seshe po sekiro, ino mu shuga kola posekati, rekozh) Bosh v'flran vosil ? Janko: Per rnoj dun, de ne. Jurko spet sekiro vtekne rekozh : Bom pa jes. Zaufi! Bifiahorj — Tako je bila pravda skonzhana." Vsi se Jurku smejijo, ki se je Janku toljko grosil , po tem si pa tako lepo henjal. „Kateri je bil bolj moder?w — barajo gospod kaplan. „Jurko, ki je odhenjal," vsi odgovorijo. Tudi vi se radi sognite; in zhe ne morete, rajshi odhenjajte, naj bo na zesti alj doma. — „Kdo pa se mora na zesti sogniti?" vprasha Jarzhev Peter. 1. Po zesarski postavi mora na zesli vsakter, srezhaje se, na pravo vositi. Zesarflca poshta se po na-vadi ne sogne; sa to posteljon od dalezh v' ro-shizh satrobi. 2. Navdol je potreba saverati, ino pa s' zoklo, kjer je n,., dolgo. Na takih krajih kashejo table saverto kolo. Saver je potreba preftavljati, de se shinja na kolesi ne vshge ino ne sgloda. 3. Na Hor"ashkim kashe kolo na koli harmizo alj mu'to, de fe plazha. Na tabli je pisano , koljko •od glav«. Dobro kdor posna, ino se ne da goljfati. Teshki vosovi , ki shiroke shinje imajo, ino jim Parisarji pravijo , le pol zeftnine plazhajo. 4. Po ßranskih zeftah she lese najdemo , de so ravno ploti ino meje povegrane. Dolshnost je lese sa-perati ino ljudi shkode varvati. Pregovor pravi: Kdor navdol ne savera, lei* ne sapera, pa i mut neplazhuje, ne pride dalezhpo f'veti. f 5. Shivina, ki ima kosmate ushel'a, se mora svesto varvati, de fe nesrezha ne prigodi, nar vezh pa konji. Prenagla voshnja je posebno ne-varna in prepovedana. Laftnik, ki hlapzu pre-naglo vositi vkashe, plazha po zesarski postavi od 50 do 100 gl. strafe, kedar se kaka nesrezha sgodi. Hlapez, ki sam po svoji glavi naglo vosi, je po 14 dni sapert. Kdo koga povosi, bo od 3 dni do I 3 meszov v' jezhi. Kdor konje bres varha pufif, de vjidejo, naj si ravno shkode ne storijo, jih dobi pervokrat po 10 na ftoli; drugokrat, alj pa zhe se je shkoda storila, bo po 1 mesenz dni se v* jezhi poflil, ino bo tepen. Po simi morjo konji v' sankah kregule imeti, Mladi kmetje radi konje redijo ino na zelto hitijo; pa veliko jih svojo domazhijo savosi. Vam bom pove- soli' velja 20 kr.; koljko velja 20 ®. ? 1. JS7a pervo meßo sap if hi shtevilo, od kateriga vesh, kaj velja; — na drugo njegovo zeno, kaj velja; — na trctje prashavno, kateriga zena se jishe; na shterto pa najden odgovor. Pervo ino tretje — drugo ino shterto morjo biti eniga imena. 2. Medpervim in drugim ßoji snamenje dve piki ( : )? med drugim in tretjim dve ribi ( = ) ; p : 2 «• : 20 kr. = 20 ®. ? 3. Poshtej drugo ßavo s"1 tretjo, s* pervo jo pa ras-shte'j, ter bosh najdel, kar jishesh. P: Ill 2t-: 20 kr. = 20 ®-2 0 2 pH)? I 200 *'♦ Odgovor 200 kr. alj 3 g/. ino 20 At. 4. J\'ima perva in tretja ßava enakiga imena, naj se poimeni, de se goldinarji v* krajzarje — zenti v libre premene. Ako se premcniti tie da, prava vganka ni. P: IS. zukta velja 45 kr.; koljko velja 1 Ct.? 1 «• : 45 kr. = 1 Ct. _J00_ 100 Odgovor 4500 kr. 100 To se v" goldinarjc preoberne: 6r0 450,0 75 g/. 42' 30 30 ,*0 5. Ima ktera ßava dvoje shtevilo, drobno ino de-belo, se v"1 drobno smeni ino s' njim rajtax P; Deiavez saflushi v'Q dneh {v \tedni) Tgl. 12kr.; koljko v' 1 leti ? 6 diii : 7 gl. 12 kr, = 1 leto. 60 365 432 "365" 365 216Ö 2592 -I296 - _ 6 "157680"" 26280 kr. 6.0 2628.01438^. 12';'' 24'' "737"" ' T22~~" __36 18_ -16 ""748 _12_ 48 _ '48~ ** ' ' 48 -0 112 6. (Stave se ne smejo po ravno tej verßi pifati, ko se povejo, Pomisliti je, ktera gre na pervo — drugo alj tretjo meßo. P: Sa 5 kr. kupim 3 jay zeta; koljko bom dal, sa 50 jajz ? Po pervi vaji se ta trißavka sapijhe: 3 jajz. : 5 kr. = 50 jajz ? 5 3 250 83l/3 kr. «10 ___9 3 alj pa 1 gl. 23l/3 kr. 7. Vganka, kit, smo\ jo dosdaj videli, se pravi ravna (lizhnd), ker shterta ßava (odgovor) sa toljko vezhi israße, sa koljkor je tretja .ßava' vezhi od perve; alj pa sa toljkanj pade ino je manj, sa koljkor je tretja ßava manjshi od perve. Tako veljd med blagam ino kupam (zeno) —~ med delam ino saslushkam — med pofojilam ino obreßjo. P: 100 gl. posojila da 5 gl. obrefli; koljko da 1000 gl.? 100 gl. : 5 gl. = 1000 gl. 5 lr0Ö~~50s00 50 gl. _____ 8» Imamo pa tudi savihano vganko, kedar pdgo-vor se sa toljko vezhi pokashe, sr koljkor je tretja ßava manjshi od perve. P: Ntj h vinograd okoplemo v1 4 dneh s' 25 kopazhami; koljko jih mora biti, de dva dni okopajo ? — Per nekih je tudi shterta ßava najdena sa toljkor manjshi, sa koljkor vifhi je tretja ßava. P- $a sukno mi je 7 vatlov potreba, zhe je 3/4 prazha shiroko; koljko ga bom moral imeti po 1 prazhi shirokiga ? 113 Per savihani trijiavki Je preßavi tretja Jtava na pervo, perva 'pa na tretje meßo; po tern Je ravno tako dela, kakor per ravni vgankL P: 4 dni moram imcti 254 kopazhev; koljko 2 dni ? Oberni 2 : 25 = 4 __Jt__ 2 100 50 Odgovor : 50 kopazhev. JLO__ De je vganka resnizhna, sc preprizhash: 1. Ako j' pcrvo ßavo shterto (najdend) — s' drugo pa tretjo poshtejesh, ino enako shtevilo dobish. Poglej sgorni pervi rasgled. 2 ©♦ veljata 20 kr. 20 ©. 200 kr. _JM0_ __2___ 400 400. 2. Alj pa en ßavk, kateriga rad, isversi, ino ga s' tremi unimi vgoni. P: V* sgornim rasgledi isversi perviga. 200 : |2 0 = 20 2 0 2--00 I 4.00 2 Vidish isversheno ßavo! Komur delo tako prav istezhe, ß lehko sa-shvishga, kakor ß nizoj sapojmo Vezhemizo: *) Glejte she sonze sahaja i. t. d. *) Ahazelna pesme, stran 11. 114 XXIII. lijubo dentil 9 üidai* n'a iisaa. Na Filipovo so v' ^Šlavini lizitiringo imeli, Hrena so djali na boben, kakor pravijo, ter mu po-hishtvo prodali. Bogatih ftarshev je bil; sa to ga je delati grosilo. She v' mladih letah je kupzhevati sa-zhel, ino se po kerzhmah posedati privadil. Poslednizh sazhne v lotrijo flaviti; kar ni sapil, je saftavil. Pridna shenka se je doma vbijala, dokler je mogla. Gospo-dinja onemore, firehe rebra kashejo ino polje ostaja ze-lina. Dolshniki pritisnejo , Hrenovo prodajo, Hren ino Hrenovka, pa petero otrok nimajo doma. (Starejshi sin ino hzher via shaloftna v' fholi sedita. Gospod uzhitel ju pobarajo, kamo pojdeta ? Rasjokata se rekozh.' nSama ne vema kamo?" Ljubo je doma, lidor ga ima •— pravijo gospod ; pa ga mormo tudi varvati, ne vezh sapraviti, kakor pripravimo. (Skerben gospodar in gospodinja, ki imata veliko skerbi, vsako nedelo sa-pisheta, kar sia prijela, kaj odala ; h' konzu leta pre-rajtata, ali sia na sgubi alj na dobizhki. tSta na do-bizhki, Boga sahvalita ino se lehko smejita; Ita pa na sgubi, poskerbita prihodno leto sgubo samestiti. Take bukve so dober kup , 3 a]j 4 pezhe (pogne) po-pirja, pa zherzhik sa kake 3 alj 4 groshe; vender so take bukve lehko tavshentov vredne. Poglejte jihl 115 Cnofpodarno popisilo sa Mar Una Mrcua. Letui Tr . ,. , / Prcjema. Odaja. Jiar prejme alj oda._______ ____________________________________gj-_ | kr- gl. | kr. Prosinza 25. Sa 25 vogonov (mczelnov) pshenize po 2% gl. . . 62 30 . . „ Sa Ledar......... 15 20 tSvizkan.C). Dnino 3 zheviarjam sa 6 dni Po5gr.......... 4 30 siushza\-2. 10 Ct.kerme/?o 15gr. ... 7 30. . . 20. Zefarsko dazjo plazhal , . . . | 41 12 26. Par volov prodal .... 128 40 . . Roshnika 2. Domazhi gqfposki kmetnino , 9 28 r Drushini; dvema hlapzama po 16 goldinarjev..... 32 . Grudna 27. Trent deklam po \SS gl..... 30 . Nafhtevk . . 198 40 132 30 Prijemina snefe to leto : 198 #/. 40 £r. Orfa/Vi . . . 132 r 30 , O/?ajyfc 66 ^/. 10 kr. Odshtevk (^Ul'ttag), ki se po eni ßrani nashteje, se sa doshtevk (Uebeltrag) na prihodni ßrani dojhteje. JSTaJ bi bil Hren vfako leto toljko pridave naraj-tal, koljkor bi bil v' 21 letih, kar je na Hrenovim, prigqfpodaril? ,8* 116 I : 66 gl. 10 kr. =21. ___60 3970 ~3970 794____ 6,0 ~8337 ,0 1389 gl. 30 kr. gotoviga dnarja. *53_ "~57 *30 fihtevenje, kakor vidite, y^ lehko pohiti. Tudi vi Je hitrojii vaditc, kar je prav. Per poshtetvi pohitrimo: \. ako snesku toljko 0 pripishemo, koljkor jih poshtevina ino poshte'vz vßh imata ; 2. ako s' 1 ne pofhtevamo, ampak poshtevk ravno podpishemo. Poshtej vselej s" manjshi shtevko, naj fi bo sgoraj alj Jpodaj. Per rasshtetvi. 1. Ima rasshtevz vczh shtevilk, s' pervo poskufhamo , ter toljko shtevk v1 rasshtevk jemlemo, de je sadojli. 2. S/iefik V poshtevi ne pishemo, ampak t>' glavi odshtet ojidjk podpishemo, ter ma prihodno shtevko is rasshtevka pripishemo. Per rasdelkih je potrcba is glave snati, koljko navadni rasdelki v' drobifhi snefo. P: V, Sl- Je 30 kr- Vs Ct. je 20 «. % r r 20 r Via , „ 10 „ y4 v if i£ v yao „ v & v y r 12 r------------------------.------ % , , 10 r y2 «. /c 16 /0^. yio ^ „ 6 v u v v 8 c y,p y y_______4 y /a y_______v________4 y _ ye ^7"- ie 2 vinarja. Y, Zofa je Ikvintl. x/\ v v 1 ^^ar. [ V4 y y 1 r , ^ V. fö- 3e 50 ^ % /eJÄwa je 3 «A«w&. l/4 ,r , 25 y % «Äey/a r 6 pavzov. 117 Toko ima l/^ teta 6 meszov, % Leta 3 mesze; 1/% mesza 15 dni, x/2 due 6 ur, l/3 ure 30 minut i.t.d. Per shtevilski vganki alj trißavki se pohitri: 1. Je perva ßava 1 , tako le drugo ino tretjo ßavo poshtejemo ino odgovor dobimo. 2. Je druga alj tret/a ßava 1, le J" pervo rasshte-jemo ino odgovor dobimo, ter s' 1 ne pqshte-vamo, ne rasshte'vamo. Veliko je takih pohitlejev , pa le sa hitre shtevze. Boljshi pozhali prav, ko prehitra smota. Marskdo ve dobro rajtati, pa vender slabo gospodari. Le kdor vezh pripravi, kakor sapravi, on je dober gospodar. tSkerbni bodite, de böte vedli kam damo/ „Kje pa smo doma ? — barajo gofpod kaplan. Nash pravi dom je v' nebefih ; prav sa prav nismo na tern sveti nikjer doma. Tudi vi ne veste, kamo she po sveti pridete; hozhem vam nekaj sveta pokasati. a. Popis sveta. £Svet imenujemo (kar se od sonza sveti) vse, kar Je Bog v'6 dneh sivaril, semljo, sonze, mesenz, sresde '• t. d. Semlja je okrogla, naj se nam ravno ne vidi. "oglejte njeno podobo, *) De je semlja okrogla, nam 'JUdje prizhajo , ki so se is eniga kraja ravno po morji Ppdali, ino so ravno od drujiga kraja nasaj prishli, kar "l ne bilo mogozhe, zhe bi okrogla ne bila. .Suha semlja gleda is morja kakor grizhi (hribzi ) is velike POvodne. Semljo rasdelimo v' 4 poglavitne firani. Oberni J_e v' kraj, ker se nam sonze sjutraj prikashe, imash pred sebo is-hod alj jutro, — sa sebo sahod (s a pad) alj vezher — na desni poldne alj jug — na levi pol-"ozhi alj sever. Vuzheni so semljo rasmerili v 360 "opov (©cabe), vsaki ftop ima po 15 nemshkih miL *) Poglcj II. podobo, A. 118 Sa obhoditi ima semlja 5400 mil; ino vender ni vczhi ko pika v shirjavi sivarjenja. Nar vishi gore na semlji so kakor serna peska na krogli. Semljo merijo po dol-gim s' zhertami (linami) navsgor — po shirokim s'zher-tami poprek ; po tem fe srajta, pod katerim fiopam alj sobam de shivimo. P: 4Slovensko je pod 46 slopam alj sobam. Vsa suha semlja fe rasdeli v' 5 delov po 2 flra-nima. Na pervi firani so Asija, Afrika ino Evropa, ki fe siari svet imenujejo; na uni sirani je Amerika ino Avsiralja, alj novi svet, sa kateriga she le nekaj 300 let vemo. I. Asija, nar siarej snani svet, kjer so bili pervi starshi in tudi Kriftus rojen, nam proti jutru leshi, ino fe na Rusovskim Evrope dershi. Tam je sveta alj obljublena deshela PaleRina, Arabja , Persja , Indja ino Kitajsko kralestvo. Ima velike vode: Evfrat, Tiger, Jordan i.t.d.; —■ svete gore: Ararat, tSina), Libanon i.t.d.; — mefta: Jerusalem, Betlehem, Damafhk i. t d. Veliko ftarih meft je rassutih, de se kraj ne posna, kjer so siale, p : Babilon, Ninive i. t. d. Ljudje so sa-gorele, perftene barve, malokaj pridni, kraji slabo ob-delani, ne presdravi, pushave velike. Sverine je veliko, p: levov, tigrov, hien, slonov i. t. d. Tudi ßrashno velike ino Arupne kazhe. II« Afrika se Asije od jutra dershi ino nam proti jugu leshi. Nar huj vrozhina je v' tiftih krajih. Imenitne deshele so Egipt, nar rodovitnej shitniza, tolovajske dershave Tunis, Tripolj, Maroko in Fez. Algjer sdaj Franzosi imajo. Nar imenitnej je voda Nil ino pa ru-dezhe morje; — mesta Alefandria ino Kajro. V Afriki so nar strashnej pushave, kjer se zele gore pekozhiga pefka nametejo — kraji nesdravi ino suhi. V Afriki ino Asii je vedno pomor alj kuga doma. Ljudje, kterim pravijo Samorzi, so vezhidel zherni. Veliko sto tisuzh takih divjakov vsako leto polovijo, ino v'sushnost pro-dajo kakor neumno shivino per nas. Lčvi, tigri , kro-kodili, pa kazhe, ko drevo velike, so v' tiltih krajih doma. Veliko krajev semle je she tam nesnanih. III. Evropa, V kateri prebivamo , je nar srezh-nej kraj sveta. Ljudje so beli, vezhidel pridni ino sa- 119 ftopni, deshele sdrave ino rodovitne. Nar imenitneji kraljestva so : 1. Ze far ft vo Estrajh. Ima kraljestva pod sebo: Vogersko alj Magjarsko, kjer so poglavitne melia Bu-dim, Pesht in Poshonj; — Horvatsko ino tSla-vonsko, kjer je poglavitno mefto Sagreb. Druge snane niesia so Vrashlin , Karlovez, cSemlin i. t. d. Dalma-tinsko, pod Horvatskim sa morjam, kjer so mefta 4Sa-der, Dobrovnik, .Shibenik , Kotar i. t. d. Beseda je v* teh deshelah sploh slovenska ; je pa tudi po Vogerskim magjarska in nemshka. — Pemsko (Zheshko), kjer je poglavitno mefio Prag. — Poljsko (Galizja in Lodo-nierja), kjer je poglavitno mefto Levov (Lemberg), Beseda je po teh deshelah flovenl'ka, to de nam nekoljko teshej saitopna. Na Pemskim je po enih krajih tudi terclo nemshka. ■—• Lashko (Benezhansko s' Lombardijo). Poglavitne mefta so Benedke ino Milan; druge snane niefta pa Padva, Verona, Mantva, Vidim i. t. d. Beseda je sploh lashka. —• Ilirsko, ki Krajnsko deshelo, nekaj Koroshkiga, Gorishko , TerJt, Zhizhijo ino Iftrijo obseshe. Poglavitno mefto je Ljublana; imenitne meiia pa Terst ino Goriza , Belak, Novornefto i. t. d. Beseda je sphah sovenja; sa Gorizo pa tudi lashkujejo. Vajvodije pod Estrajskim zesarjam so: Estrajh, vifhi vajvodija, ki se v' sgorno ino spodno rasdeü. V* spodnim Efirajhi je poglavitno mefto vfiga zesarltva Dunaj (Bezh alj Viden), v' sgornim je Linz. Beseda je fploh nemshka. —• 4Shtajarsko. Gorno ima 2 kroga alj krajlije, v' Judenpursi ino v' Prusi; spodno pa 3, v' Grazi, ki je poglavitno me/to, v' Marpurzi ino v' Zeli. V Avfi sol delajo. Beseda je v' 2 poslednih kro-sih slovenska, v treh pervih nemshka. — Koroshko. Poglavitno mesto je Zelovez ; druge snane mefta so Velikovez, cSht. Vit, Bresje i. t. d. Beseda je po Krajnski ft rani slovenska, sa Tirolam ino gornim tShta-jarskim pa nemshka. — (Sal z p u rsko, kjer je poglavitno mesto ^Salzpurg, sedesh vifhi shkofa, in beseda hemshka. — ',Shlesija, ktere je nekoljko pod Eiiraj-ham, nekaj pod Prajsam, tShlesi tenko platno delajo.— 120 Veliko viteshtvo (Sedemgrashko (Erdeli) ino Bu-kovina, sa Vogerskim leshi, ino veliko konjov spod-redf. — Knesivo Moravija, kjer so irnenitne mesta Berno i. t. d. V 3 poslednih deshelah je beseda ne-kako slovenska. — Tirolsko, sa Korolhkim , kjer je pervo mefto Insprug, drugo Trento. Beseda je v' sgor-nim nemf'hka, v' spodnih krajih lashka. Vse toljke ino take deshele se po sesterno dershijo, ino dershavo Estrajsko, eno nar vezhih ino imenitnejshih storijo, ktero nash svetli zesar sa doto imajo ino po ozhetovo dershijo. Vode po teh deshelah nar imenitnej teko: Dona-va, is Nemshkiga po Vogerskim na Tursko ; Ens po gornim Estrajhi; — Mura po gornim ^Sbtajarskim — Drava po Koroshkim in tShtajarskim — 4Sava po Krajnskim in Horvatskim i. t. d. Velike jesera so Blatno na Vogerskim i. t. d. Zhudno jesero je Zir-kensko na Krajnskim, ki po leti vsehne, po simi natezhe. Deshele so veliko gorate, posebno po Tiroli —-Koroshkim — gornim cShtajarji i. t. d.; po JLashkim ino Vogerskim pa tudi ravnine velike. — Slato in sre-bro koplejo na Vogerskim ino Erdelskim , zinj v' Pem-skim, svinez na Koroshkim, shivo srebro v' Idriji na Krajnskim. Dobro sheleso se na .Shtajarskim ino Koroshkim dobi. .Sol napravljajo v' 4Salzpurskim, v gornim ERrajhi, posebno pa v' Velizhki v' Poljfki semlji. Shita ino vina je po tSlovenskim ino Nemshkim; kar rejne shivine na Lashkim premalo — sa toljko vezh na Vogerskim. — Ljudi je bliso 40^00,000 pod Eftraj-skim zesarjam , 900 mest, 2120 tergov ino 75,000 vesi. svetli zesar imajo nar vishi deshelsko oblast ino na Dunaji svoje nar vishi dvorne kanzlije. Sa njimi vishi deshelske oblasti, ki jim Gobernje velimo, sa nashe kraje v' Grazi, v' Ljublani, v' Tersti. Pod temi so krajfije v' vsakim krosi, in po desheli obsege alj komifije. — Duhovska gosposka, pod nar vishim poglavrj am Rimskim papesham, sa nashe kraje so vishi shkofi v' 121 (Salzpursi ino v' Gorizi; — shkof v* Ljublani, v' Tersti,, v' Zelovzi, v' Grazi ino v' tSht. Andrashi; sa tern so tehanti ino fajmoshtri s' svojimi pomozhniki. Katolshka vera je perva, pa tudi itaroverzov, Lutranov in Judov se najde po nekih krajih dofii. Poglejte, tako je nashe zesarltvo buzhelnimu panju podobno, ki je polno sladkiga medu ino srezhe bogato, ako vsi pridno svoje dolshnosti, kakor marlive zhbelize, dopolnimo. Kako je po sveti kaj vezh — pa drugokrat. XXIV. KoljkOF jeslfeov ftclo sna9 toljko zlilorekov velja* „,She sdaj mi mersi — pravijo gospod uzhitel, kako so nekdaj Nemzi tSlovenze sa sjaka imeli. Tisto leto, ko so morli tudi kmetje sa deshelfki bran v'shold-nirsko vajo (ekserzirat) hodit, niso saftopli, kaj je ?ittfö — 9?C(!)t8. Privesali so jim, pravijo, na levo nogo Tlame, na pravo pa sena, ter so jim rekali: tSlama! feno! slama ! seno ! ■— de so vedli s' katero nogo pre-ftopati. To so le besede. tSlovenzi so saftopni vojshaki ko Nemzi, hitri ko gliva in serzhni ko levi, Dobro je vender, zhe nemshke besede saj po verhi umijo, ino ^e ne dajo sa prasno slamo predati. Brati nemshkiga, ^islim, vas bom saj nauzhil ino vain nemshki jesik. rasvesal. Koljkor jesikov kdor sna, toljko zhlovekov velja. ] Nemshke pismenke. Nemzi imajo prav sa prav 33 ptfmenk alj buh-fiabov, Po slovenskih bote jih nar bolj isrekalft, "ino Pifmine narprej vam bom pokasal. Tablize pa krajdo v rohe, de jih sa meno poskushate. 122 (Samoglasnizc. oJc, «*. cdtt*, 4*. ^ r*. J} *". (ff, y^\ k/Lf a. e. ö; e. *j; i. a, a. »e,d. @,e. 3ri. ©'9/ * i o. e. ff / ll- l — Ul* £>/ o. £>e, D. U, u. Ue, t .Soi»ialiiize alj tihnize. »,»• ®,c ©,b- g,i ©,«• /' / / /• ^ ^ °^ / M>~" JV, n. £P, p. G)>f m, t. q/,4,^,/. %n. $/}>♦ ö,<|. 9l,r. ©,(,?,Ü. ^ V' /^ ^ ^ ^ ^ ^ -yi, /i s, t. jF /. ^ tf. ^ z, j. /. i 123 1. Tako sc pishejo ino berejo besede: ocw/ veja . J¥ H> &/J d™r> f^ M°t»t, JsSje'A, ^«yJ jaya, &*»? dete, cZi*f4 luui f £}/£"■*+*' utta f *SLt*]sr* noff acnr; r^°ß honjf <•***-***-»■ femef C/*+++■&+ ino la f ***-*+4-r* tcta f <^A>*» vrea, -r*«-/»**»' oz/ie f -OT&i-jri-n** voaa f zfr*** Mia A 2. Dvojno glasnize: f--fi ***^-j 1H-++) -****; r+1-y **')O'y *+■**■) O1-, ***• • • • • isrekaj : a-f f av/ at f O4fui» £)***J-r» ajdna , cJi,™** loka, ^yc-^/** f a ' ' miftii f A*t++r**t. vearof fey 1nHe ? *}**+* teno. 3. ^Soglasnize Je nektere isrckö mehko: "°> ~^> **>> fi> +f> j; poßavim: o6**+*$*+ drevo, C-^***»^ aneja , -<4w»* vino , J^'*r 4arm, Gf*>*" d lato f V*++iZ* d/lida' Druge so glasnize so ojßre alj terde : p > 4'> jf> *f \ ^> fis> /"J/» poßavim: f»***'/pilta, %>*%fmett, Jfejß noqa . *yc**d4 nojk , *?<>&/qlava, V+£*+rn* 124 ■tnea j ** i ** > poßavim: <&*+& telo, •J/lu-a! mlelio, 4. ^o ^^ w' y^^c?i a// sadej befede ßoji, se ne is-rezhe; le poprejno samoglasnizo potegni; p ■' J**/«* leto, °&fr* uko, £/"** finest, ■ Tudi se slog potegne, ki po 2 glasnizi skupaj ima; p: ^****** /«/, Or*r*£t+ dutha.' Tudi *** se isrezhe kakor * nategneno, ** pase samolzhi; p: * **^J- önivma i. t. d. 5. ßte po 2 so glasnizi v sredi alj pa sadej, se po-prejni slog poojftri in bolj kerhko isrezhe; p ■' nook- ----• Ravno tak sateglo isrezi ** sa ~*^t ^ sa sty p: £+*** voaelf «j+^"* Vfoxhlna* — Vaditi se je vsak glas raslozhno isgovarjati; p: <=*&■**«'" J?/ 9tcfOa f pa tudi po dvojne soglasnize of-ßro isrekati; p: p~/" 4ajjj, ß»ff-~*+ J'o- vradhiti , at/Jr**** pexh f ^oJp*++ upatc-— Dones domo — ino v' nedelo v sholo grede 125 fi te besede dobro v' glavo vtisnite. Sa prihoden teden varn lepe posdravlenja dam. JSaj Je vsak den le cniga nauzhite, hitro bomo nemshkovali. /. ß^~$*. *J/Cv**4*t+++ dovro jutto- 4' yod* /■**£**•* Š&oa ökeanaj- 5-ßUJ^es«/*',[.■ Kako mesenz in pa sonze merkneta? *) Kedar luna B o polnim ravno pod semljo © siopi, ji semlja senzo naredi; sa to mesenz vsigdar le o polnim merkne. Ako pa mesenz B o mladim ravno med sonze A. in semljo stopi, sonza ne vidimo ino nam mrak naredi; sa to sonze le o mladim merkne. Kakor je mesenz semli alj pa semlja mesenzu v' luzhi — vezh alj manj, alj pa zelo — popolnama alj pa nepopol-nama merkne, in se po enih krajih alj po drugih vidi-Svesdomeri, ki merijo pote svesd, v' pratikah po mi-nutah napovejo, kdaj bo merknenje ino kodej se bo vidilo. Kar pa abotni ljudje prasnih ver kvantajo, se ni bati. Rajshi posodvo zhilte vode na sonze postavite, naj böte lehko v' vodi videli, kako sonze po malim otemni ino se sopet osvetli. *) PogliSj III. podobo. 133 XXVI. Odfierto nebo. „ßte sJifhali rajniga Devzhmana nemshko govoriti?/lf — barajo gospod uzhitel. (Sholarji se posmejijo rekozh : »Devzhman je le nemshko govoril, kedar je hil pjan.'1 ,Ste ga saftopli? — „Mi ne.4 — Jes tudi ne. Kar vino govori, ni po nemshko ne po slovensko, ampak vezhi-del po norsko. Vasha nemshina she sdaj vezh velja od Devzhmanove. Koljko befedi she snate ? — Povejte jih. — Koljko vam jih she manka ? — Tega nas nobeno r>e ve ; veliko rezhi — veliko befedi. Nemzi jih imajo 10 p'emenov. De jih Jehkej fposnate , vam jih vsakiga plemena 6 sapishem." Desetero besednih piemen. 1. Djanke (3ettlüöttet) povejo djanjc, kaj ino kdaj se flori; p: ai*5 zhern, Mjciji bcL. — 5. ßhtevnizc (Ba^lmöfter) povejo shtevilo, koljko Ljudi alj rezhi; p; tfOty dva, suits pet, zxfo pervi, JWe^etlet) dvojno, eitt 'Sftal enkrat, JW3et)facf) /JO rfvo/>. ''-— 6. Namestnize (ftütmöttet) > «ä me/i //«c?* /«o /•«/«'; P- id) jas, iüjr mi, jie o«f, Wettet katerl, btcfct* ^, JCUCL* ««/. — 7. ^iidjavke (9tekmv>üttct) povejo, kje — kako je; p; ^°tt tamo, l)\atu, ual)C bliso. wtitdalezh, WCQ prcz.fi, 134 braujüett svunaj. — 8. Predloge (Sotlüötter) pred dru-gim imcnißoji' o, kaker präg pred hifho ; p: ail$ *•*"> ill v*, mit /, JU V, für .ra, VOX /?rč. — 10. Klizavke (Gsmpfm<ttgSWOttet), J1' «j«/«* küzhemo , kedar kaj ohzhutimo; p: sld) oA, C^ o/, f)st äo, o iüel) /o/, pfui fuj, f)otla /zoäo. Tako 10 piemen besedi posnate; ako se jih vsakiga plemena 0 nauzhite, koljko jih böte sopet snali? •— Ravno 1 köpo. Pervih 6 piemen se premeni kakor be-seda potegne. Menili bomo : Vfaka djanfka beseda sc meni po svoji opravi ($0tin) — skasi. (2(rt) kako fe pove — zhafi (3cit) kdaj fe godi — shtevill ($al)l) koljko jih ßori — osebi (^CtfOll) kdo govori — ßfyi (5tDwanblHttö) %* Je kopito, po katerim besedo pre-menimo. 4$töpa. 2(tny«t«bsu«^. .Storivna oprava. Xfyäti&e %Ct\\l, «««N« /?«««<». Anzeigende Art. /c,'wa /?l«^a. Verbindende Art. «el«^'. Gegenwärtige Zeit. i emm. Ich lobe, ^«li»«, Ich lobe, /««)«««»,) Du lobest, ?wM/7», Du lobest, ^ali/?»^ Einfach. Er, sie, es lobet, /watt) Er lobe, /wnii, ?» «e^. Wir loben, /w«l«mo. Wir loben, /wMm», Ihr lobet, /waWt!) Ihr lobet,'. ül,«tt,'^ Du lobetcst, «<« ^1. !^° !" Einfach. Er,sie, es Wbic, ^ ^l? Er lobete, i.« (^ 1? 135 4>» «l/l. Wir lobten, />«c» ^ ». Wir lodctcn, bs/>>,<, ^ ^. Ihr lobtet, fte <« ^ Einfach. Er hat ^l ^ ^ ? Er habe ^j i.< ) ? t^u l-e«/,. Wir haben 1 /"«« 1 ^ Wir haben 1 be/'«« "> ». . > Ihr habet ^ ^ ^D Ihr habct ^D l<<2 Vielfach. Sie haben ^l" su ,^ Sie haben )" ie/>> ^l" Doic,» /',-s/. Läng st vergangene Zeit. Einfach. Ich hatte -, /«m ^>?^ Ich hätte ^ b^m ',5'^ Du hattest 5U s« :^M Du hättest ^A z i»<» en,'«,. Er hatte ) /s ^° Er hätte )" « ^-^ Vielfach. Wir hatten"» />«» 1 - Wir hätten^ /«/'mu 1 -. Ihr hattet ^ /is :^ Ihr hättet !>F «s/» !-" Du werdest )> 3 i.u/7» ^^ ,5 !^ !^, !^ ^'n««««. Cr wird ^ i<" ^! ? Er werde 1 lw ^ ? Vielfach. Wirwerdcn^ i,u,no ^ »^ Wirwerden 1 i»»,«« ^ ^. Ihr werdet )^ />«<^ i»xe )^ i'« «>sx/i. Sie werde» ) i«»,/« ^ Sie werden^ <« ^ Ich werde 1 <""« 1 ^ !^«> ^. !'?'^ !s- Du wirst >^Z- /"s/l )^ Du werdest >Z? /"" ^o e,«m. Er wird ^l" i,» ^ Cr werde 1 b" ^? Vielfach. Wirwerden^ bT? b<.ie ^ Ihr werdet ^3 /«^ ,) ^ 4'u vc'2/i. Sie werden) i«,>> 1^° Sie werde» 1 s,< )^° 136 Einfach. Lobe ich, /«>«/« ^, ««l« e«, i'»-e/. Gelobt habe», /«««««<«. I'n e,«'«l. Lobe er, /lv«ii «,«. i»«7w,i»o. Loben werden, ^vattei. Vielfach. Loben wir, /»?aii»«n^ t<»'iio^^/e. Lobet ihr, /w«ii<«, .^•'■ svesde gledal, de je v' jamo padel. (5. Kateri planet pa let as vlada (regira?) — Noben; Bog sam vlada vsako leto. Hajdovski nesnabogi so imeli veliko bogov, ter krivo mi- slili, de 7 poglavitnih malikov ima 7 poglavitnih i svesd, ki se vsako leto zhredijo vladati vbogo !;r semljo. Vsakimu v' zhast so 1 dan v' tedni ime-novali, p: nedelo po sonzi, pondelek po luni J. t. d. Mislili so, de po planeti tudi letvina bo, in de se tudi ljudje tistiga leta rojeni po planeti vershejo, Imeli so ene sa mersle, druge sa vrozhe — suhe planete. Nar srezhnej so jih shteli, ki se pod sonzam vleshejo. .She sdaj nektere vezhne pratike tako kvantajo, ter ne vejo, de smo vfi pod enim sonzam ino enim Bogam. Planetov sdaj : she zhres 11 posnamo, ki se kakor semlja krog , , sonza sukajo. Nekteri imajo svoje tovarshe, ki se s' njimi ino okolj njih vertijo, kakor mesenz s' semljo. 7. Kaj je pa rimska zesta po nebi? Imenuje se per nas lepa svetla risha , ki se od nas v' kraje raslega, kjer mefto Rim stoji. tSvetel nebeshki pas je rniljon miljonov svesd, ki so toljko visoko , de le njih luzh — svesd pa ne sagledamo. Do nar blishej perpete svesde bi vstreljena topovna kugla '•.. 7 krat sto tavshent let letela. Kako dalezh je posledna ino pa kje ? -— sam Bog ve. Zele trume svesd she vezhih ino Jepfhih od sonza se sveti po nebeshkih shirjavah, ki jih ne vidimo mi, pa jih bomo nekdaj gledali kakor sdaj roshe pod nami> naj le srezhno k' vsemogozhnimu (Stvarniku pri-demo. Kdo v' teh prelepih svesdah prebiva ? —■ 139 alj so tudi tam ljudje ? — De se nam v' takim prernishlovanji ne omoti, sapojmo raj prelepo pe-sem od Svesdja : *) Ttikaj gori se nesnani 1 ».'S Velki fveti suzhejo , S' luzhjo sonza so ofadani , Krogle pote tekajo; Svesda svesdi je soseda , Njih sa nas shtevila ni, Ena v' drugo svetlo gleda, Vsaka boshjo zhast gori i. t. d. XXVII. liCini nedela* ncrij iiA in 5 7 Pervo nedelo po Telovim so imeli tSlavinzham lepo nedelo na Homzi — per materi boshji na veselim hribzi. Ta prozesja je she od siariga; gospod fajmoshter so jo ponovili, naj bi mladenzham bila devishke bra-tovshine prav zheftitliv obhod.j Poprejne leta je bilo v' {Slavini filo shalosino. Nifi najdel skorej poshteniga mladenzha , ki bi nesram-n'ga djanja imel ne bil; maloktera nevesta je k' sakon-fkimu altarju divishki venez (kranzel) prinesJa. Gerdo je bilo , kako so o sarokah samize sa moshkim fazhez-ke nofile , toshvale, se sa nje teple ino lasale. Gospod fajmoshter angelsko bratovshino Marije ino svetiga Jo-fhefa sazhno, ki je hitro po vsim tistim kraji slovela , in ljubo divishtvo pod njenim varstvam prav lepo zvetelo. Omislili so prav lepe bratovske bukve , ki so imele na enim kraji podobo Marije zhifiiga spozhetja, na dru-E'm njeniga divishkiga shenina svetiga Joshefa. Lepo prid- *D ,Sbcr lcpih ukov, slran 30. 140 go so njim naredili — kako zhestitliv je dirishki (ian , ker so fantje ino deklize angelam v' shlahti — koljko skerb mora biti, nedolshnoft ohraniti — koljko angelsko dobro delo njo tudi drugim ovarvati. Angeli to Itorijo, ino kdor jim pomaga, je njih brat — njihna sestra. Torej is serza shelzm — so djali — naj se med vami angelska braterna sazhne. Kako pa ? 1. Kdo v' angelsko bratovshino stopi, mora biti 15 let star ino dobro sloveti; rasujsdanih mladenzhev ino dekliz v' to braterno nihzhe ne sme. 2. Vsaki dobs podobo matere boshje ino sveti-ga Joshefa, kedar se v' braterno sapishe. Mora to snaminje nofiti, dokler v' braterni shivi, ter ga vsaki den poboshno kushniti, de svoje obljube ne posabi. 3. Koljkokrat v' zerkev greste, verh roshma-rina, kedar mogozhe, imejte, fantje sa klobu-kam , dekleta v' nederji, de vam bo snaminje de-vishkiga ftana. 4. Vsaka perva nedela v' mesenzi je braterna, ino per Divizt Mariji na Homzi ob desetih opra-vilo sa brate ino sestre. Koljkor vas samore, naj k' tej slushbi boshji pride. V pridigi se vam vashe posebne dolshnoßi rasloshijo, ter vsako svojo vest isprasha ino braterno obljubo po-novi, ako mogozhe, tudi k'spovedi ino k' sveti-mu obhajilu gre. 5. Vsako leto imajo mladenzhi na svetiga Joshefa — dekleta na Devize Mari je osnanovanja svoje posebno obhajilo. Poprejni dan se poftijo, na prasnik k' spovedi ino k' svetimu obhajilu grejo. Po opravili pokleknejo krog altarja. Eden bratov alj fester moli glasno divishko obljubo na-prej — drugi sa njim. Ravno te svete prasnike se dajo fantje ino dekleta pred opravilam sapisati» ki vnovizh sheHjo v' to braterno priti. 6. Na angelsko nedelo se vsako leto bero, kar je na novo sapisanih — kar isbrisanih. 141 7. Bratje ino sestre morjo sa sveto zhistost sker-beti, se med sebo h' dobrimu opominjati ino pred hudim svariti. 8. Mladenzhi ne smejo kaditi, deklize ne v'oshterijeho- diti, rasennakakim poti; na ponozhen pies pa zelo ne. Vsako naj bov'noshi ponishno ino poshteno. 9- 4Skrivno snanje s' drugim spolam imeti je oj-stro prepovedano. S' ljudmi, ki klafajo, alj riesramne pesme pojo, se nobeno pezhati ne sme — ne s' njimi sedeti, ne hoditi. 10. Vsako naj Boga vedno pred ozhmi ima, Marijo prezhisto Divizo ino svetiga Joshefa vsaki dan pozhesti, vsako nedelo svojo vest v' zerkvi isprasha, ino zhe je mogozhe, vsakiga mesenza svete Sakramente prejme. 11. fie v' soseski brat —*• sestra nespodobno sadershi, morta dva brata mladenzha — deklizo ~ pa dve sestri posvariti. Ako to ne pomaga, prideta prihodno nedelo brata dva alj seflri dve gospod fajmoshtru potoshit, naj po postavah bra-tovshine ftorijo. 12. Zhe posvaritev ne pomaga, in fi mladenzh alj dekliza preskozhi, se is divishkih bukuv isbrishe ino sapomni, sakaj se je sgodilo. Bratovsko sna-minje se odrajta. Kdor v' poshten sakon slopi, njegovo ime ostane sapisano; le sapishe se, kdaj srezhno v' sakon stopi. 13 Kedar kdo bratov alj fester vmerje, se na Homzi merlizhu svoni. Bratje ino sestre si po soseski od hishe do hishe na pogreb napovejo. Kdor le vtegne, mora h' pogrebu jiti. tShtirje mladenzhi rajniga — 4 deklize pa rajno k' pogrebu neso, lepo svatovsko oblezheni. 14. Vsako bratovsko nedelo se po pridigi Sa rajne brate ino sestre pomni, ki so prc-tezheno leto pomerli. 15. PervoJJnedelo po Telovim je sa divishko braterno lepa nedela na Homzi. Mladenzhi imajo syoje 142 rv;i' povojake (pushelze) na persih, deklize devishke venze na glavi, zhedno opletene. Mladenzhi grejo predi — devize sa presvetim reshnim Telesam, ter se v' svetih pesmih zhredijo. To so bile de-vishke braterne nar imenitnej postave. Lepo jasno jutro je bilo na letoshno Homsko ne-delo , drevje okranzlano, stese s' zvetjam potroshene, kodar je prozesja hodila. (Svezherijo so imeli. Pre-moshni so svezhe kupili, vbogi od zerkve dobili. Ke-dar devet odsvoni, v' zerkvi sapojo: fO\ vsmileni Jesus, jes ljubim tebe i. t. d. Gospod fajmoshter perstopijo, ino jim kratko pa zhedno povejo, kaj lepa nedela pomeni, ino kako jo naj vredno obhajajo, ti/iim fio shtir ino shtirdeset tavshent divizam podobni, ki v' svetim raji boshjimu Jagnetu novo pesem pojö, ino ga spremljajo, kamor kolj gre. Po tem se prozesja vsdigne bres vfiga sirela ino bres nuisike, le svoni so milo pelf, ter glasno petje mladenzhev ino dekliz k'nebesam sprem-Ijali. Ozhetarn serze od veselja ppskakuje slishati svo-jih sinov mizhnc petie — matere solse polijejo, viditi svoje hzhere s' divishkim venzam v' prozesji. Veliko je bilo ptujih Jjudi; pa malokdo , ki bi se ne bit veselja rasjokal fain per sebi rekozh: Oh naj bi she bil jes vieden v' tej lepi bratovshini shiveti! ^Kaj pa imate dones tak trush ? — fe gospod uzhi-tel po poidne v' sholo prikregajo.'1' — ^Po nemshko smo preliopali, ino se poskiishali,' kdo hitrej sna" «'— sholarji odgovorijo. Naj bo, zhe je res; tako pa vreshati lepo ni, ne po nemshko, ne po slovenje; govori se pohlevno ino saftopno. — Noj, Kolarjev Miha! bova pre/topala , jes po flovenje, ti po nemshko sa meno. Jes pöjem, id) singe, ti pdjtfh, bit fingest i. t. d. filovcnzam potreba ni vfelej nameftniz pred djankami ßaviti, p: vidim, ič) fefye, slishim, id) t)ölC i. t. d.^ Zhe Ji sapomnite, kako Je poslednih 5 sLogov konzha ino kaj v poprejnim —. pa v' prihodnim zhafi doßav-tjamo, vam bo Lehko vsafw djansko besedo preßopati, ■ ' 143 Tako se v" nemshkih djankah preßopa, kedar je djanje no/he, dc mi ßorimo ; ako pa mi terphno , de drugi florijo, je terpivna oprava, ki se nje bomo donef rtzhili. T e r 11 i y it a # ;p r a v a. R a v n a sk a s a. K r i v a sk a s a. H » en» m. Ich wcrde 1 s"« "I ? Ich wcrde 1 i.e/?m ^" !" ! e. ,?. >3. Du wirst !A si >3 Du werdest l Z. i<. ».3 >5. n. !^ '-> Er, sic,cs wird^!' ^s ^l"? Er werde )" l»i ^"? Wir werden 1 /mo 1 ? Wir werden' 1 bs/m» 'l? Ihr wcrdet A ft<- >Z Ihr werdet >Z> l. s /. H' 0 s n i m. Ich wurde ">^ 5»» "!? Ich würde 1 ,« -> ^,5 Du wurdest ! ?> si ! - Du würdest ^ « ^3 Er, sic, cs wurde ^!' .?'<- ^!? Er würde ^^ K« ^ - ^-, Nir wurdcn °l /»»- 1? Wir würdm 1 bi ^> , ? 'chr wurdet .'^ s«' l- Ihr würdet .'U üi ^"8 ">c wurden ^ />> ^ ^ch bin 1 5m 1 ^, ? Ich sty 1 ' »<«« 1 -^ ^ Du bist !Zz /< !^K Du seyst :5° «<« :^°F ^, sie, es ist ^!'" " >' ^ °^° Er sey ^> " " ii 1 ?^» i? ^^ Wir scyn 1« be/«»-, ^ >ihr seyd :^> <« >7' "e sind )' />> ) ^° Sie seyn ^ ^/0 ) ' ,.<° 144 Ich war 'l _ sim 1--.ff Ich wäre "> /,<<>« 1 ^.ff Du warst >^U ^ ^«I Du wärest >3? l.<« ^Z ! 3 ^ ! 2 ?° ! 3 ^ !^,^ Er, sie, es war 1^ /<- 1 ,? Er wäre j" bi ^ > Wir waren 1 ^ s««n 1 ff Wir wären 1 «e/m» 1 Z' Ihr wäret )>3I /?e !^"Z. Ihr wärct )^? b«/?e ^Z. Sie waren ^1" s« ^1 ^> Sie wären ^ <«/<, ) ^ ' ^ l' « /l n «m 'l ff Ich werde 1 i>« 1^^ I ^ ^ ! k^ 3 ^ ! !^ l» Du wirst ».3? io/7. ^ Du werdest )3>? bi ^3 13« i?! !^^ l" ^> Er, sie, es wird ^1' in ^"? Erwerbe )' bi ^°!? Wir werden 1 ^, i>om» 1 ff Wir werden 'l « 'l 3 Ihr werdet ^3? b«es !^ Ihr werdet ^3? i< !^Z > 3 3 > .7' ! 3 A ! ? ^ Sie werden ^l^ bo/a )? Sie werden ^j'- l>i ^j ^" Ich werde ^ bom 1 « Ich werde 'l bi ", ^, ^ Du wirst >Z3^ l'^ ^»Z Du werdest ^Z,? z« l^^Z Cr, sie, es wird ^ ^" l>« ^l ^ Cr werde 1 z« ^? -^ F c> « 6 2 ^. Wir werden 1 boma -> >« Wir werden i bi 1 A Ihr werdet Z33 ^ ^>« ^ Ihr werdet !Z KD i>i ^2-. Sie werden ) ^" .1 »"" Sie werden ^j ii ^ "« Ichsoll 1^ bock 1 ff i°8, Wir.sollen 1^ i>«3? baH !>Z t!, Ihr sollet >3? bockie >^.Z. 13^ I^> ! 31; ! Er, sie, es soll^' " b«
  • <»> ^l » 145 jV e k o n x h a v n a f. k a s a. fidaj. Prej. Prihodno. Priloshje. Gelobet werden. Gelobet worden seyn, Gelobet werden. Gelobt, hvalen, a,o, biti. hvalen, a, o. Opomimba. ße nam poljubi, tudi terpivno lehko tako le prejtopamo: Sdaj. 3$ feilt gelobet Jim /wale/i, bll fetft gelO&Ct ß hvalen i. t. d. Nekoljko prcj. 3rf> lüar gefofeet ßm blL hvalen i. t. d. Velivno. @ei) bit gelobet bodi hvalen i. t. d. zJj-tcinjfie veJeae flrav prejtohati 4e po~ treua vedeti. kako je nekonrnavno, 6a dclat ' (I (J > J —— nekoltko prej ---- pa xlo 4a p-ref /preme- niio. ofohet /i eno kofio takin nerodnik diank J I 0 I / v Croftii prernemüt dapomnite- O^»-^>a********* doültl ) ^/s»/»»*^ -iiJ? J*%*Or* ■tf r* ■$?<> P1-* t^+ r* ** • °^^/^»^* ojlati f -1*1 £/{*+£, **f -^*'** ^^,,, 10 146 c&U-i-ft-vtrti^ ft erne Hi, ■>'■*£ ^***/vC* , -1-tJ ^t*£** r"/ QJlrtJ*^- dopajtl f t-J ^r>Mr>£} **/ /*£•+ 147 /"/^^** QCidltl je, +n? yt+fiJUj?, iJl v*r»> ■£>,i/dr.+*. pomaqatc, **£ /**■/£\ id? JU£^ -<-<>**♦»-»*♦-»** pfltl p ■*■■** ■£i*n+ j i*f- •#*♦* ^*-»« °w»r^.^»** pujtltl , id- 4-lr*'*$> ■>-*/' £t*><>r* ix.tri, 10* 148 d£*+-H/**i4. lctpcll } t-*f •C-t44 } i-tf £&■■&■»+ tJf.'rtn 3//Lr*7Yi>r*+i. merits. ■i^£ p^tH-J] . if£ £t*-šr+ **.**» // f 7 / 7 / 7 / /J J J S ft^£r>fl^ takhpatl, ijJMofl, iJf»č*+ *^***»*'*^»*-» fe Iff £tftbrt. V~i£7(%tT.i6n.+i, pij atI f i*£ /**/*****&> -I'd? £i*£r* 150 t-r*tJ>t/r*'*4' S 7 /Is 7 s 0 ' 7 / / «, Ich sty He/?M) Du bist ^?) Du styst öe/l, Er, sic, es ist / o- Ich wäre imo 6l7i, c. Wir seyen gewesen 6e/mo ^//i, U bailfeH sahvalimo. 3. Kakor naredimo eden zhaf is drugiga ? Moramo vediti , kako Je rezhe sdaj v' ravni skasi; p : ic^ faUUllte sberam — kako v' nekonzhavni; p : Mslfcrt pihati. Po teh Je posleden slog meni, kakor fino v" poprejnih Jtopah videli. Ako besedo is ravne skase v krivo dencmo, sc premcni a na ä ■— 0 na Q — U na ft i. t. d. 4. Doncs vam bo pol köpe djanskih besedi sadoßi, Nate jih ! 7 //■ c&xi-rt-JftT+P lomitl / id> £*T.t»iJ!} id- £*<>'* 0 J 7 //■ oOxnv-tJrt+P lomitl / id> £*t.vi'* 0 J 155 7 /0 / 0 ' £*^/?w taftltl, ,y ^^^ .y7 ^v* «^, § / «»♦»♦Of»» /tri-t*. 0 / 157 . * 7 vizhni se vsinili tudi svoje shivinze, govori sveti IDuhj ^erze liudobnih je pa nevsmileno/' ,Se sima perblishuje, fe odpravlajo tudi ptizhize* »a' ptuje , v' topleje deshele shivesha jiskat. Shaloflno fe sberajo , kakor bi flovo od nafhih krajev jemale, po-ifim (e vsdignejo ino letijo v' dalne lashke deshele, tudi zlires shir.oko morje, v' gorko Afriko po 3000 ur dalezli. Najdemo jih tudi po simi zele shope v' votlim drevji spati. tSe Ijuba vigred poverne, tudi ptizhize pridejo, ter nam prinesejo nove pesmize ino novo v'-selje. Sapojmo jim tudi mi doues: „Ljuba vigred se sodi* i. t. d. *) *D Ahazeina pesme, stran 24. 11 Wž XXIX. - :■,..,;,;,;„,.', x V HakOTzi so !bose« s! „Dosdaj smo se uzhili v'. befedah prestopati , sa naprej se bomo uzhili tudi padati , desiravno po leti ni tako p.oisko, kakor po simi Le pridno vsiaiajte, de na poti Ne'rr; shine ne obleshite4 — pravijo gospod uzhitel, kedar sholarje isprafhajo, kar so jim poprejno nedelo jialoshili. ;,n ,i ,\'s\ ,,"", Poglavke s' kasavkami. Perve nemshke besede, kl padajo, so poglavke, nar imenitnej ime/ia rezhi, Ijudi ino Laßnoß. Vsafca poglavka ima svoj spol: moshki, p: bei' äSl'Ubet brat ■— shenski, p: btC @C^lücftcr fißra — alj sreden, nc moshki ne shenski, p: ba§ Štittb dete. Nemzi ßavljo sploh pred vsako pogluvko njeno kasavko: pred moshki spol in f pred shenski bte, pred sredni bci§, ki s" svo- jimi poglavkami v redi padajo. Na shtevilo so po enim ino po vezh; vy slchernim shtevill pa po shti" rikrat padejo, ter imajo 4 padeshe ((SltbUttgett) kakor beseda potegne. Vsak padesh ima svoje prashanje, na katero pade. Vse to vidimo na kopiti alj padivnizi (WMttbetttltQ)/ po kateri besede padajo. Imamo 4 take. I. Padiviiiza. Po enim. Po vezh. 1. Kdo? kaj? 2. Zhigav? 3. Komu'? 4. Koga? kaj? ber Engel bes Engels dem Engel ben Engel angel, angela, angeln, angela, bie Engel ber Engel ben Engeln bie Engel angeli, angelov, angela.ni) angele. 163 1. Poglavke te padivnize dobijo po enim v drugim. padeshu 3, ino po vezh v tretjim padeshu tt, 2. Imaio befcde po enim v pervim slogi a pre- m«. Der Schnee schmilzt, /leZ- /^U/I«/. Der Diener fraget, /7«^a?),:l/5 l)/)/-^«. Der ' Schwager schreibet,/"«^ /?i//ie. Der Nachbar bittet, ^/l)/eci ^^«/i. Der Sommer /)a/e?/e. Der Winter ^i'ma. Der Morgen j«^o. Der Regen ^. Der Apfel >lHe^o. Der Zwiebel -6e/>«/. Der Knoblauch -/ie/^«. Der Mantel /oiaM. Der Stiefel -/^/. Das Fenster o^«a. Der Öfen /ie-/i. Das Feuer po vezh vsemejo po vfih pade-shih er, ino v" tretjim WK, p- Dsts SUt» podoba, bie Sßt^er i. t. d. 164 .2. Po tern k op it I padajo poglavke moshkiga spola ha (tttg, ino sredniga, ki imajo od kraja @C, alj zia konzi fi, Tudi teh morse pol köpc snati. Der Mond leuchtet ,«e/e/^ /^e^'. Der Wind wehet Ae^e, /?i/i/a. Das Eis bricht ^ec/ /e l^c/t,ve. Der Bach rauschet /iuia/5 //^'/li Das Meer ,««,//^«. Das Jahr /ei«. Der Montag />u«c/e/e^. Der Dienstag ?«/^/l. Der Mittwoch /et Hift Weib^ paflir paß. Det Ochs h'llllct vol rjoVc% <5)a Haff ; f>rmget sajz skazhe. j. M^'/e/e c/o^i)o l.'' ckv^i'm )oac/^/li ens; /1 .' Das Wort des Glaubens 6e/5c/a !)e. Die Schönheit des Nahmens ^«^l i,??^«. Das Glück des Friedens F-e^/i« ^//-^. Der Gedanke mi/e/. Der Haufe ^"/^' Der Schade /^«i/a. Der Same /eme. Das Herz /e,,?e. Der Schmerz öo/«/«««. Der Funke i/A^' 165 IV. Padivnizct. P o c it i m. P o v e z h. 1. Die Fran 2. Der Frau 3. Der FraU 4. Die Frau 1. Die Nacht 2. Der Nacht 3. Der Nacht 4. Die Nacht g°spa> g°spe> g°sPeJ> g°sp°> nozh , nozhi , nozhi, nozh , die Frauen der Fraueu deu Frauen die Frauen die Nächte der Nächte deu Nächten die Nächte g°fpe> 8°spe, gqspem, gospc nozhi, nozhi, nozhem , nozhi. Po tint kopiti padajo imcna shcnskiga spola; ki fi po enim zlo nc premenijo Po vczh vsemejo befede s" konzam stU po vßh padcsliih eit, ki pa na konzi tihnik irnaio , vsemejo po vczh C, kakor befeda Nstcht ?'«6i'//. ^o^/al^- //aisem//5e/e«i. Die Wolke bringet Regen «^«/l' cie^/ia /),'i'«e/e. Die Quelle mnnnelt ^/- //i«,«//«. Die Zeit verschwindet 2/ia/ /Nl/it,'. Die Stunde ist gekommen "/-«, /e /)/^/«. Die Woche ieck«. Die Haut /i«^//«. Die Stirne 26e^^. Die Hand» '«/«. Die Brust /)e//e. Die Seele <^is/ia/«/. Die Krankheit ^«/^«^,ne«. Die Rübe /c/)«. Die Leinwand /)/«///«. Die Wolle ^»^<7. Die Seide ^>/t?. Die Host /i^//t-. Die Tasche ^e/i. Die Smide F,-c^. ,„ /, . ^ , - /, , ,, ^ ^ . Kasavke so snavne ino padajo, kakor smo dosdaj vidpli, pred fvojimi poglavkami: JStsnavnc kasavke ^ashejo nesnano rezli alj perslionp tnp so tadi trojniga spola. Padajo pa tako : -■;../! Po enirn, Moshko. She/isk'Qi JSredno. 1. Wer? was? ein 2. Wessen? eines 3. Wem? einem 4. Wen? was? einen eden, eniga, enimu, eniga; einc einer einer eine enuy ene, enej] ehoy ein eines einem ein eno, eniga, enimu, eno. 1. yiko ncsnavne kasavkeper scbi poglavke nimajo , re-zhejo v pervim padcshi moshkiga etttCt — v per-vim ino shtertim padeshi sredniga spola pa cittcS» 2- V* sLovenskim nam. takih kasdvk potreba ni; p .' ®et %dni sovrashnik, ettte ^rcunbtn prijatelza i, t. d. Kdor mi prihodno nedcio vfe to dobrO sna, ga ne dam sa jlo zentov slata. Nastavljanje osepenz. Preteklo nedelo so v' ^Slavini kose alj osepenze nastavljali. Kar je bilo Polank, se niso te dobrote branile, Gorjanke so pa morli s' berizham goniti, de so svoje otroke prinesie. Posebno hude so bile Rakovske babe. Neki star rokomavsar, ki so ga sa zopernika imeli, je tifto sosesko tako nadrashil , rekozh : de po takim .vpeljavanji sveti kerst ne veljä, ino matere svoje otroke slodeju sapishejo. Gospod fajmoshter so jib. uzhili , pro-■sili, jim shugali; pa sa/tonj. Vfe selene ino napihnene so svoje otroke dershale. Kakor hitro jim osepenze na-ftavijo , so s' njim potegnile, kakor bi jih veter odnefil, ter jim sa pervim voglam nastavlene osepenze is rokize iszisajo. Bilo je slishati, de so nektere na pervim po-tpki svoje otroke sopet kerliile. Dvoje nedelskih sholarjev is Rakovza she ni osepenz imelo. Gospod kaplan ju pregovorijo, de si jih dasla nastaviti. Perjokala Ma se v' sholo, rekozh, de k' misi s' drugimi ne smeta. Pravlia sia tudi , kako so Rakovzhanke sa Korenkoj, ki je perva svojih dvoje otrok k' naftavijanju nesla, vpile : „Oj ti nesrezhna mati, de svoja laftna otroka hudimu nesesh!Ä S' sha-loftnim serzam ju gospod kaplan potolashijo, rekozh: yLe'voljno to sasramvanje poterpita; Bog ga varna bo she gotovo povernil. Lehko pride, de ne bo dolgo, V Rakovez kuga osepenz. VTe krog vaj bo krastovo» krulovo ino odreno, tudi pomerlo jih bo, vidva bot3 pa sdrava ino vesela — sa to srezho Boga hvalila-De pa vidili bote, sakaj se osepenze stavijo, hozhern vam v- kratkim povedati,''' ,' , , m 1. Osepenz, strafime kushne bolesni , fvoje dni bilo ni. Med Samorzami v'gorkih deshelah se je vnfefa, ino Turki (tSarazeni) so jo pred 600 alj 700 letrni V' »ashe kraje sanesli. Is med 100 ljudi jih iii 5 , katerih bi se ne prijele. Pogosto jih dete v' maternim telefi dobi, ino fe mertvo vleshe. Is med 10 gotovo | vnierje; zhe so osepenze hude, pa tudi vezh, Pred 5 letami so v'jBabjim verhi na Gorenskim tako hude bile, de ni bilo hishe bres merlizha. .Se osepenze koga primejo, she le v' 14, dneh se perkashejo Bolnika sazhne mrasiti ino vrozhi.na preha-jati. Trttji alj shterti den se kakor psheno po shivoti posiplejo ino v' 10 dneh v' sokratte popke prernenijq, ,So osepenze dobre, se sazhno v' 10 alj 12 dneh.i'u-shiti; krafie se narediio, ino v' 14 dneh olushiio. S.e pa kralte oderejo, se jim vse shive dni poshajo. Per drugih so osepenze hujshi ino glavo osujejo, de jih ne-koljko oslepi, nekoljko oglushi. Komur na perse vdarijd, vse shive dni hrope. Doltim se kose nar hujshi naredijo, v' 8 alj 9 dneh se namesti popkov sazherneli rnehurji po vsim shivoti ispuftijo, smerdliva sokrovza is njih tezhe, de ni bliso obstati. Lize sabuhlo ko piskar, ozhi satekle, boshja jih tere, vse pod nje leti, v' 10 alj 11 dneh itiorjo vmreti. Ali ni to shaloslno! 2. Ljudje si dolgo niso vedli pred to kugoj pp-magati. Ako je eno osepenze dobilo , so jih poskushali drugim napeljati, de bi jih loshej presiali • pa so von-der hudo sboleli, ino ta pomozh je bila nevarna. Moder mosh na Angleshkim, Eduard Jenner, je bil pred nekimi 50 letmi toljko srezhen, to kugo saverniti, Gledal je, kako v' zhasi krave po vimeni musole dobi-jo, ki fe tudi zhloveka prirnejo , ki s' odrenimi alj ranje-nin\i rokami doje; sato fe jim kravje kose (ÄU^pocfen) P^avi. Poskusil je noshizh v' nje pomozhiti, ino ji}» ludern na roko vpeljati. V enih'dneh so se museyli Pokasali ino v' 8 dneh ko gräh veliki israstli ; ki'og Popkov pa lep rudezh obrozhek. Ljudje nifo zelo uizh oboleli, le 8. alj 9. den jih je smrasilo pa glava pobo lela. V' 10 dneh fe je zhedna kraftiza naredila, po ma- 168 lim satemnela, v' 3 tednih pa lepo olufhila ino jamizo pußila. Taki otrozi so bili sdravi, naj bi vse krog v' nar hujshih osepenzah leshalo; ino zhe bi se kteriga she prijele, jih prav lehko preßoji. To je velika do-brota boshja. Od te dobe se po vfih "deshe-lah naltav-Ijajo, kjer so modri ljudje, fiarim ino mladim, berazharn kakor zefarjam. Zesar plazhuje sdravivze (padarje), de lehko vfak ozhe ino mati svoje otroke skos vpeljovanje kos te strashne bolesni ovarva. Nihzhe v' vishi sliole ne pride — zesarske slushbe ne dobi , ki skasenge iiima, de je osepenze imel. Ako so per kaki hishi osepenze, ne napeljane, na hishne vrata zherno tablo nabijejo , s' napisam : Tukaj so kushne osepenze, de se jih vejo drugi varvati. Vmerje kdo v' takih osepenzah , se inu ne sme svoniti. 3. cSovrashnik zhloveshke srezhe soper ti boshji dar ljudi podpihuje , de pravijo , kakor bi to delo kaj ue pomagalo. Lehko je, de osepenze niso pririne(prave), ravno sa to prasne alj ne prav vpeljane. Take goljufn« osepenze she V 3 dneh dosorijo , niso zelo nizh rudezhe, ino ne puftijo nobenih pravih jamz. Vkasano je torej sdravnikam na 8. den po vpeljovanji pogledat, ako so se prav prijele. cSo bile prave, se is med 1000 ljudi komaj eniga sopet primejo. Je sdravilo vzhasi oslabelo, ali ga bomo sato zlo opuftili ? Drugi guzhajo , kakor bi sdaj ljudje sa Uran vpel janih osepenz poprej odmirali, ker se truplo prav ne istrebi. Ta befeda je prasna. Bolesen mozh jemle, in» shivljenja ne dalsha. Matushaleh je vzhakal 969 let, ko she osepenz ni bilo, ino she sdaj se primejo 80 let sta-riga mosha, ki jih she ni imel. Taka staroft ne pride od kos. Po simi 1832 je 33000 Indjanov zherna kug1 pomorila, ki se je is kushnih osepenz isplodila. Rodn Mandens je is 1600 ljudi le 30 shivih ostalo, rodu cSibur se pa kuga zelo prijela ni, ki so fi osepenze dali vzepiti. V meßi Bordo ni dal neki shnidar svojim otrokarn osepenz napeljati, v leti 1821, kratko po tern mu vsih troje v' osepenzah vmerje, ino on od s^ialoßi v' vodo skozhi. 169 4. Tudi basajo, de se skos napeljvanje kos sveti kerli sgubi ino hudimu podpishe. Kaj takiga misliti alj siniti je greh. To uzhijo krivi preroki neumne Jjudi, kterim se sa shpeh ino klobase . sladkajo. Kdo fe ne tresc pted zhudnim kvantami , ki jih taki ismislijo! Ko je slrashna bolesen kolera po sveti jesere ljudi pomorila, pa tudi zele rneßa k' Bogu obernila, so najemniki pe-klensheka iskvasali, de sdravniki fiudenze ofirupajo. V' BeraVah na Gorenskim so veshani dober ftudenz imeli. Sdaj vgledajo sdravnika is blishniga terga, kako bi fi rad po leti vode sajel. Od te dobe ne pijejo ino ne kuhajo vezh od te vode, zlo shivino gonijo uro dajezh napajat. Ko fe pa dalniga pota navelizhajo, rezhe mo-der veshan srojim sosedam : „Imam staro kluse; ga bom te vode napojil ino videl, ako pogine?/( Grejo gledat. Kluse prav shejno pije, potem prav sdravo dersa ino dela, ter abotne ljudi preprizha, de so vzhasi neumnej ko konj. ■— Ko so duhovniki osnanvali, kako fe naj bolesni vctrjejo, so tudi v' laltne dushne paftirje ljudi nadrashili kakor bi bili vse holtje oftrupili, naj bi k' fpovedi ino boshji misi ne bodili; kar vervati nas Bog ovarji! Povejte, ali ni vse to satanovo seme? Ravno tako je tudi per osepenzah, katere duhovski pastirji sta-viti perporozhajo. Kdor pa zerkve ne poslusha, ni kri/i-)an, ampak hajd ino ozhiten greshnik. Tako povejte Rakuvzhanam. XXX. KliloTek Ijbiii Ivoj liar luiillii Iliali. „Jeli vas kaj glava boll — vprashajo gofpod uzhi-*cl» de se morte toljko uzhiti? Na Nemshkim je neki 170 gorjanz v' sredi bukev sedel, glavo iinel terdno ovesano, ko so ga prishli sa smert previdit. yKaj delash?^1 ga vprashajo. Ravno bukve preberam , jim odgovori, po katerih bi loshej vmerl; ino glava mi je toljko polna, de se mi hozhe rassuti. Kaj mu je neki bilo ? — Na pameti je bil bolen. Kar se pa zhlovek v' mladosli do-briga svuzhi , ga glava ne boli , tudi yaf ne, zhe fie fe ravno pretekel teden-od samih poglavk uzhili. Ne bilo bi pa zhedno , naj bi ljudje, zelo goli ho-dili; obleka snashi zhloveka — poglavne besede pa priloshnize olepshajo , ki jih priloshimo, de se ve, kako je rezh lepa alj gerda ; p: ®et gute 3ÜUglitig dober mladenzh , baö fcöfe 9ßctb hudobna baba. '=•',»,- Priloshnize po merah. Ni vsako oblazhilo enako lepo, ne gerdo; tudi priloshne besede trojno mero imajo. Perva je ravnci bres vfe pomere; p: bet btslWC @üI)U priden fin. Povč priloshna befeda, de je ena rezh bol]shi — drajshi od druge, morash priloshnizo v drugo vis hi mc'ro poßaviti, ino ji dodeni ei*; p: \\\§ sladck, \tfytxsladkej-Ako pa pot>emo, de jc kaj zhres vfe nar boh.shi, nar vezhi i. t. d., poßavimo priloshno bejedo «' tret jo pomero, ter ji damo na konzi fo \ p: fd)Ott lep > spotter lepshi, fcfyoitfte nar lepshi, Priloshnize cnigi sloga premene v1 drugi ino trctji pomcri st v* st — ^ v7 ö — ino U v Ü; p: alt flar, älter ßarcj, älteste nar ßarej. SltttčJ mlad, jlUtgec mlaj, jültgfte nar mlaj. Isekte-re priloshnize imajo posebno pomero; p: $ltt dober, beffef bolji, aiU fceftett nar bolji. 35te( veliko , lUCfyt vezh, •■Priloshniz padanje. Priloshne besede se poglavk dcrshijo ino tudi s njhni padajo, V^ zhqji imajo kasavkc, y zhali so ti«'1 :l"cs 'y^.i.j.fl.r.aVj f,n ViJidsw oTrlol »Horn »1 oh ,b> S71 M o s h k o. Po enim. 1. Der faule Knecht 2. Des faulen Knechtes 3. Dem faulen Knechte 4. Den faulen Knecht leni hlapcz, leniga hlapza, lenirnu hlapzu, leniga hlapza. Po vezh. 1. Die faulen Knechte 2. Der faulen Knechte 3. Den faulen Knechten 4. Die faulen Knechte leni hlapzi, lenih hlapzov , lenim hlapzam, leni hlapzi. S h e n s k o. Po enim. 1. Die treue Magd 2. Der treuen Magd 3. Der treuen Magd 4. Die treue Magd sveßa dekla, sveße dekle, svtjii dekli, svefto deklo. Po vezh. 1. Die treuen Mägde 2. Der treuen Mägde 3. Den treuen Mägden 4. Die treuen Mägde sveße dekie , sveßih dekcl, sveßim deklam , sveße dekle. & r e d n o. Po enim. 1. Das kleine Gi 2. Des kleinen Eies 3. Dem kleinen Eie 4. Das kleine Ei malo jajze , maliga jajzeta, malimu jajzelu, malo jajze. Po vezh. 1. Die kleinen Gier 2. Der kleinen Eier 3. Den kleinen Eiern 4. Die kleinen Eier male jajza, malih jajz, malim jajzam, male jajza. ' Sapomni ß, de v pcrvim moshkiga, pa v1 pervitn iup shtcrtim padcs/ij., shenf^iga ino sre'dniga spola 17S priloshnize e, po vfih drugih pa ett imajo. Kedar ne-snavnc kasavke pred Jeboj imajo, padajo ravno tako, kakor s1 snavnimi; le v" per vim mofhkiga dobijo er; p '• ettt fronet Slnabe lep fant, v" pervim shenfkiga e; p: eilte fd^Wece @UttbC teshek grch; v pervim ino shtertim sredniga spola pa e$; p: ejtt WCtfcS Wltyl bela moka. Padanje priloshniz bres kasavk. M o s h k o. Po eriim. 1. Neuer Hut 2. Neuen Hutes 3. Neuem Hute 4. Neuen Hut nov klobuk, noviga klobuka, novimu kiobuku, nov klobuk. Po vezh. 1. Neue Hüte 2. Neuer Hüte 3. Neuen Hüten 4. Neue Hüte novi klobuki, novi/i klobukov, nov im klobukam, nove klobuke. ß r e d n o. Po enim. 1. Theures Tuch 2. Theuren Tuches 3. Theurem Tuche 4. Theures Tuch drago sakno, dragiga sukna, dragimu suknu, drago sukno. Po vezh. 1. Theure Tücher 2. Theurer Tücher 3. Themen Tüchern 4. Theure Tücher dragc sukna, dragih suken , dragim suknam, drage sukna. V* drugi ino trelji pomeri ravno tak padajo, kakor y' pervi. Sa prihodno nedelo vam born spet p0^ kope bese'd naloshil. Der gerechte Kaiser /^«"«^e« 5^/«^. Em rother Apfel 7«cke5/fHe^. Eine 173 schwache Stadt //a6a me/?«. Das hohe Haus vi/«<5a ^//7,«. Kühles Wetter ///aa^a v,t>m//«« l)e< Der giftige Schwamm /?,«/'"« Fn^a. Wir haben ein junges Lamm getauft ^^ m/«e/o ^F,le/«/)///. Schlechtes Fleisch essen wir nicht //a^Fa »le/a «e /e^la. Die Buben haben die schlanken Bäume beschädiget <^/l^l ^ ie,^e l^e^/« /lo/'/i/l«^ ^l,/i. Die bösen Geister schrecken ///«// ckilo tiho; kar sazhne od clalezh fhkrobotati-, kakor bi v> nar hujim shelesji koga pergnalo. Sdaj treshi s' enim vratam; sda) s- dragim •— kar jif'po odpre ino se ves "ei sa miso vsede, is misnize krufhnizo vseme , ino si fcruha vreshe. Lop ! ga shupan. mahne, sgrabi ino liitro sVeshe, hifho saklene, ter gre v' fosesko domazhih ^Hzat. Kdo pa je bil ? liiapez se je s' domazhoj «zherjoj sisnani], jo je hotel vseti ino je s' tem ozheta ftrafh.il. KSdaj vem, pravi Klinz, sakaj fi mi obetal, d« bosh duha pregnäl, ako te sa seta vsamem. Na ^esti hzhere so mu belo suknjo dali, yNi hujshiga pra- 47$ vijo gospod kaplan na to, kakor zhloveshki strah, ki si ga zhlovek sam del?.; bolesen ino tudi fmert oin prinese. 1. Shkodlivo je , de pefterne a]j druge babe male '■''■■'' otroke ftrafhijo, de jih bo bavbav vsel, zhe tiho ' '' ne bojo. Od tega se otrozi toljko splashijo, de '■'■'■. tudi odrasheni se v' mraki ispod strehe.ne upajo. >lj)jSf i_ Neki gofpod in gofpa grefla o pufti v' fbse-i\\i. fao vezherjat. Drushina napravi doma pies. Pe-(')«> ßerna bi rada shla rajat, alj dete pol drugo leto staro nozhe molzhati. Hitro mu strashilo naredi, 'H iaina postel v' snoshje postavi, rekozh : ^Ako se 1 '' '!'5srnesish alj pa sajokash, te bo bavbav sgrabil./; Dete plaho vtihne, deklina pa plesat gre. Gospej '"" ne da pokoja; hitro dirja domo pogledat iiio najde otroka v' pofteli, ki operto lirashilo gleda —- od ftrahu mertvo. 2. Nevarno je o Miklavshovim tudi vezhi otroke s' parkehiam Hrashit. —- Neki kersnar je imel hude faute , ter jim pogolto shuga, de bo prishel par-kel po nje. Prer! Miklavsho\ im pride svezher Miklavsh ino se dezhkam mozhno grosi, svunaj , pa parkel s' shelesjam ropozhe. Sdaj ves zher» • v' jispo perkobaza ino nar hu] fanta popade- ' .laka se svija ino dere; na enkrat pa omolkne in obledi. Mati savpije: „Ispusti ga!" Jaka fe sverriC — parkel fkos vrata potegne. „Jaka! Jaka! ozhe klizhe — saj je le nash hlapez!4 Jaka se en» malo odehne, pa po nozhi se ga otrozhjak lot' . — v' enih dneh vmerje. Sa to so svetli Zelar to .'''■' ' 3 komedjo prepovedali, 3. Prasna je vera, de duh nasaj hodi. Med narn' ino med rajnimi je velika meja, govori sveto ti .pismo. Svelizhani nasaj nozhejo, pogubleni ne i(M{.,t,r|morejo; tudi dushe is viz ne, bres boshjiga Pr'' pushenja. Pornnitn is svojih mladih dni strashe11 , , jok, ki so ga shterkovzi delali, rekozh, de se ' ■/ hodi otrok nasaj jokat, ki ga je ozhe shivig3 pokopal. Neki spodjanz to nesnano tulenje zhaie> 175 le vjesi ino dezhke s' sekiro nashene. Vtihnil je vek na vselej. Kdo pa ropozhe? Mazhke, pod-gane ino druge shivali, kar se plahim ljudem hitro nesnano sdi. Per ileki hishi je dolgo zhasa vsak vezher po dilah ropotalo. Nobeno ft pogle-dat rie upa. «Sin, ki je v' sholo hodil, jih nago-vori, naj s' njim gredo. Vgledajo zhudno poshafl, ki je roge imela ino sbeshijo. {Sin jo podade ino domazhiga ovna po shtengah pervlezhe; na ko-rcnjavko se je pod sireho navadil. 4. Kvantajo, de se mora zhloveku na perse vleshe; pa to le kerv dela, kedar se prevezh repize alj krumpirja najesh. Sopet perpovedujejo, de shalik-shene po sveti otrokarn srezho alj nesrezho nosijo ; pa taki basni so le ostanki ajdovskiga malikvanja; kriftjan jih verjeti ne sme. 5. Abotne so perpovedi, kako mertvi od ednajflih do polnozhi svoj zhaf imajo. Mertvi so v' bosh-jih rokah. Pred neko letmi prijatel nekiga fajmosh-tra obiskat she posno v' nozh prijesdi. Po leti je bilo; on konja na britof sashene, da se krog zerkve pase. Meshnarza pride juternizo svonit, ino to poshast sagledat vsa terda fajmofhtra klizat perleti, ter pravi, kaj ftrashniga je na britofi, ka-kor en könj, „Moj je," odgovori prijatel. 6. Kedar kaj takiga vzhakate, ne plashite se; le palizo V roke ino pa serze, hitro bo sginilo alj se pokasalo, kaj je, Ne ßrashite drugih sa kratek zhaf; sirah je sdravju flrup, ino marskateri noro-glavz je svoje strashenje drago plazhal. 4Si na poti, ino kaj vidish, prav dobro poglej; pogoslo se zhlovek svoje senze vstrashi. Terdo pobaraj: kdo je? kaj hozhe? Le hudobniga zbloveka se je bati, Dober duh nam hudiga ne Jtori, hudiga se bati ni. Bojimo se le Boga; vsi smo v' boshjih rokah. 176 XXXI. Mesliiiarja je vtiilo« Kdo vas sna po iremshko shteti ? vprafhajo gospod uzhitel. Zetinska Jerza v/iane ino shseje do 100, Per vas Nemzi oftajajo , ki po vino hodijo; shteti so te nauzhili, kedar jim povesh , koljko so dolshni. Kdor she ne sna, se mora nauzhiti. , .. (Shtevnize. *>■■■■. M; ßhtevnize nam povej'o, koljko je ?ia uri, koljko V shepi nlj na krajdi, ino so petere. Ako poprasham'- 4. /lo///i-am je sa to nedelo samili shtevuiz premalo. Pomagal vam bom., ino x/4 kopo vsakdajnih pogovorov na glavo sadel; all jim bolt: kos? Kdaj ß vßal? UmUU btft bit nufgestattbClt ? Prav sgodaj ob petih , fef)V frit^ «in 5 lll)c. A'o/y^-o ;>■ «« ««? wie t)iet ist stnf ber U{)t"? fiedem je odbila {klala) , jtektt l)at CÖ flefcfylncjcn. Pojdimo ti koßlzu, gel)ctt wn jtttit ^nt^ftürfc. /"/v"^/ bodile, fetjb fletptCJ. Iniamo teshko ddo, wh l)ak'tt eine scfewevc 9ft1>ett. Pcr- «(^/? /«/ fekiro, ktltßC llttl" bie ^rtcEc. Shago je Jb/t-d vscl, bie @üße ()tit ber 9lad)bar (jettommett. Pripravi ora/o, grerno orat, xkl)k belt ^flltg, Uni' gcI)Cll acfeVll. Proso bomo sjali, kor/iso sadili, 43irfc wevbett wie säen, bett Wlais fe^ett. &«& morash rastltzhi, btC ©d)ü{(Clt' «Utpt btt Jcrfc^laßCtt, . Gorko je, shejn ßm , eS 1st UHU'IU, 1(1) bttl bltrfttfl. ^ Vscd'ma ße v'se/izo, fejjett >ütr XtUö ilt bett @d)attett. 'Uiy Jiuhna dc.lavzu difhi, bie 3il«sc frf)HJC(ft betn 5Iv= better. Pozhijmo eno malo, ritten wtt eilt wenig. Kako se v' hudi uri sadershati. '•—^ ?.-" ;- ^Gospod kapla» so slili k' sv. Mahorja mesJinarja Pokopat, ki ga je v' petek popoIcTne vBilo, kedar jp ravuo meglo presvanjal. Mahorzhani se niso dali po-Pfed smodriti, de jih je ftrcl.a svnzhibi, ki jim je turn •jfsklala itio meshnarja vbila, ktcri je raj syojoglavn.e 'olecle, kakor gosposko vbogal — sazhno gospod l'zhitel. €Skoraj bojo pesji dnevi, bojim se, de bomo Jetas nevarno vremc irneli. Hozhem vam poveclati , ■«ako sc naj o hudi uri sadersh'imo, kar fim od pamet-n'li Ijiidi slish«il ino brsl. ' 12 • )1. Visoko pod nebam je zhudna kovazhniza; imajo ogenj ino vodo , veter ptha hujshi ko kavashki' meh; napravijo desh, sneg, tozho ino zlo firelo iskujcjo. Kdo pa tam dela ? Babjoverzi dolsbijo zopernize, ki so nedolshne , kakor mi, ker jih ni. On, ki sapoveduje rnorju ino vetrovam, vfigamogozhni Bog ima megle v' svoji oblafti —- vetri so njegovi delavzi. Naj fi je ravno previsoko , de bi nas kdo v' to zhudno kovazbnizo videl, kako se tarn godi : nam je Bog vender toljko pogledati dal , de se nam ni zopra bati. ,JS. Poglejte pezhaten vosek. Ako ga po sukni dergnem , de se ogreje, majbne lifiike popirja na se poteone ino (pet ispusii. Tudi smola ino shida to delate. Zhe pa glashovato kolo tako vgrejesh, se toljko ognja nabere, de iskre od nja poketajo. Vse polno je takiga ognja pod nebam; nebeshki ogenj mu pravimo. Kakor na sbidi, smoli, glashu i. t. d. nebeshki ogenj obudish, de se nabere, tako ga po srebri, slati, shelesi i. t, d. sgubish; ves skos nja shine. Megle so ob hudi uri nebeshkiga ognja polne, ki se po vetri brufijo. Jß ena" megla prepolna, se ogenj k' sosedi sashene ino sabliskne. .So pa oblaki prepolni ino bliso semlje, nebeshki ogenj na semljo shine ino sirela vdari; kar se po simi malokdaj sgodi. 3. .Strela je dvojna , kakor pravijo, vodena, k» ne yneme, kedar kaj takiga sadene , kar ne gori rado» ino ognjena, sa katero sszhne goreti. Pogosto p3 dvakrat hitro sa pored na ravno tisto mesto vdari, in° zhe pervokrat vneme, drugokrat sadushi, Tako tudi v' dimniki ogenj sadufhish, ako hitro v' vanj vftrelish* 1 4. Nekteri s« blisku skrivajo, drugi noroglavzi ga opönashajo; nobeno ni prav. V' slovenskih gorizah }e na sglavji kapeliza ftala, kamor so dezhki ob hudi ud pod streho beshali. Neki noroglavz se spakje, me1* vratmi stoji, V megle sija, ter s' ozhmi blifk oponasha; Rsk! se sabliskne ino vreshe, ter noroglavza na prizh1 vbije. Tovarshi vsi plahi sbeshijo. tSi ob hudi uri na polji, ne letaj, ne goni shivi«* ino ji bliso ne hodi, ne vedri pod hrastam (dobaOiJ 179 alj oreham, ne pod koshatim, visokim drevesam. Nar varnej se na semljo vleshesh, pa ne bliso vöd alj mo-ztaerij, ne sravno ftav, kupov Cnopja alj osterv, tudi na kosovz jiti ni varno. ßi pod sirehoj, ne hodi pod tap, ne k' oknu , ne bliso pezhi alj dimnika , ne de bi fkos odperte okna alj vrata veter vlekel. Eno okno odpreti je varno, de shveplen so'puh, ki se sa ftrelo kadi, Jjudi ne sadushi, ako bi vdarilo. V zerkvi ne bodi bliso turna, orgel alj ften, nar varnej je po fredi. Ni varno veliko srebernine alj shelesnine ' alj kaj takiga per sebi nositi, po k'aterim rada strela potegne, Po nozhi raj vstani, ako nevarnoit zhutish, de te v posteli ne dobi, ako bi vdarilo. Nevarno je megli kaditi ; po dimi rada sirela shvigne— she nevarnej megli svoniti, turn larprej sadene. V leti 1783 je per samim svonenji v' 3 mesenzih 96 ljudi strela vbila ; sato je prepovedano. 5. Dalej ko vdari, posnej sagermi; prej ko sa bliskam treshi, blishej sadene. Je blisk ino grom ob enim, vdari per nas. — Ne leti prenaglo gledat, lehko bo drugokrat vdarilo. Kako Pomagat od ftrele sadetim. Zhe v' kako prebivavnizo treshi ino ljudje omed-ujo, hitro okna odpri, ljudi pa vun v' sdravo fapo snosi. Isreshi jim oblazhila, posebno krog vrata ino vse rasprosti; polij jih s' mersloj vodoj, ter jim v' prav merslo vodo pomozhene perte okolj glave devaj. Poshli po sdravnika, naj jim pusha, 2he so terdne natore. Dergni jih po vsim shivoti f kertazhami, ktere v' merslo vodo pomakaj. Pihaj |ih v' lize, pa tudi s' r or zhe kam skos usta, ter Üm nossatisnesh. Dobro je tudi, take v'rahlo semljo *a eno ped na debelo do liza sagerniti; glava lr>o perse morjo nekoljko vifhej biti.— Nekterimu roka, a'j noga, alj pol shivota odrevenf, pa se jim vendar Pomaga skos skerbno ventanje , naj so ravno od ftrele °zherneli. Vezhkrat je pa tudi nagla ino neprevidena faiert, pred kateroj nas Bog obvari. 12* 180 6. Po polji Ijudje firel isliejo, nel'a^i Du ii) Er o«^ sie o«a>, cs «,w^ 2- Meiner me« Mir mem, »m. Dir leb», li, Ihm »^«n,^ ihr <«/«i ihm > Mich »le«^ m Dich e, l<-. Ihn ,»M^ sie »<>, es »'/«. 1' Wir «») Ihr ,'i^ Sie, o«^ «<«?, 2- Unser »<<, Euer «)«/', Ihrer «M > 2. Uns »<«m, Euch «««I Ihnen ,'^>«, 4> Un« ,ms, Euch v»/') Sie »,/s, ,^/,,. 1. ^Vame/?i ihm, ihn, ihr, sie, cs ^'i /ttt/i sich /t^^ ^ec/a^ ^t/a /äm n- ImstO «c/iv/o, Niemand 182 nlhzhe, ino pa besediza tJlsllt, ktero slovenzi tako povejo, kakor: Ijudje govorijo. 2. Dnige nameßnize so lastivnc, ki nam povejo, komu je rezh laßaa. JStavimo )ih pred pogiavne bejede ino jih ravno tako ravnamo , kakor pri-loshnizc ; p : tltdtt moj, betll tvo't, fcttt njegov , t^r njeni, llltfet' nash, CUet vash, it)r njihov. Rasen perviga padesha po enim vs erne jo laßivne nameßnize pofledno pifmenko ravnih kasdvk; p: mem moj, metneS mojiga, incinejti mojimu i, t.'d. Ako te nameßnize- poglavitnim besedam sadi poßavifh, fe ne premenijo; p: bte SJillttet 1st met« mati so moj a. 3. Tretje nameßnize so kasavne, s1 katerimi po-kashemo, kdo jc, karno grc. Take so: btpfct tc, btefc. ta, biefcS to; jenet uni; folder' tak i. t, d. Padajo ravno kakor mettt. ®0tjeUtge tajifii i. t. d., pada v1 pervim konzi, kakor bet, v"1 drugim konzi pa ima v pervim padeshu er v drugih Clt. 4- ßhterte nameßnize so nasajne, ki nasaj ka-shejo , od kogar se sopet govori; p: Wetcfyei" ka-teri, lwld)e katera i t. d. F"' drugim padeshu se rezhe beffett kateriga , v' vfih drugih pada kakor ntettt. Besediza so v.elja sa siovensko be- sedizo ki, ino se ne piemeni; p: bet %Ub, fa ttttS■ kjlp^len ^)at, tat, ki nas je okradel. 5. Pete nameßnize so prajhavne; j' njimi pra-sharno; p: VOU kdo'? Wa§ kaj ? njaS far CtttCt kateri? Padajo, kakor smo sgorej per pog'laV- kah v drugi padivnizi videli. Nekoljko pogovorov vam muram dories sa prf ^oci«» 6^/7^jtt tiai/. Das Gras ist groß gewachsen, i,ava /e ne/i/c^ i>,'a/?/a. Wann werdet ihr mähen? /l^.1 itti'e ^o/?/i,^ Morgen werden die Mäher kommen, /«^ /ia/« ^a/!i /?^//7l/i. Der Nachbar dengelt die Sensen, /"' >eci /i^/?/e /,1/e. Das Heu trocknet gern/./e«o ^/e ./?i/^^ /-t/c/a. Zerstrenet das grüne Gras, ^ü^/o/?^ ^e^e«5/ Lo^o. Der Heuwagen ist bereitet, /e/lcn va^ /s /le^al/. ^e^. Brmget die Heugabeln, /?^>e/^e /ts«e«e Vl/e. Vergesset nicht den Wiesbaum, die Kette und den Strick, «e /-'N^öiie ^e^i) /«,«« l/iu ve,^l. Spanne schnell die Ochsen em, na/>^e^i ^ltz-u l^aie. Die Wiese ist weit, wir lnüssen eilen, t^era. Poletno jutro se ravno tak sopuh po travi ino roshah sveth', kakor nar gorshi slato ino srebro. Pravimo de je rosa. Kar rose selenje ne popijc, sonze pod nebo Potegne. Je sapa hladna , kakor spornlad ino v' jesen , PoRane rosa flan a alj mras. Zhifiih megl ne vidimo. Jc pa pod nebam hlad, se sgoftijo oblaki, sami vodeni ^ehurzi, tako lehki, de plavajo. Teshej ko so oblaki, «'shej slopijo. Gresh na Golovz, alj k' sv.Urshli, alj Elo na Triglav, bo tebi sonze fijalo, kedar v' dolini bliska ino gromi. (Se megleni sopub v' kaplize nabere, sazhne nashkrapati', kakor krop is pokrivavke. Po simi Megleni sopuh pod nebam smersne, kakor na vodi fresh a'j pa roshe na oknih. Lepe bele zapize padajo, ino mi pravimo, de je sneg. —- tSe po leti megleni sopuh Pod nebam. V kaplize »bera, pa hladen veter potegne, lslo jih blisk pa burja nashene, hitro se stemejo, roglata ' tozha peliska ter potolzhej kodar jo v^ter potegnej 186 kakor pretekel petek y' Orehovzi, tolsta, ko lashki orehi. Veter las pod nebo sanese, ki se kaple cleshja prime, primersne ino se v' tozhi najde, pa ne od zoperniz. ¥. Po nekih krajih tozhi visoke rante naitavljajo > debelo s'slamo povite, terpravijo, de hude oblake na-se potegnejo, ino shkodliv mras odvsemejo; namesto tozhe le babje psheno I'neshi. Ni she dofti skushano to na-pravilo, pa man) bo vendar shkodvalo, kakor hudo uro käditi , v' meglo ftrelati alj svoniti. 8. Orehovzhani zerkovnika dolshijo, rle je on tozhe kriv, ki ni meglam presvanjal; a]j sv. Duh pravi, de le molitev pravi/;hniga oblake predere. Sa to per naC od velikiga Krishoviga do sv. Mihela ob 9 svoni, ino vse po polji moli ino se Rogu perporozha, naj nas hude ure obvarje. Po drugih krajih tudi s' svonam k' ' molitvi opominjajo, kedar le hudo vreme blisha. To je svete vere bogabojezha shega; te se dershite! 9. Pravijo, de tozha hude letine ne naredi? pä sromak, kteriga sadene. Jes vam pa povem, de je tudi tozha boshji dar, ki vezh hasne, kakor shkodje. Tozha nesdräv sopuh pokonzha, sapo iszhilU, ljudi ino shivino nevarnih bolesen obvarje, semljo rodovitnej stori, pa tudi ljudi napravi svojim poshkodvanim sosc-dam pomagati. Bosnia roka enkrat vseme, dvakrat toljko pa da — Kaj bi tore) rekel Oreholankam, ki sö polne krila tozhe'gpspod fajmoshtru prinesle , ino pred njih issule rekozh: Tukaj le jejte! — Povedali so jim > kar poterpeshlivi Job svoji abotni sheni: ^Vi govorite, kakor neumne babe. Ako smo dobro priieli od rokc boshje, hudiga tudi, sakaj bi ne vseli ?" — Kaj hi povedal nesaroblenirn Oreholanam , ki so prishli gospocj fajmoshtra barat, kdo jim bo fhkod© poplazhal? O) slepota ljudi ! Sa take je tozha gotova srezha, de j'b niodrosti svuzhi. — Büi so bogabojezh fajmoshter, lS kloshtra na faro prishli. Vse je vervalo, de ne bo tozhe, dokler so oni na sari. Veliko let tozhe ni bilo; faj' rnoshter so pa profili , naj bi pobila ino ljudi siabe vere ozhistila. Bog jih je Vslishal;; vse je potolkla. iPerv® 187 nedelo potern so is kanzelna Boga sä tozho sahvalili, kakor nar vezhi dobroto. V boshjih rokah je vse, ino tem, ki Boga ljubijo, vse rezhi v' dobro isidejo. XXXIII. Hud sliold« yKako pa tvoj ozhe is-hajajo, Blashe?" vprafhajo §ospod uzhitel. — f/Rana lepo zeli , to de vstati she le morejo ; hudo jib. je med rebra pčhnil.* — ,,Kako ^0 pa v* to nesrezho naleteli?" — Rakov {Shtefan je she bojde tretjokrat is sholda vshel. Kamenski grajshini Je bilo ojflro vkasano, ga prijeti , kakor na svetlo pride. ■Na sejmov dan ga vgledali ino she tisti vezher so ga niorli jiti bajtlarji: lovit. Sasiedili so ga, de v' seni spi. Ostopijo parno ino berizh s' golo sablo po lestvizi gre. Rakova dekla mpzhno sakashla. ■— ^Shtefan is parne *avno pred mojiga ozheta skozhi. ,,Dershi ga \n savpije uen'zh — ino ozhe ga pod pasuho primejo f/Pufti me, aM si mertev!" se 4Shtefan sadere, ino per prizhi nosh potegne, ter jih saböde. K'srezhi jih na hertishe sadene, j^o nosh po rebrih odleti. Lovzi ga sgrabijo, mu nosh Isderejo ino ga svdsheio. Rakovzhana so prignali , ozheta Pa prinesli. Bodlo jih je toljko, de niso dihati mogli. ^°»ia smo se silo prestrashili ; sdravnik pa grede is ^amnika pridejo ino nas potolashijo, p*ter. ? Bcsede, ki govorjenju pridcnejo: kdaj, kjč ina kako j'e god/, imenujemo pridjavke, the jilt ravno nekteri sa narezfije imajo. Odgovori na prashanje: 1. Acs«; wann? l)cute done/, morgen/«//•£, übermorgen posajtn'm, geftCHt vzheraj, UOrgcftcm predvzheraj-nim, jejjt sdaj, Dort)Cl' popre'j, Hact)I)CI" fie}, imUU't vedno , fcUcil redko , oft pogq/io, NCltHci) itnkrat, Hie nikolj, fogletd) prczcj, Hii Jkorej, HOCf) ///f, fct)Ott j-ä^, batUt takrat, DOlt je()CV oct^ nekdaj. 2. A;V, Ai6' wo? bort tamo, I)ier ^«^öt/, iu-gcnbwo nekde, Übcidii povfud, lütgeitbö nikjcr, na^C £//j-Oj oben ^0/7, unten ^o/i, barin noter, vovn predej, leinten We/, mitten yr^rff. 3. Kamo W0l)ilt ? l)l'n ^ay, tyxsem, (\\\a pick , fctö r/o, ptriicč «ctj-ff/, »Ol'slUÖ napri-j, votki memo, flltgc* gelt naproti. 4. 9iic^t wal)v ^-«7 «/w«, woM /)«z//, ja rftf, (c//«, f/tv), nein ««^, mcfyt nikar, nd)tig gotovo, wal)i* /- /. ?» d. Lehko is pridjdvk priloshnize naredifh, ako jim s' konzi c doßavißi; p; (Jet» ljubesnivo ber liebe. 7. Pridjavke imajo ravno tako trojno mero, kako/' priloshnize. V* drugi meri jim prißavi ei", P\ spät posno, fpatet Z>olj posno; v" trct'ji meri dodaj 189 eft, p: WCit dalezh, Weites dale), ftettefi noj dale). JSekte're imajo v tretji inert na prajhanje kdoj'? kako? en8, p : uäctyftenö prej ho prej, bestens nur bolj. Prcflloge Statttrörttv* Predioge polagamo pred drtige besedc, kalt or prog pied hisho. Zhres vfak prag if dingo Jo bo pridej'h ; tako tudi po vfaki predlogi lefeda drngazhi pade, Predioge potegnejo : „Drugi padesh: (Utjktt nameßi, tVCflCU savolj, Utittelft s"1 pomozhjo , tt)iU)venb sa. —- Tretji padesh: mis is, bet per, narf) po, feit or/, Don od, cntflcfjeit naproti, JU A"'. ----filitertipade.sk: \\Vi sa, bltl'd) /X-o.r, gegen jo/^.7-, ol)tte A/^j-, «m oko/j, uuber jo/jc/-. — Tretji padesh putegnejo na profhonje kje? ino shterti na kamn ? ait «tf, ails /«/, ()itltCf sa, lit ?;', lieben polek, über zhres, voi* /j/xy/, jnnfcfjeu /««/. JS'ektere predioge kasavke. hCV f btC r bslÖ, na-J'e potegnejo, ter jim posledno pismenko vsemejo; p: nameßi rtlt belli, rezhemo ailt, Dull bCIU — »OHt, JU bellt •— pit, \\\ bei — jur, an bad — anö. iSV/öj pa jpet nekaj nemflikiga sa shetvo, de bojo tudi shenjite rajshi nemshkvale, kakor Ijiidi opravljale. 5>a8 ©ettetbe ist jcitifl, ßemeno je srelo. Sie fomineiibe '9ßöit)C nUH'bett Wiu crittch, prihoden tcden bo mo sheli. Scfyleifet bte ©td)e(tJ, nabrußte firpe. '^iin\t fd)ttCtbeit Unv bic ©crftc, spavizh poshenjemo jezh/nen 2)er 5ÖCIJCU tft braitbt'ö, pfheniza je snetliva. &CC 9tiH'fcit ift woti) grün, /•<•'••■/« y . V nashih deshelah so dvojni vojshaki : pervih vaj-voda je Bog, drugih sam pekle.nski h. . ino kdo bi verjel , de Je mladenzhev najde, ki se raj h' driigimu od perviga podajo, ker te ftrashne slushbe prav ne po-snajo. Potreba je, varn jo rasloshiti; marskateri is med vas bo pod cniga alj drugiga vajvoda prishel. Perva vojska je boshja. (Sam Bog je vojfhashki fian poftavil ; sa to I'e gospod vojsknih trum imenuje. Koljko mosh , svetih in mogozhnih , v' boshji vojski posnamo: Josue, David, Makabejarji so bili boshji vojshaki. 4Sv-Jur, sv.ßoshtjan, sv. Florjan so bili na vojski svetnik'« Kdor na vojski prav slushi , Bogu flushi. Ali bo tebe sram, poshten mladenzh, v' to imenitno slushbo iti, ako te Bog saklizhe? Sholdnir je varh pravize ino re-snize, varje vero ino deshelo , ter je dobrotnik svojih ljudx. Vse naj ga sposhtuje, ako je poshten. 1. Kedar tebi na sberengo (@tettlttig) vkashejo, ne odmikaj se k' dervarjam , de ne sajdesh od njih k' tobakarjam; Bogn se sabftojn skrivash. lino Je tebi Bog soldashno odlozhil, ji ne bosh vte- kel, kakor skos sirashno ino nesrezhno smert. Bres boshje volje ne bosh soldat; zhe je pa boshja ; volja, naj tudi tvoja bo. — Kaj bo sioril Bog s "'iftt- takim, ki si perste seka , sobe isbija , de bi sa sol" \ / dashno ne bil? tSlrashen greh je to, ki ga tud' " is,tif).(ieshelska gosposka ojstro kasnuje. Namesii takig3 . ,'s;" more drugi nedolshen na vojsko; bo pa tudi na' mesii nja v' nebesa shel. IM .'Ij».' •nlü.) ,Si sa vojshaka deshele sposnan, ne bodi s-ba-'ili losten, ampak vesel, de je Bog tebe bre« | ulli'i. vsake graje (tadla) vftvaril; sdravi udje so boshj1 v ;|0 dar. Ali nisi ti boljshi, kakor odvershene smet' • i wAvj' — Perseshi voljno ino serzhno na vojno bandero} ; \\ %,v tvoja slushba bo imenitna ino J'rezhna, ako bosß *.b> priden ino svest. Nikdar ne posabi svoje persege» ,tt„, dokler svojih let ne doslushish Kdor vhaja (df sentera), sv. persego prelomi, Boga sataji, svojo 191 «»iL dusho peklu sasiavi. Vhajavez (desenter) ne fine 1 na svetlo ino je kakor volk v' domazhi desheli. ■ Na njegovo glavo je 25 gl. poftavlenih. Ga vlo-vijo, pojde skos shibe; ga ne ilobijo, peklenski i > sovrashnik ga hitro vlovi. On je krivo persegel — toljki greh Itoril, de nas Bog vari! ,Se isgo-varjati, de nifi hotel persezhi, alj ne pravih per-fiov vsdignil , nizh ne poinaga; fa] ne moresh Boga goljfati, njemu se ne slegati. , 3. Bogabojezha mati je dala svojimu sinu, ki je na vojsko shel, posebne tri nauke. Boj se Boga, je djala, ino njemu svefto slushi; ako ne moresh ozhitno , pa na tihim. Kdor Bogu ne slushi, tudi ni zefarju svelt. 4Soldat bres vere ino pa ptiza bres perut» — Varj fe greha, on je nar hujshi sovrashnik. —- Bodi pokorn svojim poglavar-jam; pokorshina ino svefioba sta perva tabra vsa-ke armade. Nesvestoba samo eniga zelo vojsko pokonzha. Isdajavz, ki svoje tovarshe preda, je Iskariotov brat. Naj ga ravno sovrashnik pod-kupi, ga vendar savershe. On pokoja na sveti ne najde; verv ga zhaka tukej, pekel pa tam. Pun-tarji ino isdajavzi shaloltno vmerjejo. — Bodi na vojski lev — doma pa jagnje, serzhen, pa tudi vsmilen. Ne boj se kugl, ki krog tebe shvi-gajo; sa materno deshelo vmreti je srezhna smert, ako Ü v' gnadi boshji. Tudi Kristus je vmerl sa nas. Kugla te ne bo sadela, ako boshja volja ni; v' boshjih rokali fi. Padali bojo na tvoji desnizi, vmirali na levizi, ino ti bosh prishel sdrav nasaj. Bog te obvarj! — To je bilo modre matere lepo flovo ; kako pa nashe matere sa svojimi sinarni vdkajo 1 4. Pridesh dalezh po sveti, vidish ino slishish mnogo rezhi, varj se hudiga, uzhi dobriga ino nikolj ne prasniij. Postopanje nauzhi 3hold-nirja pijanzhvati ino kvantati, krasti ino goljfati. Tak je svojimu kraju shiva nesrezha, kedar nasaj pride; kuga so taki svoji desheli, naj si ravno 192 svetiiizo n.i persah imajc. Dusha je nar drashi svcliiija; i'e ona lie sveti, je vsc drugo prase» mak. Se pa pofliteno isslushish in pridesh moder nasaj , bosh vedel so fed am dober fYet dati ino pridno delati; vse te bo rado imelo, ino tudi na -i" JVoje Hare tlni sapiifhcn ne bosh. tSle slisliali, kaj se je prcd pete mi letami s' Hvale-tovim Marlinam v' Slatezhaji godilo? Martin seje na sberingi presilo jokal. „Sram te bodi ! rezhe osizir —-si ti kristjan , ki se bojil'h svojimu zesarju ino dcslicli matcrni slushiti?" — Gol'pod ! odgovorf rnladenzh, jes se bele sukne ne bojim, alj moja mati per 70 letih v(* i'kluzhena leshijo, ino moja sefira slepa — kdo jih bo shivel? to inene skcrbi. Ofizir posve, de je res terni' tako , ino Martina ispulli. V dveh melenzali vmerjsi mati ino kratko potern tudi' sefira. Martin jih pokoplc ino Cam na vojsko gre, rekozh : f/Sdaj lehko zesarju ilushim, ker nimam .vezln skcrbi" — Kr.tf-ri vam bolj dopäde , Martin, polhltn ibidat, alj Rakov ^Shtef'an, -idaj töbakar? -i •->,::- "<-> Drugs vojska v' 'nashili Icrajili Je ' tobalc a r ska» njeni vojvoda, de nas Bag vari-J.je.h. , Koljko firahu» sovrashtva ino morij fa /tan narcdi, lekko slishite in0 vidite. Tobaknrji nofijo prepovedane rezlij ; kdor o(' njili kupi ino njim pomaga, soper 7- sapoved boslij0 greshi, kupi si zuker alj tobak, koruso alj kavo. Koii' trobantija deshclo obosha ino nobeniga ne obogali, ko ^ F<^/o. Bringe Löffel, Gabel unb Messer, 13 194 /)^'«e/? ^///^e, ^//«t? ///a //o^//na,«a /?«-L«/>«/ie,/«. Saureu Kraut schmecket gut, X-//?<1 ^e//e ck^/v> c///7^/. An Fasttagen be< kouuuen wir Milch - Sterz, «6 /)«/?,«// |^ r:i:Q'V f/ •■> ' "". „Pravijo, de govori, kakor bi otrobe vesal — alj Vefte kako? vprashajo gospod uzhitel. Zhe besede isre-kash, pa jih v sastopen marn ne sloshish, otrobe ve-shesh, nihzher te ne safiopi, p: 33sltet" — SStOt — QC> Beit — Ätttb. Sveshi te besede, rekozh: 2)ec SBatet fltfct belli Äillbe 33tl)t, bo vsaki lehko sasiopil — tudi ,Smo-dejov Lenzhe. Povej po slovenje, kaj fim rekel? Odgo-vor: Ozhe dajo otroku kruha. Prav je ; samo sapom-niti niorash, de cSlovcnzi ozheta vikajo , zhe jih ravno v' prizho ni; Nemzi pa tikajo, kogar ne vidijo. V Nemshkim besede zhedno I'taviti, te le vodbe povan-zhajte. «Wavii iit'iiif liKih 1>esed ^ottfolge. 1. yiio vprashash, pojtavi prashavno besedo net pervo mejlo; po tem d/'anko vprashanja, posied-nej pa, kar se nje dershi, p: SBet fslltft i)(l$ ©ltd) IJietlteÖ SSrnbetÖ? kdo kupi bukve mojiga brata? 2. Kedar odgovorlfh, poßavi poglavltno besedo od-govora nar pred, po tem djanko in kar she vezh pride; p: $et $l(\ä)Ht $pett, fißra kuha dobre juhe. 4. Kasavke bet, bte, bstč , etll, ettte, eilt; perloshnize gut, fd)ön i. t. d.; shtevnize ein, erster, jwetettei /. t, d.; name/inizc meill, llllfei:, Wet i. t, d.; 199 predlogc VtH', Jit /. /. d.: ßavi prcd poglav'dnc besede, rtzid ino Ijudi, raviio v tißi padesh, spot /no shtevilo; p: 2) or .fiailfllklUH frtllfte vor 14 Xnflcn 100 iWeijai febr fd)önen uBcijcn, n-rgovcz jc kupil pred 14 dncmi 100 vogqnov prav lepc pfhenize. 5 //«« djanka, ki djanjc povc, sa suojo pomozluiizo ' *;' preteklhn alj prihodniin zhasi I)nDl'H , UH'l'bCH, ft'ttll, pojlavi. pomozhnizo sa poglavitno befcdo, djanko pcrflonjaio pa na flcdno; p: ^ie I'eute haben bic ÖinrkMt finfli"6vnc()t, imb werben baö ©c» treibC bVCfdUMl, Ijndjc so snopje pojpravili, ino bojo Jlcrneno mlatili. — IS'ate nckoljko pogovn- rov sa mlat. 3Mc ^icf^ec stub fn'il) aiiftjcftaubeu, mlatizhi Jo sgodaj vfiali. SBtC Viele bre((1)CH ails Clll'CC XeiUlC? koljko jih mlati na vafhim gnmni? SSct uns jii 4, in bor .^enfttaft \\\ 8 ^oifoueti, per naspo 4, ?/ grajjhini pa po 8 o/!;£. 3)ie 3)etlt= sd)cn iiabcn furjc unbbicfe, wit nber lange unb biinitc ©tcfd)flcflcl, nemzi imajo kratke ino toijlc, mi pa dolgc ino tenke zepze. 5)ie (Bai'bcit Illjifselt flctet i()r and) bei bee 9?ad)t? all tudi, po nozhi mlatite? 3n ber 5Ä(|)c firöptetUf)ei(ö, oh eö flletd) »Dcgat gcitcrgcfa^r uerbotben i|^, /jo />/„- //{'««' vczhi del, z/ie je ravno sa voljo nevarnoßi ognja prepovedano. 98aUU lVCfbct \\)X bCU ^ei^auf i)aOcn? kdaj botc likof /mcli? — Tudi mi bomo 200 imeli v' 6 tednih likof; le pridno nemshke be' , - ■ Jede likajte, de bo nemshko govorjenje prav ! \ gladko teklo. .Smerten strap na misi. ^Slovenzam vsaka beseda rada tezhe; tudi nemshke se lehko privadijo, ako se jim ravno slovenska mati rada posna —» velijo gospod kaplan. Rod se posna vezhi del per ljudeh po jesiki, per ptizah po petji, per ro-shah pa po duhi. Zel jerbaf sim vam rekel strupnih rosb nabrati, de jih loshej pokashem, vi pa bolj zhisto spo-snate.* —— Sdaj rezhejo od vsake shkodlive roshe posebej is bukviz brati, ter jo pokashejo; pa sa nektero she s' golo roko nifo hotli prijeti. Tudi odrashenih ljudi je v' sholo prishlo te nevarne rezhi sposnavat. — Ne le samo sa vsakim voglam raste sa nevedne ljudi bolesen ino smert, tudi per domazhiji je dosti takih nevarnih ftvari; varnofli je potreba. 1, Pogofto ljudje muham strupa nastavijo ino otrozi se ga nalishejo. Ako ravno mahoma ne vmerjejo, tako dolgo bolehajo, de je po njih. Neki gospodar je skledizo mele sa podgane s' mifhenzo name-shal, na pezh poflavil ino po svojim posli she!. Gospodinja gre po moke, skledizo isprasne ino shgankov skuha. Po kosili vse ljudi teshave pri-mejo; gospodar na pezh pogleda , rekozh : fKamo je moka?Ä „Sa shganke sim jo vsela ,/J odgovori gospodinja. Gospodar ino gospodinja od tega vmerjeta, drushino so komaj odteli. 2, 4Silo nevarna je per kuhnji kuprasta posod-ba, s' zinjam loshana. ^Skerbno se mora vmivati, ino vezhkrat s' zinjam obliti, de se selen volk (@kiittfyan) ne nabere, kar je nar hujshi strup. V' nekim velikim mesti so v' takih kasirolah shtudentam ribe na jesihi sa vezherjo napravili; po nozhi vsi sbolijo ino yeliko jih je pomerlo. Tudi loshani lonzi so dostikrat nevarni; zhe 201 losh dober ni, ga kisJine snedö. Potreba je vse romeno, rudezho alj seleno losheno posodbo s' jefiliam ino s' vodo pokuhati, ino s' kropam do-bro poplahniti; kar fi morte dekleta posebno sa-pomniti, de ne bote ljudem bolesni , alj zelo smerti kuhale. Me sengaste posodve, pipe ino take rezhi tudi niso pridne , zhe se prav zhedno nimajo. 3. Ku harz am ino ku hen skim deklam se nikolj dofti ne dopove, kako potrebno je vse lepo zhedno imeti, naj bo sabel, aljpominje, skleda alj pominjak; neguda nikolj ne tekne. — Mesina gospoda od pezhenih pishet sboli, ki jih je v* neki kerzhmi jedla, zhe so bli ravno prav dobri ,{>, videti. Svedili so potem, kako gospodinja vrelo i, maslo v' kupraslo kasirolo islira, kar ga pohanja osiane. Zin se raspusii, selen volk naredi ino mafia prime. Tega selenkasiiga mafia je vsela ino jim slrupa naredila. 4. Marskatera posodba sa pijazho je sdravju shkodliva , kakor zinasie bariglize alj flashe , tudi kupize, ki imajo veliko svinza alj niso zhedno omite. V neki oshtariji je veliko ljudi pilo ino sbolelo. Mosh, kterimu je slabo prihajalo, vse pre-jishe, ter najde na okni v' (Vinzhafti posodbi prav hud jesih, ki je svinez objedal ino sirup de-lal. Gospodinja je s' tern jesiham solato napravljala ino tako svojim goftem nevedaina sirup dajala. Oshtirji, ki vino s'svinzhasiim zukram sladijo, so zhlovekomorzi. ■■'• / 5. Mleko, smetana, maslo ino take rezhi je potreba skerbno pokrivati. V neki hishi je gospa kavo pila, ino slo hvalila, kako dobra je smetana; pa vendar od nje sboli. Per tisli hishi so pod oknam , na katerim je mleko slalo, apno islagali. Apneni prah se je na smetano vlegel, ino smetana shkodliva poliala. 202 Pomozh v' strupni nevarshini. 1. Zhutish, dc fi kaj slrupniga pojedel, ino te v'she-lodzi pczhe, nesnano shcja, ter se ti hozhc ter-gati, te mika po udih, se ti temni ino po glavi moti, hres samude po sdravnika pofhit. 2. Pij prav veliko mlazhne vide, tudi ene shlize rastop I en iga olja, dc sirup isplava, ■ i ; sc vsdigne ino shelodez isprasne. Ako sc nozhe ■'''.,"',. vsdigniti, pero v' olje pomozhi, ino gerlo skos ulta pofhegetaj. 3. Nalij rozhko nlj kako dm go posodvo s' ' ; vodoj, vbij na vodo belaka is jajz prav veliko, ter pij koljkor moresl), de se istergash ino shelodez strupa isnebi. Ke-dar se isprasnesh, smeshaj jcsiha ino vodc, s' zu-" kram alj s' medam posladi ino pij. 4- Ako Jtrup bolnika omoti, je dobro liinono v' inozhno kavo oshmeli ino p i t i, alj pa s' '''■•' piav slano vodo bolnika salivati. Vse tudi nar boljshi rezhi so shkodlive, kakor lii-tro se pokvarijo; p: smerdlivo me so, alj od bole nc shivinc, guile ribe, g n i 1 fir, k r u h is slabe moke alj shita, v'katcrim je veliko kokalja. Slikodlivo jc vie plesnovo, posebno klobase, /.he niso prav ku-Jiane, alj povojene. Per Jelovzi y' Tcrnjjn so pretckl» simo veliko kervavih klobas naredili. Gospodar )iIt je slo shtimal ; zele 14 dni mu jih ona kuha. Mokrötno vreine je bilo, ino klobase vse kosmate od plesnovza. V nedelo po rani mashi se jih naje ino opoldne se she vleshe. V" pondclek ]>osh!e po sdravnika , pa mu ni vezh pomagati. 4Shterti dan vmerje; ino malopridtii Jjudje rekajo, de so Jclovza klobase vjedlc. 203 Tucli prasna i»nl*f fiu poliiiet ,'Moj brat mi je is Lipoglava pfsal. Kdo vas to pismo bere?" vprashajo gospod uzhitel, tsir Lukeju pismo podajo, naj bi ga bral. Dolgo fe ]e Mil, pa teshko istishi te besede: Maj hibbrat, ti vajsh , da mam maid semle , rat bi kupu 3 kose , zhe bi mi ti pomaga, naj te lebo nabrufim, slishal fi mojo nesrezho dober-niku bob mi je gravo sdrelu i. t d. srov bodi toj brad Jur. — v.Ste safiopili pismo? Tudi jes komaj. Nikolj ni v' shoii bil, jes fim ga svoje dni brati nauzhil, pi-sati se je sam Jotil; ni mu torej sameriti. Vam bi pa gcrdo bilo, fe ne bo!j isvuzhiti. Nemshki pravopis. Dqslej Jle pisali pogleddje nap (fan) e, vy prihodno lote pisali poslushaje govorjcnje* Kdor hozhe sa drugs pisati, de bi ga sajlopili, naj tc nauke dobro pofnema: 1. Tenko poflushaj, kako se prav zhedno govori, ino po tent pis hi besede, kakor jih slagash, kedat koga brati uzhish. Ne sapishi vezh, nc man/, pa tudi ne drugih zhcrk, kakor jih sli- shish; p: mleko W{\\§, ne mLenko 9RiK<$ i. t. d. 2. jŠkerbno pornni, kako besede leresh, tako jih pishi ino se bosh prav navadil; p: ozhe 33atct, ne ozha $ablvt, kakor nekteri govorijo. 3. Glej per besedah tudi na shlahto. Besede, ki so fi v1 rodu, se tudi podobno pishejo; p: lftacfytig mogozhen, pride od WUfyt mogozhnoß, tUlittev(id) matcrno, pride od Splitter, mati, 204 4. De nam per branji sapa ne saßoji\ ino per po-slufhanji ushesa ne bolijo, fi mormo prenehdje oddehniti. Rdaj ino kako naj prehenjamo, nam 7 snamen (UttterfcfyetbWtg^etcfyett) pove, ki jih she posnate. *) Pifaje sarejzo (vejzo,) pq/iavi, kedar nekoljko povefh, alj mam rasdelifh; p: tljU bst8 (Bute, tnetbe baä SSöfe, ßori dobro, varj se hudiga. JSadpikez (podpizhje;) sapishi, kedar v 2 ßavah kaj vezh povefh, posebno pred besedami: a&et, aÜettt, bettn sakaj i. t. d. Dvapizhje (:) po/la- o; I vish, prej de be/ede koga drujiga sazhnesh. Vprashaj (?) poßavish sa besedami , / katerimi (.... poprashash, Klizaj (!) ßavi sa klizavkami ino po imenah, j' katerimi saklizhesh. Piko (.) j-a- pishi, kedar sgovor konzhash. Pomislej (-—J ^o- ßavi, kedar je potreba kaj na tihim pomisliti. Oklep () be/ede sahrani, £/ #' mam ne slifhijo, ■ inJ-v rfett) imamo velike ino male. VeLika pismenka more vsaka perva biti, j' £atfe-ro/ pisati sazhnesh; —» xa yo^o (•)? a^° ^^^ govor sapishesh ; — sa vprashaj am (?); — sa klizajam (!), kedar se beseda nazhne; — set dvapizhjam (:), ako besede koga drusiga sapi- shemo; — v' pesmih perva per vsaki verßizi; —■ tudi v' pismi perva tajißih nameßniz, s' katerimi vikash; p: (gild) Vas, <&U Oni i. t. d. To velja po nemshko ino slovensko, Ncmzi pishejo tudi vse pogtavitne besede s' velikimi pismen-kami; p: W (BattÖ gos, baÖ ®cf)tetbett pisanje. 6. Neki glasniki ((Selbstlaute) se nategneno isrekö; t\v . p: ddti gektl, bet Ä(ee detela. ßlovenzi pifhemo TrlttH ta^e ct' e'» *> ^'> "' Ncmzi po dva poßavijo; p •' ba8 ^aar las baÖ 9)?00g ä/wc/. Nameßi ix pishejo it; p: bet ^riebe w>. Tudi § denejo sa nateg-nenim glasnikam; p: bet JQofyn petelin, bCX #<$tt *) tiičj N&vod, stran 37. 205 plazhilo, bet <5fyvfy sholn. -S' tihnikam f) nateg-nejo tudi povsdignjene glasnike a, 0, H, pa 1) nikolj ne isrekö; p : bte 3J£üIjle mlin, 7. Neki glasniki se isrčzhejo kratko ino ojßro; p; brat bet äStttbet, bet %X\it ßopinja. Slovenzi jih pifhejo ä, e, i, ö, ü, Nemzi sa takim po 2 tihnika s apis hep ; p: bte (Sgge brana, bet <£>attt* met kladvo. JNameßi It se pishe &, ino sa JJ sa-pishi %. 8. Tihniki 0RitlaUk} so nekteri mehki, p: 6; b, 6; alj ojflri p, f, t, Ö. Ne meshaj jih v pismi, ampak dobro na uhe vlezl, ali se mehko alj terdo isrekajo; p: bci$ Sefetl branje, b(l8 @ffeit jeja, bslö SBstffet voda. Ako na konzi besed ne raslo-zhish, nategni jih ino bosh najdel, zhe imajo pismenke mehke alj terde; p: ba8 ©tstfo — bc3 ©rakS. 9. Prav pisati je potreba vse pismenke posebej ras-lozhiti; pervenzi se pa tega pisaje privadijo, Nate sa popotnizo nekoljko nemfhkih pogovorov. Satfcad) ift bte .Jpauptjtabt m $ratn, Ljublana je po- glavitno meßo na Krajnskim. Kako se veil po-glavitno meßo na Shtajarskim ? ©täfe Gradez. Der Hen Bezirks - Commiffär ist gekommen, FoAock oH/eZ-a /a /)^^'. Gin Freund ist ein großer Schatz; wenn du ihn haben willst, so mußt du desselben werth seyn, /I^a^e/ /e ve/l^ ^a^aii,- 2^e F« >^a-Hi/le/^ l/neii, /no^a/A /l/e^a v^ecie« ^i>l. EhnstUs sprach: „Liebet eure Feinde!" /^l/?«/' /e cha/.-^i,/«Hlie^c>ie/ä^a^«l^e/" Jünglinge! lernet von der Biene Fleiß und Ordnung, m/<^5l/ «2^e /e oel H«2^e/^e ma^l'v«/?l l'«o i^ecka. Die Duelle stießet schnell dahin — so schwindet auch das mensch' liche Leben, Vl> te^/le ^l^o «a/^e/ — ia/^o ^l«e T/linve/^^o ^iv/e«/e. Der Iägerburfche hat mit der Büchse seinen Bruder erschossen, ^e/-vr. ako skasfinge nimajo. Le malo kaj take robe ssi doma s-hraniti fme; kar je povezh, fe svunaj v' ;, pulfernim turni saklene. S' h'izhjoj nikdar bliso pulfra, tudi s' slieles^m üvo j^esuim kamenam ne; s' fajfoj se she bjiso perl^sati ne .Trnesh. 3. Bliso strela ne hod i, uflj firelajo s* moshnarji' a!i s' pifiolami. Zlo na firdnim lovi je nevarno! raarskdo nerodnih firchov nameftä sveri zhloveka -ovä■<:... vftreli. ^i na polji alj v' lesi , ino /treJze bliso W* zhutisti, ne skriraj se, ampak vflani, naj te vi-riijö. V tStranieah je gofpod sa sajzam hodil-Neumna pafieriza ga vgleda, fe v* germ skrije» gofpod misli, de se je sajz smesil, po nji pok"e ino jo vltreli. 207 4. Ne strelaj s' kluz.li a mi, tudi ne s' vjavim' ptikfhami; rado se rasletijo ino perHe poberejo. Neki dezhko je votel kluzh dobil , ga prepilil, nabil, v' sernlo ierdno sakopal, slierezho gobo naftavil ino se vgenil, Ker ni dolgo pogorelo, lets ino gobo podpiha. Malioma pokne, pulser, kluzh ino scmla mu v* obras sJeti. Desna oko mu je isbilo ino vsiga oshgalo; dolgo ni pogledati mogel. 5. Fantjc! ne vadite se strelanja, lova alj jage; kmetovski jager je po navadt slab gospodär. Ako pa po (ireli gresh, ne kradi sverine; tudi to je huda tatvina. Varno nosi pukilio, de si jo ne sproshish , nabito na lopi ne prislanjaj, s' njoj ne tolzhi ino luknje k* sebi ne obrazhaj , ter ne po-sabi , de je nevarshina velika, dobizhek pa mali. 6. Kedar puksho alj pistolo nabijasb, ne jemli po-pirja, ki se ga pezhaten vosek dershi; nar boljshi je suh bradat inah, ki po drevii raste. Ne sirelaj po Rrehah ne po Ijudeh, naj fi ravno ojstro ne nabijesh; sherezh popir rad ogenj sancse, nabit zegel a!) pesck pa ljudi oshkodje, WPo-harjih so santini na velik poudelek &' piltolami firelali. Neki poberuh hozhe ptujiga mladenzlia /■•■■splashiti, ino mu pod pasulio vMreli. MJadenz.h se srafisi ino nafeil pes«k m« desnizo rastefga, shile |-ase nespametcn kratek zhas. Nesrezha «ikx>1j *ie •p-Qzhirs;; «ato se veli, de ttdi prasim puksha pokne. 208 XXXVII. ; Sften*fd)en #«rf/V. 3. c£o eijiavlene befede predolge, a// /Ja «e /jray saflopne, se v sredi rasdelijo; p: (Srbapfel* SSranntmcin krumpirjovz, <5<§nlm*£)UtauffitytJhoi vifhi ofkerbija. 4. «So /zara navadne befede pifati predolge, jih okrajshamo, ter le poglavitne sloge alj pifmenk'e sapifhemo. Tako p. rezi: pojtavim; i.t.d. beri: ino to drago; g. beri gojpod; kr, beri kraj-zar; gl. beri goldinar. JVemzi perkrajshajo v navadi te le befede: t. 3. beri: tattfettbeit SaljteS letashniga leta. j. 25. beri: JUttt SBcffpfel; %t. rezi: ^ftau; <£>r. rezi: ^crc i.t.d. Per takih okrajsh'ah naredi piko(,); sadna pifmenka more vfelej tih- y nik biti, p: $ßf. ^fatter fajmofhter i. t. d. ' Vaja navadnih pisem, xi Dal je ozhe svoje dni fina h' kovazhu v' nauk; pa je le gledal, kladva ni v' roke v.sel, de bi preteshko ne delal. Dostal je tVoje 3 leta ino se isuzhil, pa she konjskiga shrebla ni snal narediti. Tako bi se vam tudi godilo, ako se naj potrebnejshih pisem ne navadite. Vsak skerben gospodar ima svoje gospodarske bukve, v' katere sapisuje, kar rasseje ino namlati, iskupi ino poplazha, ter ob novim leti porajta, ali je na sgubi alj na dobizhki. Tako popifilo sim vam she pokasal. Pa tudi barantavz ino vsaki rokodel, naj bo shivar alj zhev-lär, tkavz alj zoklar, mora popisvati, kaj je komu na-redil. Ob novim leti rokodel is svojih bukev ispisek «aredi, ino ga dolshniku poshle. 14 210 Konto a l.i ispisek. Tershanu Gregorju JPikelnu fim to U obutel naredil: 1831. . ,. Ull-*^ 6. Gregorjn Pikelnu 1 par novih ßvizhana. shkornov ...... G -—* „ Ani Pikelnovki 1 par novih ' . sholnov ...... 3 24 1 '10, Antonu Pikclnovimu ßnu {par JSushza. zhevlov podelal .... — 48 18. 5 parov zhevlov okerpal; sku- Roshnika. pej........1 15 13. Petru Krakarju, hlapzu, 1 par Kirnovza. novih podvcsank (SBülib* iiU \d)i\f)t)//oril.....4 30 .5. Barbi Reparzi, dekli, 1 podel Grudna. napravil......2 15 JSashtevk . . 18 12 V» licmberal 31. grudna 1881. .;(ii xvr.3si;nfc« ir>u; ;\i; , tFancs tHinoIar« .....-( ,i:.u,i\ ;j■;(.!• tcrshanfki fliofhtar. /terfar jfe plazhajo, podpishi : Plazhilo sim gotovo prijeL Jano* jSmolar. 211 Sdaj jiic pa iiemsliki ispisck na red lino. Oont« oder Auszügel. Für Hcrm Andreas Mrak, Handelsmann zu Nensatz, sind folgende Waaren abgeliefert worden: ' fl. kr. »»»». ' -------. 8. Mai. 5000 Ziegellatten, das 1000 zu 25 fl. . . 125 — » 800 iV-Mige Rcichläde», das 100 zu 24fl. 192 — » 80,000Dachschindeln, das W00zu 14 Groschen 56 — 15. Juni. 60 Paar Lärchenbaumc zu 3 fl. 30 kr. . . 210 — » 382 Fichtenbäumc, das Paar zu 2 fl. . . 382 — » 20,000 Dachziegel, das 1000 zu 9 fl. . . 180 — » 80 Startin Kalk », 3 fl........ 240 — » 50,000 Mauerziegel, das iooo zu 7 ss. . . 350 — «.September. L000 loschuhigc Vreter, das I00zu4fl.24kr. 264 — » 2800 Lerchenbretcln, das 1000 zu 10 fi. . 28 — » 600 Hüfclstangcn, das Paar zu 12 kr. . . 60 — » 500 Startin Ledcrloh zu 1 fi...... 500 -^ Summe . . 2587 — Trofin am 31. December 1831. Nikolaus Mikusch, Holzhändlcr. 1. Per honti sapishi vsgor po imeni, komur fi kaj delal alj proddl; tudl ne posabi ga pifaje pozhaßiti sa tershana, meßlana ino gofpoda, kar mu gre. 14* 212 2. Pndreshi napisck, sareshi od kraja toljko , de dan poßavish , kdaj ß mu odrajtal, s' konzam pa zeno po goldinarjih ino krajzarjih, v' srebri alj v bankovzah, de tie bo smote. 3. V'srcdi sapishi blago, alj pa ßorjeno delo, ino komu ß kaj naredil. 4. Zcnc podrcshi, poshtej, ino nashtevk podpishi. 5. Sapishi kraj, dan ino Icto spiska, poslednizh pa. svoje imc. Je konto nanicßi kvitinge, se mora na shtcmpcl. pisati. Od tega vam bom pri-hodno nedelo pravil. „Gofpod uzhitel so rekli, de vsaka she tako maj-hena rezh she mnnjshi elemente v' sebi ima; vefte, koljko elementov je na sveli? Is 4 elementov je vse, kar lese ino-gre, kar vidimo ino obzhutimo. tSaj po verhi jih morte posnati. I. Srak (SufO alj podnebiia sapa. \% Podnebna fapa , zhedna pruna odeja, ki semljo ogrinja ino vfe shivi. Vezh je potrebna , ko vsakdanji kruh. Po vsih krajih ino shpranjah, po vsaki shilizi tezhe; kjer sliive Tape ni, je smert. Po sapi plavajo dishave, pa tudi smrad, po njej priplava luzh ino glas; kjer sape ni, je vezhna tihota. Po sapi se ljudje v raspetih balonah pod nebam peljajo ino ptize letijo. Je fapa zhifia, nam sonze lep-shi fijej je mokrotna, sonze ino mesenz bledo svetita, svoni mötno pojö. 2. Podnebna fapa ima svojo tesho, pa je ve-liko bolj lehka ko voda. Kakor je vreme jasno alj ob-lazhno, vedro alj deshevno, je tudi fapa teshej alj lo-shej. Merkur (shivo srebro v' stekleni zevki, ki je od sgorej saperta, od spodej odperta) nam tesho podnebne sape kashe. Modri moshje po njem vreme prerokujejo. 213 Poglejte ga na okni ! Kedar merkur visoko ftopi , bo vedro ino jasno; ako v' sredo siopi, se rado premeni; pade merkur slo globoko, bo burja ino desh. Bolj na-glo ko merkur vfiaja, alj pada, poprej bo drugo vreme 1 „Mlakar v' Loki imajo na okni moshunza, ki se pred deshjam pokrije, ino odkrije, kedar bo lepo vreme" — pravi Mlinarzhev Blashe. — Vefte, kako je naprav-len ? velijo gospod kaplan. Snotraj, kjer fe roka s' klobukam trupla derslu, je v' tenki zevki flruna rahlo vdjana, na slruni pa roka perlimana. Je vreme mozharno, fe ftruna nategne ino toljko sasuka,- de se moshunz pokrije; je vedro, fe vfushi ino, spet sasuzhe, de se mo-shek odkrije. To vsaka dila , ki iii prav suha, /tori. V mojim kraji obesijo velik pesji /Iriz na okno: ako se ftisne , bo desh ; fe rasshopiri, bo lepo vreme, Tudi Jtare rane ino slabi sobje zhloveku povejo drugo vreme. Pa na vse to se ni sanefli, ako drugi veter potegne. 3. Veter vilane, kedar fe podnebna sapa omesi, ino tako dolgo piha , dokler fe srak alj lust ne sravnä, kakor fe voda maja , ako kamen v' njo saluzhash. Ogenj (posemelski ino nebeshki) veter naredi. Vetrov je veliko ; nam so nar bolj snani topel jug, mersel fever, moker vogershek, ino suhi gorhjak. Po sdolzi ino jugu, pravimo, de bo desh, po vogerfheku sneg, po gornjaki lepo vedro vreme. Zhe v' jesen alj v' spomlad na vezher sever alj gornjak piha, bo drugo jutro slana; piha po simi jug , sneg kopi'i ino se led rastaja. Vetri so velika dobrota boshja, nam sapo iszhifiijo, shkodliv sopuh rasshenö, gonijo mline po suhim, ino velike barke po niorju; burja pa tudi drevje polomafti, ftrehe rasterga ino velike vose na zefti prekuzne. V nekih krajih Afrike ino Asije v' zhafih grosovitno kushen vetei piha, ki shivino ino ljudi samori, ako fe hitro po se.mlji ne vleshejo. 4. Nar bolj sdrava sapa je po vertih ino Poljanah, nar bolj zhista po planinah ; sato so ljudje v' takih krajih sdravi, rudezhi ko mleko ino kerv, ^ar slabl'hi sapa je po velikih ■meltah, po sapertih pre-"ivavnizah ino v' sidovji, karnor veter ne more, Gori 214 v' kaki sobi veliko svezh ali lampiz , je prevezh ljiidi alj shivine v' tesnobi, se sdrava sapa povshije ino oflabi, luzhi sazhno mrazhno goreti, ino ljudi teshave obha-jati. Hozhete v sdravi sapi prebivati, odprite okna, posebno kedar sonze lije ino vsaki den prebivavnizo prevetrite. V' jesen ino V spomlad ni sdravo hishe pre-sgodaj alj pa preposno odpirati, tudi ne, kedar je vreme desbevno. 5. Gnila sapa, shivljenju nevarna, se najde po sapertih kletih, v'vodnakih ino v'podsemeljfkih dumplah. Is mokriga oglja po mozharijah ino mlakah se naredi tudi gorezha sapa, ki jo per nas is neumnofti sa zo-pernize imajo, kedar v' zhasi njeno luzh v' mozharnih krajih vgledajo, Po Angleshkim s' takoj gorezhoj sapoj po ulizah svetijo. —- Huda kisla sapa se naredi is tlezhiga oglja, posebno pa v' kletih, kjer novo vino alj mosht kisa. V' taki sapi luzh vgasne, zhlovek vmerje ino shi-vino sadushi» 6. Kaj je sioriti, kedar v' hudo nevarno sapo morash? Odpri take kraje, naj sdrava sapa skos vlezhe; v' podsemeljske dumple alj shtirne vershi go« rezhe flame, ako se nirna kaj vneti. Preden noter gresb, Ji gobo v' dober jefih pomozhi, ino pod nos priveshi > napravi luzh na dolgo palizo, ter pred f'ebo fveti. Vgasne luzh , hitro sbeshi nasaj. Dobro je tudi v' take kraje iirelati. — Ako zhloveka huda sapa sadushi, lc hitro ga na sdravo sapo sanesi, isslezi do goliga» polivaj s' mersloj vodoj, dergni s' mokrim suknam ino pihaj mu sapo skos usta, ter ga , pod nosam s'hudimjesihampornakaj, kakof tudi po senzah ino po zheli. Jelenovza m" dajaj pod nosduhati, med tem pa po sdrav-nika po shl i. V. Kakor dihamo, sdravo sapo na-se potegnerno. ki se v' pluzhah kervi prime; nesdravo sopet isdihamo-Torej sapa hujfhi smerdi od zhloveka, ki snotraj gn'je' alj pa po uftah prav zheden ni. Manjshi prolior ko je» ino.vezh ljudi ko v' eni sobi shivi , bolj je sapa "e" sdrava. Prebivavnize bi naj bile po 10—12 zhevlov' 215 visoke, okna po 41/, visoke , po 3V2 shiroke, prag saj po 2—3 sholne nad semljo. Ni sdravo v mozharnih krajih prebivati, alj pa gnojnizo pred pragam imeti, tudi ne difhezhih rosh alj sadja na okno alj bliso glave dcvati; tudi ne koritov ino smerdlivih pominjakov v' hishi terpeti. Mokrotne zhumnate so mozhno shkodlive, tudi s' apnam pobelene, doklcr se prav ne posushijo. ,Skerb sa sdravje mora velika biti , ker je sdravje nar drashej zhasno blago. II. Semlja.. Semlja, po kateri hodimo, ima kamnje ino perst. Perft je rodovitna, kakor puhliza ino zherna vert-na semlja;, pa Hidi nerodovitna, rjava jilovka, pel'hanza ino prod. Is gline (ji!a) delajo zigel ino druge glinaste posodbe. Is persti kamenje priralie, ki je niehko, kakor lapor, dober sa gnoj; alj pa terdo, kakor marmor ino granit. Nar potrebnej vam je posnati beli pshenizhen kamen sa apno,' pa zhern alj ershen kamen, ki se v' sidi puti. V semlji so zele gore soli, k^ero koplejo ino kuhajo ; pa tudi iVinza , shelesa, sre-bra, slata ino shlahnih kamnov , ktere v' rudenzah ko-pajo. Tudi nashe truplo je is sernlje ino se [sopet .v' semljo poverne ; semlja je torej nas vsili mati, III. Og'ciU. Ogenj , neka gorezha, sliiva Ilvar, fpi v* rnnogo-terih rezlieh , se isbudf , vneme ino sazhne goreti. Ogenj vnemesh na sonzi, ako s' steklenim ozbalam sonzhnih sharkov naberesh , jih na dobro gobo alj kaj suhiga napeljash. Ogenj tudi vkreshesh, ino divji ogenj naredish , zhe 2 lesena hloda dolgo glodash. Mokra kerma se sama vshge, zhe fe prav suha ne spravi. Nekakfhen skriven ogenj ima shganje; divji Indijani ga ognjeno vodo imenujejo. Tudi zhlovek poseben ogenj v' svojirn shi^oti ima, ki sa toljko dalej shivi, sa kolj-kor rnanj l'kos jeso, nezhistolt i. t- d. v' vanj pihash — S> hudo premozlina pijazho ne polivash. Zhlovek po na-vadi dalej sliivi, ki je bolj mersle, ko preognene kervi. 216 !_ff ' Ogeiij je shlahna rezh, dokler ga varjemo. Per njem se kuha shivesh, tezhe sheleso , srebro ino slato, nam daja luzh po nozhi ino toploto po simi, nam pa tudi premoshenje v' pepel premeni, ako ga ne okovarimo. • ■■•'_;', • . • ■ ■ ■ ■ K|ft»i »nut ■' \ ;, V IV. Voda.3 i:"ilt:" 'e !::i;! Voda, zhifra, tekozha fivar po vsih shilah semlje tezhe, pa tudi pod nebam v' oblakih plava , is vrelzov persvira, is oblakov deshi, ino je nar shlahnej balsam sa nashe shivljenje. Ni vsaka voda enako dobra , ne sdrava; lushniki ino mlakarji imajo mehko vodo , pa tudi treshelka je per njih domä. Gorenzj imajo terdo vodo, ino so tudi bolj terdniga sdravja. Nar zhistej voda je is pod neba kapniza, alj pa po simi sneshniza; tode sa pitje ni. Mlake ino itojezhe vode nikolj ne pij. Sima vodo v' led premeni, vrozhina pa v' sopuh. Voda, ki v' posebnirn kotli vreje, zhudno mozhen sopuh daja, ki barke po morji ino po vodah goni, pa tudi zele rajde vosov po shelesnih zeRah vlezhe, hi-trejshi, ko ptiza pod nebam leti. Na Dunaji se to zhudno delo lehko vidi; pa tudi v' nashih krajih, ako vzhakamo, bojo s' sopuham vosili. Kaj si zhlovek ne ismisli ! Voda se v' megle pod nebo vsdiguje, ter fe v' desh, sneg, pa tudi v' tozho premeni. Po meglah spo-snavamo, alj bo vreme vedro, alj bo desh. Ako fe megla po gorah na vdol alj po tleh vlezhe, sodimo, de bo v 2 dneh desh. Je sjutraj kervavo nebo, pra-vimo, de bo svezher blato gerdo; sakaj fonze skos deshevne megle rudezhe sije. tSe pa fonze svezher, preden sa gore gre, is oblakov po hribih osira, pra-vimo, de bo drugi den vreme lepo. Maverza alj boshji stol se nam perkashe, kedar je temen obläk pred nami , svetlo fonze pa sa nami; toraj ga pred poldne v' sahodi , po poldne vr sonzhnim is-hodi vidimo. Kaplize deshja skos sonzhne sharke padajo, ino naredijo sedmero farban trak. Tudi 217 na misi lehko maverzo vidish, ako sonze skos kupizo vode si}e; she lepshi sa potokam, ako proti temni senzi vodo shkropish, ino sonze o7. Jfflw**;* i*w i g. fäy/r*»+4***> 1830. 220 To dolshno pifmo mi bote prihodno] nedelo poflo-venili. Posojvavez moradolshniku, kedar plazha kvi-tengo {plazhilni lift) date. Ilozhem vam jo po slo-venje sapisati; bom Jaj videl, all mi jo bote L fid nemjhko obernili. ■ '-.,/■ Kmtenga. (Ja /to qolcnnatjev v jtevri, katete 4e meni f poioiniku podpifanimu, ^/ftina Utevnikf id (Qsnmar4a doma / 0 ovteft-tof tah.0 ftovernil, de nimam od teqa do/qa ne jed ne mop etm hat vezn per n-tern itkati' ., U A^irhovzi dO. qtudna 1S31'. Jo 4e /00 at' /reüfci' Leonard ute6nih, terihki kupznovavj- Kvitenga more 1. s' pifmerikami sapifano imeti, koljko prejmesh ■— 2. sakaj prcjmej'h, na obreßi, alj povernili — 3. od koga prejmesh, irne plazhnika alj pa kase, is katere potegnesh — 4. zhas saslushcniga plazhila alj obreßi — 5- den ino ime prejemavza. Ako Jam kvitenge ne pishefh, morte biti 2 prizhi ino pod-pisdvz sapifani. JSa levi fc tudi shtcvilo poßavi, koljko kvitenga prizha. lmash pezhatnik, ga U svojimU-imenu pritisni. Tudi kvitenga fi mora na slitcmpd pisati. Kaj pa /e 221 JS Ii t e m 11 c I. 4Svetli zesar sa pravizo zhujejo. De se njihovi skerbi pravize isrozhijo , se pishe na popir, ki ima ze-i'arsko snamenje, ino ga shtempel imenujemo. Vsako pi-smo, ki od kake pravize govori, naj bo dolshno alj plazhivno, naj se prosi alj obljubi , mora na shtempelnl biti. 4Shtempelni so vezhi alj manjshi, ter se vsemejo po fhtevili dnarjev, alj po imenitnofii praWz ino gospo-ske, na katero se pishe. I. Snese shtevilo do 20 gl. je shtempol sa 3 kr. II. » » zhres 20 » do 50 » » x> 6 » III. » » » 50 » » 125 » » » 15 » IV. » » » 125 3> » 250 » » » 30 » V. » » » 250 » » 500 » » » 1 gl. . VI. » » » 500 » » 1000 » » » 2 » VII. » » » 1000 » » 2000 » » » 4 » VIII. » » » 2000 » » 3000 » » » 6 » IX. » » » 3000 » » 4000 » » » 8 » X. » » » 4000 > » 6000 » » » 12 > XL » » » C000 » » 8000 » » » 16 » XII. » » » 8000 » kar je vezh » » 20 » V zhasi kdo kaj s-hraniti da, alj odrajta, ino hozhe fkasengo imeti. Takimu pismu se veil prijc-men list, alj po nemshko: GmpkanglcHein oder Necepille. 0 0 J ff if / if tf / ° t/ J s *»4 ***** 12. Mvt******^** 1830. m ■ Prijemen lift rnora povedatl: 1. Dajavza via prl-jcmcnka -— 2. isrozheno rczh — 3. sakaj jo da, all na pofojilo, alj hranilo — 4. den^ kdaj fe prcjme. Dones teden prlneßte dazine (shtiberfke) bukvizc, ki tadl prlzhajo, koljko so kmetl vsako leto dolsh.nl, ino koljko dazje odrajtalu Pokasal vain bom, de jili bate posnall. Zesarske oblastije ino pravize. yGofpod uzhitel so vam dones pravili, de svetli zesar sa pravizo zhujejo; alj so pa kos po zelim ze-sarslvi vezh od 40*000.000 podloshnikov oskerbeti?" vprashajo gospod kaplan. —- Kar sami ne samorejo , jim zesarski kraljevi nameßniki pripornorejo, ki imajo od njih pravizo, zhaft ino oblasi. Potreba jih je sposnati. I, Pervi ino narvishi sa m o-oblastn i k alj sa m o-dershez (donates) ) so nash svetli zesar (Njih zesarska Icraljeva svetlosi), ki imajo v' svojim poglavitnim mesii Bezhi (Dunaji) svoje nar vishi dvorske oblaftnije (^llct'* ^od)fie «§offtetlen) ; p: zes. kralj. sedinjena pemsko-eliraj-£ka dvorska kanzlija i. t. d. Kar zes. kralj. dvorski svetvavzi fklenejo, morjo svetlimu zesarju h' poter-denju dati. • ;f?fj Vsaka imenitnej deshela ima svojo deslielno via* dijo (^anbeärcgtentng ober ©ubermitm), ki ima vfe dmge vishej gosposke svoje desliele pregledati. Deshelne ob-JaRije nar vishi poglavar je deshelni vladitel (@5oU* -tJCCIteUt), ki ima svoje vladovske svetvavze (©ubemtat* ratt)e). Taka deshelna praviza je v' Gradzi, v' Ljublani, v1 Xersti i. t. d. Vsaki krog deshele ima svojo'kroshno oblastijo (ÄrctSamt) alj krajsijo, ki zhuje nad manjshimi go-sposkami po desheli. Krajsije pervi oblastnik je kroga poglavar (^teiS^aUpttttann) , ki ima fvoje pomozhnikc, kroga komisarje (ÄretÖCOmmtfstte). Krajsije so v' Marbursi, (.Vna zhuje nad zelim zefarstvam , naj te viakimu praviza sgodi. •—■ (Se v'pravde podati je nevarna, slo shkodliva rezh' lehko se sapravdje prernoshenje, poChtenje ino dobra vefi. Kdor mir ljubi, ne bo nikolj na sgubi. 3. Ker niso vfi ljudje po volji boshji , ino se ne dajo s' lepim viadati, je svetlimn zesarju ino gospofki vojske alj sho I dnirstva potreba , de pravizo terdi, ino miruljubne hudobnih ljudi, rasbojnikov ino vunajnih sovrashnikov varje. Sholdnirftvo ima svojo nar vishi go-sposko , zes. kr alj. dvorni vojni sbor (t. t. «^of-tfiec^örat^); potem ima vsake deshele zes. kralj. vojna vishi komända (f. f. 9JWitftr=©eitCVa{«@0minattbO) , per ""egimentih pa vishi poglavarji (Obnfte), major, ftotniki (^ailpttcutc) ino drugi osizirji obläst. ■ Koljko skerbi imajo svetli zesar ino njihovi ]>o-^ozluuki ! Kako nehvaleshni so, ki se njim vsiavljajo! fiintar, ki ljudi nad gosposko shnje, vi prijatel boshji ne svoje desliele. 4Svoje dni so hudobni ljudje Dolenze fiadrashili, de so dolgo let svojo iiaro pravdo gnali. ^elo sdivjali so, gosposko klali, ino siane poshigali; l'oslednizli so bili premagani, ojstro kashtigani ino po- 224 glavarji puntarije ob glayo djani. V zesarskih deshelah je nad 80,000 kmetov v' tem puntarfivi fmert siorilo; 10 let niso vinogradi rodili, ino so poljane V pushi oftale. Vbofhtvo je bilo povsod, ter je prizhalo, kako shaloften konez puntarija ima. yOblastnik je namesti Boga tebi k' dobrimu, govori sv. Pavl. Ako bosh pa hudo delal, boj se; on ne nofi sastonj mezha -— boshji hlapez je, mafhvavz h'sirahovanju tega, ki hudo fiori." Sakaj pa je toljko dazij na sveti? Sato, ker je toljko gofposke ino sholdnirjev sa pravizo ino ftrah, katere fvetli zefar s' dazjo redijo. Kmetu flushijo , kmet jih mora tudi po {vojim deli plazhevati, naj fe mu ravno v' zhafi teshko sdi. Kar podloshniki zesarju plazhujejo , s' tem plazhujejo fvetli zefar svoje pomagavze , ki de-lajo tudi sa nas. Kako nespametno je, gosposko zhertfti,' ki dazje pobera ! saj jih sama sa- fe ne pobere. Kako hudobno je per dazji goljfati! Taka goljfija je nar hnj-shi tatija • sa eniga goljufa morta dva po nedolshnim vezh plazhati. Kaj ni vsmileni Jesus sa-fe ino sa sShi-mona Petra dazjo odrajtal ? tSvOJe dni so se ajdi v' nekim mesti svoji gosposki vstavili. Moder mosh jim srneshen basen pove. rNekdaj, je djal, so se udji zhloveshkiga trupla shelodzu (trebuhu) soperpostavili. Noge so djale : kaj bomo mi tako teshko nosile —- roke: sakaj bi mi tako teshko delale — usta govorijo: po kaj bi mi sa tebe grisle ! Tudi ozhi niso hotle vezh gledati. Pa tudi jes sa vas kuhal ino varn kreposti pripravljal ne bom — odgovori shelodez. Kaj fe sgodi ? Noge oslabijo ino vezh presiopati ne morejo; roke so tako nevezhne, de se ne smesijo; usta fe komaj odpirajo, pa kaj poshirati ni. Truplo obnemaga inÖ), par-kelna kuga (Älauenfett(f)C), vranzhina kuga (3K% felloe), devetogobenza (llöferbÖtte), ki je nar huj-i'hi. — 4Svinske bolesni so nar navadnej: perezli ogenj alj fhenj, kufharji alj vratina oteklina, jkre alj stroge (gtitJtCh) i. t. d. Ako bolesni tie fpo-snash, hitro po saftopniga zhloveka alj shivinfkiga sdravnika poshli, naj presodi, kaj shivinzhetu je» 3. Kaj je storiti š' bolenim shivinzhetarn? Odlozhi ga hitro od sdrave shivine, ne goni «a pafho, ampak nar boljChi kerme mu daj, govedn tudi soli lisati. 4Se pokashe bolesen kushna , bre3 odloga deshelski gesposki povcj, naj se kraj »&' varje ino bolesen ne rasshira, ne po sluVini, °c * po ljudeh, alj po slami. Boleno shivinzhe fe «e sme bres dovolenja saklati, ne mefo jefii; v' ia* moten kraj fe naj globoko pok@ple, hlev, v' ka-terim je padlo, ino vfe, zhefar fe je doteknil«» fe mora prav pridno ozhißiti, tudi gnöj sX) fl-"101* sashgati, alj v' kraj fpraviti, 229 Zhujesh, de je v' tvojim kraji shivina bolena, ne goni na pasho, ne na semcnj, ne vosi v' tisto fosefko» Tudi je potreba domazhih sdravil k' rcdi imeti, p: folniga kamena, enzjana, kolmusha i. t. d. Vedeti vam je pa tudi, kar shivini i'hkoduje , p : de se|po mrasi ne pase, prevrozhe ne napoji, prelrovo ne nakermi i. t, d. Loshej je shivino sdravo obdershati, kakor boleno osdraviti. Zhloveshka kuga. Hilda je shivinfka kuga, ki ljudem domazho shivino pobere, pa strashnej je kuga, ki ]judi kakor muhe ttiori — sazhnejo gospod kaplan govoriti. Hvala Bogu, de take slie veliko let v' nafhih krajih ni bilo; alj po Turfkim {he neprenehama kraljuje. Savarvani so tifti kraji, ino na Turfki meji sirasha sioji, de shiva dusha v' nashe deshele ne more, dokler svoje kontumazje ne °pravi. — Pa neka druga kuga se po nafhih krajih shira, ki jo ljudje sami delajo — nesrezhna shganjiza. 1. Shganje le sa sdravilo veljä; nashi rajni so ga v' omarzo saklepali ino le po shlizi dali, ako je : komu flabo bilo. Sdravo je shganja poshreti, kedar v' kako nesdravo fapo gresh, alj kaj po-febno teshkiga delash. Po nekih krajih pa shganje is podsemliz alj lashke repe, is bele peshze, is sadja ino is sernja delajo, si ljubi kruhej v ■ strup premenijo, ter dusho ino truplo morijo. Shganje truplo mori, ino kakor shivi ogenj po vfih udih {hviga ; kdor se ga prevezh napije , mu sazhne is gerla goreti. Museg i'e po kofteh sushi, shelodez skerzlii, udi tresejo, lize kuhano, ko rak, alj pa bledo, ko perst. Perva bolesen shga-nopivza pobdre, nobeno sdravilo se takiga ne prime. Kakor vesha hodi okolj, ino v' mladih letah onemaga. — Na Nemfhkim lim posnal ime-nitniga kmetvavza, ki je vsaki dan shtertinek ihganja nakuhal ino ga drushini po vedri/i na polje dal. Pili so shganje, ko krave vodo; pa v' cnim leti sta mu 2 hlapza od shganja nagle fmcrti vmerla. To se pravi ljudi moriti, — 230 2. Shganje poshre ljudem premoshenje, ter zele to-dovine oslabi. Vbogi ljudje se lehko sa ene kraj- . , zarje napijejo; navadijo se shganja, ino poflednizh goldinarjev ni sadoiti. Doma se kregajo, tepejo ino preklinjajo, otrozi so bledi ino rastergani. Pijanzhe nese posledni pert sa shganje, onemaga, ne more delati ino sa kakim plotam vmerje. Ozhe pijanz — mati pijanka — otrozi pa firote ino firomnki (butelni), ki pregrehe l'vojih starilhev nofijo. Tako zele deshele oboshajo ino zhloveshki sarod se poshivini. Kjer se veliko shganja pije» tam je veliko boja ino morije — sakaj? 3. Shganje zhloveku pamet smami ino dusho morf. Uzhi ga —— svari ga -— nizh se ga vezh ne prime. De se bolj kregajo, tepejo ino kolejo, se poprej shganja napijejo. Narozhi shganopivzu dones, ne bo jutre kaj vedel; mushgani se mu sushe. Nekaki hudi duh shganopivza obsede; ako ravno rad, ne more svoje navade opustiti, dokler ob pamet pride ino sam sebe ogonobi. Na Nemshkim se je premoshen mosh shganju podal. V kratkih letah se mu na pameti mesha. Od samiga pekla govorf, ino pravi, kako she sa njega v' peklen-skim bresdnu netijo. Nekoljkokrat je v' Dravo shel, pa so ga sopet srezhno oteli, ino varha je moral imeti. Neki den ga varh v' sobi pusti. Ni imel drugiga, kakor robez (haderzo). Vseme jo, ino se na rim sa pezhjo obesi. Takih shaloßnih pergodb ima shganje veliko. - 4. Kaj pa je storiti, kedar se kdo obesi? Hitro ga reshi, pa varji, de prenaglo ne pade. Rasreshi oblazhilo, poloshi ga na semljo, sglavje vishej naredi, s' vodo ga fhkropi, v' usta mö fapo pihaj, ter mu po malim glavo perklanjaj. Dergni mu peril ino trebuh s' suknam alj s' ker-tazhami, daj mu jelenovza vohati, alj pa mravl na dlani smuzhkaj ino pod nos dershi. Jesik mu dobro s' vodo ino jesiham omivaj, med tern pa drugo truplo v' tople perte savij. Ogreto kamnj« 231 mu devaj pod pasuho ino med stegnje, alj pa leshifhe topliga pepela njemu napravi. Bog nam daj pravizhno pamet, ino naf varji take nesrezhe! Varujmo {e nje pa tudi sami. 5. V Ameriki ino na Angleshkim imajo nad 1198 bratovshin, ovarvati febe ino fvojih sosedov ne-srezhne pijanosti. Vsaki brat se saobljubi : 1. No-beniga shganja piti, ne fvojim domazhim take pije dovoliti, ne prodajati, ne kupovati. 2. ,Se s' nobenim pijanzam muditi, ampak beshati is kraja , kjer se sa pijanfhino pamet prodaja. 3- Braterna ima oblast vfakiga is lVoje tovarfhije' potisniti, ki saobljube ne dershi, ter ga bratam ino festram na snanje dati, naj se ga varjejo. 4. Vsako leto se snidejo ino pogovorijo, kaj je v* braterni popraviti. ,Skos take bratovshine se je nad 2V2 miljonov Irlandov poboljshalo, ino se ne-srezhne pijanofli odvadilo. Tudi vi mladenzhi ino deklize tako braterno med sebo naredite: Ne okusiti shganja, naj si bo hvaleno, kakor rado; mlaji ko fte, hujshi väm vsaka kapliza shkodje. {Se bote kdaj shenili, pijanke ne jemlite, naj bi ravno v' dnarjih sedela. Gerd je pijanz, desetkrat gershi pijanka; ona she svojiga sramu ne pokrije. tSe bote moshile, nikar, de bi se pijanzu sarozhile; pijanz ino pa vbijavz fia si brata. Varvati se je vfakiga pijanza mo se mu s* senenim vosam sogniti, posebno pa shga-'lopivzu. V sedajnih zhasih vezhljudi shganje vmori, kakor kuga. 232 XL. Jivetllnova Manika je TMierla* Kaj vam je .Svetlinova Nanika isporozhila? vpra-fhajo gofpod uzhitel. — „Meni svojo Dushno pasho4 ( molitvine bukvize ) , odgovori Mlinarizb. Nesbiza ; —■ pineni pa svoj pas/ odgovori Lasarjova Katra; ^oblazhilo pa fvoji stari teti Lisbeti/ — Reva je dolgo bolesen imela; na sushizi alj jetki je vmerla, ino njeno oblazhilo mJadim dekletam nositi bi varno ne bilo; taka boiesen fe po obleki ino obuteli rada prime, posebno mladih ljudi. Ali je kaj tesiamenta storila ? — „Rada bi ga bila pisala, pa ni vezh samogla. Tri prizhe poklizhe ino v' prizho njih nekaj svoje erbije po rajnih fiarejshih fvoji-mu bratu Lukeju, nekoljko farni zerkvi, nckoljko pa vbogim isporozbi4 — pravi Mlinarizh Blashe. „Mlakar, ki so tudi prizha, so me naprofili, de sim popisal, ka-kor jim je napovedala." — Lehko bo prej alj slej tudi kdo vas isporozhal; hozheni vam torej pokasati, kako fe naredi: Testament alj posledna naredba. \ . -..■■: U imem ptejvete Orojixe Menem per ijdfave pameh jfvoie, po^Udno tpoioxhdo na" teadi, M net* fio mop /metti veLd* ' 0 I 0 v / /• jVaj zßoa moio du/fto /prtme, ttu-plo pa dva domaxha dunovnina h 333 ■hoqrevu tfirefmeta* cPoqrcmukam nal ff I I • /e poj-tte&ne, hat 4e ptav y pa ßreö /edrnine. 2., ßoalavdntaa- erva pojtavun tofvetlm X,uhednaf hi daa* per /elaatin net £af/iJiim /luanij, na+ da meno doßl, kar %nted moto potfevo mo /poroznuo oftane. v 3* zaomarni farm xetiivi, v oflamni, ■fporozfum dvaitet qolainariev f naf nofpod faimojhtcr omif/ijo f % he far , *e nar volt potteva- 4* to/poroxiilm 4a deohelfke Mole pet qoldmarjev, vvoqim fia defd tat-J a ' d % I " t o tilthf ki uh nai aofpod faimo/hter fäödehfo. - .J ■ ■ .■.■■.■■.-.■. S* tJKoiQ ovletio naf to/vethn £tdv$ta mo-fct ieta no/ijo / nar 4tm o/tane f nal kaki /tan Saoiu dato- 6- jMou ptljjatelxlf jHlinarlxh JVedhi, ^potomlm Q)u/hna pa^no, nai /e 234 mene spornn i, ki /im id te'h vukvii molt/a: Jlatn j^adarxi, moti tovar- fhi%i pa f ki mi 4e tako lepo ttfeala, ^porozhim J'voj ^t eiern paj\ In so • • • • /7*1* mi aa mota ratna matt dahuttdi» • 7* xiteqot atvale, mot aover o/kervnik, o^ft^ Jn so t)Ae toUko fkervi da mene imelit voio tudi tketveli, de te mo-je po-tleano /poroznilo na tenko dopolni. V £oL 5. klmovja 1832. vX> 'VVWv • Ma tofvetlm, dekla. 1. De teßament obveljd, ga mora Jporozhnik s* . Jvojo roko pifati ino podpifati, tudi 3 a If naf \v» mans % prizhama skupej poterditi, de je to pismo ■ ^ nfa posledno sporozhilo; prizhe Je morte na tijio pismo svunaj alj snotraj podpifati, 2. %Sporozhnik more imenovati poglavitniga erba, komur isporozhi, kar premoshenja oflane. 3. Kdor teßamenta Jam ne pis he, ga mora podpi-Jati on ino 3 prizhe, ako pa Jam pifati ne sna, alj ne more, naj Je v* prizho 3 prizh podkrisha- 4. Sporozhniku, ki brati ne sna, teßament eden prizh bere, ino Jporozhnik poterdi, de je ta njd \ pojledna volja. 5. Pogoßo Je na kmetih sgodi, de nikogar ni, hi bi teßament pijal. Poklizhejo fe 3 prizhe ino 235 vjim trem sadno sporozhilo pove, hi morjo na i to persezhi, ako bi bilo potreba. 6. Prizhe morjo biti moshkiga spola , 18 let ßare, per pravi pameti, de vidijo ino Jporozhnika sa- Jiopijo. Hudodelzi obfojeni, pa shlahta ino drugi erbi ne veljajo prizhati. Je kaka velika nevar- shina, ße 2 prizhi sadoßi. Zhujte! — ravno na Homzi K pögrebu vabi; Jpre-mimo tore/ rajno Naniko po sadnim poti v" vezhnoji. Pogreb poshtene divize. 4Svetlinova Nanika je v' petek jutro v' Loki vmerla. Bila je v' angelsko braterno sapisana; torej so ji na Homzi svonili. Bila je dobra, vbogim sosebno vsmilena dusha; po zeli sari sa njo shalujejo. Neko boleno snanko je v' Verhovle obiskat hodila; vrozhe ji je bilo, napije fe mersle vode, prehladi ino bolehati sazhne. Ni ji bilo pomagati. Na fvete Ane je she v' zerkvi bila , per spo-Vedi ino sv. obhajilu, Od tiste dobe ni vezh is hishe mogla. Vezhkrat so jo obhajali ino v' zhetertek gospod fajmoshter s' vfimi ffv sakramenti previdili. Pred svojo smertjoj profi, naj blishne versinize .poklizhejo. Ko so krog njene postele vjokane stale, se jim prijasno nasmeji, vsaki roko poda, ter od njih slovo vseme. yDones, je djala, pride moj shenin po mene. De V angelski bra-terni vmerjem — me sdaj nar bolj veseli. Saupam, de bojo 3 sv. pershone: Jesus, Marija ino sv. Joshes, patron i nashe braterne, na mojo posledno uro per meni. Povejte vfim bratam ino sestram, ki bojo mene sprem-Ijali , de jib. lepo posdravim , sahvalim ino profim, naj V tej braterni poshteni ostanejo, svoj divishki flan ohra-nijo — frezhno sa menoj pridejo. — Ne jokajte — le Oolite, naj-------Naniki sape smanka. Boshjo martro ji Podajo, mertvasbko svezho pershgejo, pokleknejo ino li-tanije molijo. Nanika pojema — trikrat na dolgo isdihne '— ni je bilo vezh, 4 Nifo je hitro is postele vsdignili, tudi ne ust naglo sWesali, de, ako bi huda omedlevza bila, bi she k'sebi, 236 priflila. iZhres ene ure jo tovarshize zhedno vmijejo, v' belo krilo oblezhejo, lep divishki venez is seleniga roshmarina ji v' lase sapletajo , paternoshter v'roke dajo, pa zheden svesek tfifbezhih roshiz. Ni nje bilo drusiga, kakor kolt ino kosha; pa lepo divishko lize {e ji fvctilo she na mertvashkim ojdri, V nedelo so jo pokopali. Na fredi pota ratfno pod Hornzam so ji na proti prishli. Mertvafhka truga je bila belo pogernjena, po perti roshe perpete, na sredi po-doba krishaniga s' lepim divishkim venzam obdana. cShtiti odrashene deklize njene fiarosii, ktere si je fama isvolila, so jo do pol pota, druge 4 do pokopalisha nefle. Bile so belo oblezhene, na glavi kranzel seleniga roshmarina. Mladenzhi braterne so shli pred njoj!, deklize sa njoj; vfako selen roshmarin v' rokah, deklize tudi na glavi; v'sredi duhovni ino zerkveni slushavniki, Kedar merlizha v' jamo poloshijo, se. tovarsHi ino tovarshize krog jame vstopijo, ino gospod fajmoshter jemlejo v' imeni rajne Nanike slovo, rekozh : Preljubi moji mladenzhi ino derize, poslushajte! — Prelepa rosha je med nami perzvetela, s'shlahtnim duham nash kraj rasveselila ; kdor je njo posnal, je bil vesel. — De; bi nje mersel fever ne vmoril, pride fkerben vertnar,1 nam rosho vseme ino v' lepshi vert njo presadi -— kjer nobene simc ni — tarn sdaj nasha rosha zveti. — po-snate vertnika? vsmileniga Jesusa — posnate rosho? — nasho rajno Naniko, katere truplo smo v* materno krilo zherne semlje s-hranili, v' njivo boshjo vfiali sa vezhno shivljenje. — V lepi nedolshnofii je priraftla, bila veselje svojih rajnih starejshov. V 15. leti je sgubila fvojiga dobriga ozheta, eno leto posnej fvojo ljubo mater; ravno dones gre tudi ona sa njim. —■ Shaloiino krog njene jame flo-jimo, ino toshi se nam, poshteno devizo sgubiti; pa sau-pajmo, de se ona nashih sols veseli. Blagor mertvim, k» v'Gospodi vmerjejo, njihove dela grejo sa njimi. Marskdo posvetneshov porezhe: tShkoda sa ,Svet-llnovo Naniko! Bila je salo deklc, imela premosbenjej m lehko bi dobila bersniga slienina ino k' dobiimu kruhu prishla. Alj ponudite ji dones she tako verliga shenina • ona vam porezhe, de ga nozhe. vMoj shenin je lepshi ko sonze, njegova ljubesen zhistejshi, ko {onza luzh; njcgori lcpoti se zhudijo mesenz ino svesde.^ — Ponudite ji shenina begatiga; odgovorila vam bo, de ga nozhe. „Sarozhena fun kralju nebes ino semlje, pied katerim je srebro ino slato le prah. Bliso svojiga trona bo me posadil, s' nebeshkimi sakladi me obogatil." — Ponudite ji shenina mogozhnrga ino imenilniga; odgovorila vam bo, de ga nozhe. yNevefia tiftiga sim, kate-rimu angeli streshejo, vse roshe po polji zvetijo, vse svesde na jasnim nebi gorijo, Prishel po mene je she-nin , Jesus isvelizhar moj, ki ga je prezhifta Diviza ro-dila. Njega ljubim bres vsiga madesha, njega vsemem ino zhifia deviza ostanem./' Presrezhna dusha, ki lehko na fmertni polieli tako govorij Ali to i'rezho ima le tifli mladenzh — tista dekliza, ki svoje dni tako preshivi, kakor nasiia rajna Nanika. Ohranila je sratovi'ko obla-zhilo posvezhujozhe milosli boshje, ki ga je per sv. ker-sii dobila; nefla je svoj devishki venez v' vezhnost, kjer ji ga Jesus v* nebeshko krono premenil. Sdaj se prehaja v* hebeshkim 4Sioni s' angeli ino iVetniki, ino vabi po-sebno vas, brate ino feftre, sa sebo. „Poglejte, ljubi bratje ino sefire, kako lepo vsmi-leni Jesus devii'hko shivljenje plazhuje: tako sdaj rajna Nanika v' duhu narn govori. Shelite frezhno sa menoj pridti, pregreshnili priloshnolt varujte se; devislitvo je Jepa lilija '■— ako fe nje gerdo doteknesh — obleti. Po-»ishni bodite; kjer pouishnost varje, tarn zhistoft lepo zveti. — ^ramoshlivi bodite, vfake nesramno/li se sog-nite. Ako juterna sarja prehitro sgine, lepo jutro naglo »nine. Divishka zhiliost ino sramoshlivoft lie fi feslri; ena bres druge biti ne more. — Zhtijte ino molite, de v' fkushnjavi ne padete. Kar ne bote vi premogli, vam bo vsrnileni Jesus pomaga!; s' njim vse samorete, ki vam ^bžh d;,ja,*— Sdravi ino veseli, pa tudi nedoJshni ino1 pofhteni vi, preljubi Vetstniki ino verslnize moje:! — to ram vasha rajna prijatelza dones is vezhnosti sporozhi. — Kaj ji bomo pa mi sa slovo dali ? 238 „Pozhivaj v' miri, preljuba nafha seflra, savshivaj lepo plazhilo svoje devishke svefiobe. Perporozhaj naf Jesusu, nashimu sheninu, Mariji ino sv. Joshefu, de svojo obljubo svesio dopolnimo, sveto zhislosl ohranimo. Ako pa kaj tebi brani, pridti pred oblizhje svojiga Go-fpoda, v' spomini kershanfke Jjubesni te hozhmo imeti, ino sa tebe moliti.4 Gofpod fajmoshter molijo sa dusho rajne Nanike, potem vershejo 3 lopate perfti na mertvo truplo. Vsaki brat ino sefira pobere grudizo, njo kushne ino v' jamo vershe, ter rajni vezbni mir ino pokoj shell. Kedar jo sagernejo, deklize svoje venze is glave vsemejo, ino na zherno gomilizo njeniga groba poloshijoj mladenzhi pa s' verhi seleniga roshmarina vef hribez tako obsadijo, de je bil njeni grob v' enim selenji. Poslednizh krog njeniga groba pokleknejo, na glas svojo braterno obljubo ponovijo, ino se povernejo v' svetih mislih domo. ...! i . ■•! :•; (■■., ■ . *;•■•!'» V Ijiisali je ftekel lies. »So starifhi, ki svojim otrokam branijo pisati , po-febno dekletam , de bi fi saljublenih listov ne pisarili —■ pravijo gofpod uzhitel. Po tem takim bi morli pa tudi tistim, ki brati snajo, zlo ozhi iskopati, naj bi shkod-livih rezhi ne brali ino ne videli. tShe toljko dobra re/h fe lehko v' hudo oberne ; per vas se pa tega ne bojim, ter vam veselo pokashem, kako fe pismo naredi. > • 1. Imenitnej ko je, Jtomur pishesh, lepshi popirjt vsemi ino zhedno obreshi. — 2. Dva perßa pod robam sapifhi slavno ime (XttcO nj'ega, komur pishesh. Sopet sa 2 perßa nishej sazhn\ pisati. Imenitnej od tebe, ko je, komur pishesh , nishej sazhni, vonder ne pod pol. Tudi leviga ino spodniga roba nekoljko prasniga daj, sa lepshiga del. — 239 3. Plsmo naj bo saßopno , prav kratho pifano. Pisanje naj bo fletno, ne kakor bi kure rasprafkale. 4. JSa konzi pisma se priporozhi, sa 1 verßo nishej flavno ime uniga — poslednizh pa tudi svoje laßno pofiavi, sa toljko nishej, koljkor imenitnej je, ko-mur pishefh. K'svojimu imenu prißavi tudißan, kraj, kje'r shivish, ako te uni prav fie posnd. — 5. Na defno sapishi meßo, terg alj ves, pa tudi den, mesenz ino leto. Zhe je uni tvoje dobe, alj od tebe majn, lehko kraj ino den nad slavnim imenam od kraj a sapishejh. Zhe s" peskam potroßsh, ino se ßpa poßishila, zhedno ometi jo, pa variij se pisma pomasati. Vse to vam raj pokashem , kakor dopove'm; p:ßn pifhe sa novo leto svojim ßarisham. Preljubi moji starishi I ffitav tad vi vam aoma /rejfnno novo leto vo/nilf te vam da toUko dovtot 4a-hvalll ino v prinodno prifiorozfiUj pa huda öima Stani f tudi aotpod tno Qotpa mi rada ne nata. cßoa vam das dolao let čdtavik mo vejelin j pa tudi ted noznem pnden vdi, de vom damoael vam kdaj pomaaati- zßodite tni v novim leti -tketven ozne ---- huvct mati/ fed vom, dokler dhwlm ■ ^ *»*** a* /vop'A dovtih Uatyhov Avalednen An V' JfamniJti 2,0. arudna ^/Hatko ČPetar, /832. /Urinarßi /ant. 240 6. Pismo se lepo sloshi ino sapezhati. Aho je le po 2 ßranama pij'ano , ino tißi, komur pishesh, tvoje ddbe, pismo v gube daj, ino posledno ßran sapezhati. Je pa vishi od teie, ga na 4 Jlrani slikaj, ino v drugo ovijo deni, kakor pokashem. — 7. 3Ta ot>//o sapishi slavno in.c tcga, 'komur pi' shesh, tudi mč/io, ulize ino hishno numero, kjer prc-biba. Pojde pismo po posliti, sapislii posledno poj'hto, ki je krajtc nar blishcj , /.'amor pismo jslishi. Potrebno je prashati rasumniga zldoveka, ki kraj ino pqsftto dobro posnd, de pismo nc saoßane, — 8 Sapezhati s1 svojim pczhatam; s1 dnarjam pC' ziiatiti nc vcljd. Pisliesh proslinjo alj pa komur nepre- moshnimrt, poshtnino plazhaj, ter s apis hi na desno ßran pod slavno ime: Franco. Bi dnarjc posliiljal, jih. moraj% jiofhtnarju nashteti, M jih sapezhati / zesarskim ino tvojim pezhatam, ino tebi skasengo da, de Je v1 3 mesenzih oglasij'h, ako bi dnarji ne doshli- 9. fSlavni naplj' {Addressc) svunaj pisma se v" na-shih krajih le po nemshko naredi. Vam bom nar na-vadnishih po nemshko sapisal, pa tudi poslovenil, de jih botc prav rasumili. Xiv JSlavito iiiK'iiovanje (${*ttl»*» ©<£*♦**»*-»*•/*. |). ? pisanji, •/*-** o£*>**-*^r*. C Z7' podpisi, *V» *V** ■i+£t.ii-/l4. Sa kmetovske ljudi. a, oS**/V#l«**/*** —" ifß*fi*+*w M Roßten---£juSl prijatel- b. Jp&. Ako ga ne posnash alj posebno v' zhaß1 imash, ga vikaj, C» o2r>**rt*/+t>p'&j*t*#* > Jef 241 pfavlen* ct. oA.** ■%/,->** cxä^V^** .»»-*** o2^***^ Sa mejine ino gospofke rokodele. a» ^h*?/» Vi/oJiOpoJltvan aojpod! |>. ^^. ■ r' n«m/7t< bimse onika, po slovenje pa vika. C. >Cj^**^r>******, £Uw+* &****,+> M* ßZ« ViJohop*'^^^*, , ŠPrlptavLn. a. o£^ */~~ §dJ&J/r*+* Sa imenitnej gospode, komisarje i. t. d. H, -&****>/ cf'reSlaaorodm, Uijokopojktvanl ^o^pcdj to. ^lv». ©/irl ■tT«/// y« p'ifke: 16 242 no ft» c. /&*/***-*^-*-*y£U**. c/oa/odnen- d. v Off / UeUkokvalnima aotpociuf aotpoau +£» roam dnlantni aotpoa! 1). tfZir+Kt Gl+n*iX*+*. (Jatha qnadcf C. <3^r»X*»V»»**^y^r»*» G**W*r»**. v (j (7 -£ch r>^Ktf^>*^isfi/*-i^r''u* -^V»*»*» / J&naftivredni qo-/pod/ to. ^^« Qd/f^^Jr*». Va/la znaJtivtednoU' C. ^**«^^»*****,. (/dan* d. jV^tin znaftwrednofti aotpodu aotpodu u. J' Sa dehante ino vishi duhovne. «t. -n<>*t» 243 VitokoxhattiVYearn ) veliliouineni qoffiod defiant / 1>. )*4ir**i 4yod+v^"**t/*wt. Uctina Vi/olio - xhastivrednojt. c. >C^**^»*.y&»»,. (Jef vdan* d. t/**. Ä!»^*«.**'**«^-»**} -t/r**** <^ /fS/S £*;/* &+,+**/.'@***+*if>i*f++J! iyrav Avale vredna ze/. ktaU. kraitiia. 1). oJt,++ -tJ^if &/<>££&£$.+£*+ vredni %e{- hralj. ktaifiji v U. f) o 0 (fff o Pishesh na vishi gofposko alj slo intenitno go-spado, profi na to uzhene moshe, naj ti napifhejo, Pishesh shenam alj gospem, po sakonskih moshah Jim dajaj slavno ime; p : ^v^i&i>££L.+r£<>*i^r% 16* 244 «/£***•** / ötfoko -vlaaorodna aofjia! Plshefh kahi samizi poj'hteniga kaj, napishi: jf/*,■/*>+*** *fa,mj*Jt*it*& ! Jojktena clivi^a ! .' Pisal je kerihanski divizi mladenzlt pismize , ki ni bilo sadosti poshteno. Devitfa pismo vseme, ga seslige, pepel v' papir savije ino poshle nasaj, rekozh: rV tern listi najde on moj odgovor, ino pa fVojo prihodno podobo — prah ino pepel." Tako tudi vi storite, ako kdaj enako pifmo dobite. NeCramno pismo lnijshi vgris-ne, kakor fieke] pef, zlie fe ga ne varjefh. Od steklih pesov. tSte flishali shaloßno prigodbo, kako je pred 14 dnemi fiekel pes v' Lssah Kolarjevo pallerizo vgrisnil? sazhno golpod kaplan perpovedvati. Pred 3 dnemi jß flie le firotle v' sirafhnih bolezhinah vmerlo. Redka, hvala Bogn, pa grosovitna, nalesliva je ta bolesen. 1. Pef Rezhe, kedar od gladu ves pretergan okolj leta ino ismika, kar najde — od vrozhine po leti, zhe ga ne zhedifb. ino ne oftrishesh — od prevelike sime, zhe nima na toplim leshati — od tepenja ino vjedanja — ako mu prevrozhe jest* dash — zhe je smerdlivo meso , ino sdrave vodc nima. 2. Pef, ki fe klaverno pomika, jefti nozhe, v' kot^h poleshuje, kalno gleda, ter fe solsiti sazhne, n* pije ino fe vode boji, bo hitro flekel ; bres od-loga fe mora vstreliti. fSe sazhne pef domazhi» sogibati, jesik is gobza moleti, ino krog fe^c kavsa, malokdaj laja, pa she tistokrat pivka, )e >,/. hudo ßekel; kogar vgrisne, mora vezhidel vmretj. ße pesu. vlazhne sline zedijo, se mu gobez pen»» ino rep pod se vlezhe, je nar hujshi flekel. Ta^ pes okolj divjä , vsakiga popade, ki mu bü*° 241 pride , sdaj na ravno leti ino se sopet oberne , pa naglo sbeshi, kedar vodo alj kaj svetliga vidi. Ozhi ima ognjene, sazhernel jesik mu is gobza visi, pfi pred njim beshijo, po malim onemaga, dlaka mu po konzi stoji, dokler se istegne. 3. Kako hitro nad pesam kaj takiga sagledafh, glej de ti ne vjide; mahoma ga daj vflreliti alj vbiti, ter po soseski osnani, naj se varjejo, ino v' flran beshi, kdor ga srezha, ako je vshel. Bres odloga se gospofki oglafi, naj nad siekliga psa lov nare-dijo. tStekIo shivinzhe se mora s' kosho vred na samoten kraj prav globoko pokopati, njegovo le-shishe soshgati, kedar so se mu {'line zedile, po-stergati, ftene ino pod s' shivim apnam ozhediti, tudi lonzi alj ketne rasbeliti. 4. Je fteklo shivinzhe kogar vgrisnilo, hitro rano s' svojo vodo ispfraj , s' zeJtnim praham jo omeli ino prav dobro zhohaj, de kerv tezhe —- pest soli v' topli vodi raspufli ino rano ismivaj — nareshi zhebula ino zhesna , V jesih pomozhi ino obesuj, na ravnoß pa po sdravnika poshli; zhe koljkaj samudish, bo preposno. X»di kraj, kje"r te oslini, je potreba l'kerbno omivati, rano pa oresati, alj s' sherezhim shelesam oshgati; tudi je dobro, pulfra na njo potrositi ino vezhkrat poshgati. 5. V zhafi pes na tihim stezhe, ino se skrije, tudi mazhke , svinje , lesize , zlo kure siezhejo , ter so zhloveku ravno tako nevarne. Pred nekimi letami so na Drevenskim ftekliga volka vfirelili, ki je troje jjudi ino nekoljko goved ogrisil. Per zhloveku se ta nesrezha flekline she le v' 14 dneh, v' 1 mesenzi, tudi zhes leto ino den po vgrisnenji prikashe. Moti se mu po glavi, davi ga, po udih terga ino britkofti ga obhajajo. Takiga zhloveka se mora gosposka hitro podstopiti, de ga savarje • rasen sireshejev nihzhe bliso ne fine. Ako vmerje, mcrlixha ne vmivati; s' rokavixami se is posiele 246 v' trugo dene ino pokople , poftel ino vso orodje poshge, ftene obelijo , tla globoko postergajo. 6. Shaloftno je bilo vbogo pafterizo gledati, kaj je terpela. tSkrivala fe je ino vpila , de jo sheja; so ji piti ponudli, jo je hotlo sadufhiti; s' vodo she bliso smeli niso. ,,Pomagajte, pomagajte! je vpila, de bi bil skoraj konez mojiga terplenja!'" Vsela je od vsih fvojih slovo, pa tudi profila, naj beshijo, de jim kaj ne stori, kedar jo muka sgrabi. ^trashno ji perse vsdigvalo , penila fe je, ino fline krog febe pluvala. Poslednizh ji vrat otezhe, usta so zherne, terga jo po vfih udih; ona oslabi -,, ino vmerje. Kdo bi fe nad toljko nesrezho ne rasjokal! 7. Take nesrezhe ovarvati, dajte pesarn jesti sadofli, pa ne prevrozbe, ampak hladno, piti dobre vode. Lepo jih zhediti, ne dajte okolj letati, ne prete-pajte ino ne drashite jih; imajo kosmate ushesa. Prehude ino preftare pese dajte vstreliti. Kdor svojiga psa vezh obrajta, kakor zhloveka , je pesji siriz; ino takih abotnifi strizov je slo veliko na sveti. : XLII. Qospod deliant prideja. Na fht. Mihalsko nedelo v' 4Slavini fv. Mihaela obhajajo, ki je zerkve ino fare patron. Poprejno nedelo je bilo osnanjeno, de goCpod dehant pridejo, ter bojo fholarje, pa tudi mlade ljudi v' zerkvi poskufili, kaj f° • se pretezheno leto nauzhili. Gospod fajmoshter starej-fham vkashejo, naj otroke — gospodarjam pa, naj re-jenke, mlade hlapze ino dekle ob devetih sjutrej v_ zerkev poshlejo; Cholarjam je pa bilo narozheno, na; 247 s« zhedno opravleni ob pol devetih v' sholo snidejo. Vsa fara je bila po konzi, zel tedeii se iizhijo ino po-skushajo, kdor bo vezh snal. V' sbboto vezher v vezherki ob shtirih sazhno moshnarji pokati, ter zeli sari osnanijo, de se gosppd dehant pripeljajo. Eavno tifio dobo tudi vezhernize svom. V nedelo jutro so gospod dehänt spovedvali, gospod kaplan rano opravilo imeli. Ob devetih napra-vijo pospod uzhitel prozefijo. (Sholarji grejo s1 svojo bandero gospodu dehantu do farofa naproti. Farna musika, ki so jo gospod uzhitel pred 10 letami vbrali, fpremi duhovfhino v' zerkev. Vsa zerkev s' enim ger-lam sv. Ozhe nash sapoje. Gospod dehant se v* ftran altarja vsedejo, gospod fajmpshter pa kerfhanski nauk isprashujejo, kakor jim narozhijo, poslednižh tudi sami ttekoljko poprashajo. .; Po kershanskim nauki stopijo gospod dehant na kanzel, ter starishe ino gospodarje pohvalijo, de täko skerbno svoje mlajshi k' nauki poshiljajo. ^Sares, so djali, je veselje poslufhati , kako mladi.ljudje odgovarjajo. To je hvala vashih skerbnih uzhenikov, pa tudi vam lepo, preljubi moji tSlavinzhani., Rad bi vas sa vse rezhi pohvalil; pa kaj de tie morem. Najdem —- kar je vam gerdo, kerstne bukve pregledaje, veliko nesakonskih otrok. Farno popifilo preiskaje, najdem veliko shtevilo bersnih samiz, ki se po bajtah vezhi del s' fazheki valjajo. Take kef-ihenze so sari, kar so Itenize v* hishi, alj pa moli v' shi'ti. — Perporozhim vam gofpodarji, isprasnite svoje kajshe takih ljudi; ino zhe to mogozhe ni, pomagajte )lr" , naj v' sakon (topijo, de bo vlazhuganja konez. ^Semite pa tudi take is vsmilenja v' slushbo, ter s' "jimi poterplenje imejte savolj deteta, ki je nedolshno. ^ar bote takimu ftorili, vam bo Krislus povernil. Alj 5apelivzam ne dajte k' voglu. Drugizh imam potoshiti vam, vi kerzhmarji ino 1'kebi, ki rasvujsdanim ljudem ob nedelah ino prasnikih Potuho dajate. Vashe hishe bi itnele biti hishe dobrote, P<1 so le mesnize pohujshanja ino pregrehe. Zhujem, «e se per vas zele nedele prepijanzhje, zelc nozhi prc- 248 raja , ker rasbersdani rokcdeli blishne faberke samlze napajajo ino sapeljujejo. Kamo bo prifhla vafha fara, ako temu konez ne bo! Tolashi me lepa angelska braterna, ki sim fjo per vas najdel. Saupam, de bo vash farni patron sv. Mihacl s' svojimi tovarshi brate ino seftre te {lovezhe braterne varval, naj bo mozhna meja rasujsdani sapelivosti. Perporozlum vam, mladenzhi ino deklize, svete Sakramente pogoje vredno prijemati; Krißus je prava . vinfka terta, vi ste njegove mladike. Shalost, de je toljko fuhih tudi med vami, ki preredko k' boshji misi hodijo. — Vi ozhetje ino matere, ne posabite, de fle pervi namestniki boshji, vsaki per svoji his hi. Pomagajte svojim dühovskim pafiirjam lepo pasii drago zhedo Kri-ßusovo. jTudi is vafhih rok bo pravizhen fodnik dushe podloshnih terjal. Blagor vam , ako porezhcte : Tukaj so, ki si mi jih isrozhil; nobeno se ni pogubilo. Kedar vsaki stan, kakor je bilo potreba, sadenejo, sazhno tako lepo k' poboljshanju prigovarjati, de se je vse po zerkvi jokalo. Vsakateri sam per sebi obljubi, po fvojim stani svefto dopolniti, kar so gospod dehant povedali. Veliko peto masho so gospod dehant imeli; gospod fajmoshter ino gospod kaplan lta jim ßregla. Vsa zerkva je mashno pesem pela, ino domazhi godzi so piskali. To zerkveno petje s" domazho musiko sklenjeno je gospodu dehantu toljko dopadlo, de so gospoda uzhi-tela sato sosebno pohvalili. Po vezhernizah pridejo nedelsko sholo poskusit, ter se sazhudijo toljko sholarjev ino sholarz. Vertnikova Marjetiza je gospodn dehantu zheden svesik roshiz podala; bila je skorej nar manjshi« Kotnikov Joshe pred sholarje /topi, se poshteno priklone ino v' imeni vsih sazhne, kakor so ga gospod uzhite' nauzhili, rekozh: Visoko-zhaftivredni gospod dehant! Veseli nas, de imamo toljko skerbne gospode, ki naf tako lepo uzhijo; nashe veselje pa je dones toljko vczhi, kcr Njim, visoko-uzheni gospod dehant, lehko 249 pokashemo, kaj »he snamo, Naj nas tore) persanetlivo pofkusijo, ali imo hvaleshni uzhenzi toljko skerbnih uzhi-telov. Nashi odgovori naj Njim pot laj nekoljko po-vernejo; ino zhe saslushimo , Njihova pohvala nam nar slajshi plazhilo naj bo, sa to kar smo si prisadeli. Bog daj srczho: Njim veselje, nam pa dobizhek!4 — Tako je prav ! gospod dehant pohvalijo. Vsako po-sebno delo se naj poshteno sazhne, poshteno sklene. Kar si Joshe ti sazhel, bom donef jes sklenil. Bog daj srezho! Sdaj sapishejo drugosholzam rajtengo na tablo. Bila je sredno teshka. Vsako na svoj popir rajta, doklcr pervosholzi slagajo ino brati poskushajo. Od vsake be-sede, ki so jo sloshili alj brali, hozhejo gospod dehant vedeti, kaj pomeni, kaj uzhi. Kar ni eno vedlo, mu je drugo pomoglo. Drugosholzi berejo potem IV. evangel tiste nedele, pa tudi evangel na spomin sv. Mihaela. Vsako snamnje so morli raskladati, sakaj ftoji, ino kako se v' branju raslozhi. V sazhetki so se sholarji gospoda dehanta nekoljko plashili ; poslednizh bi bilo rado vsako povedalo , ker so toljko sgovorni bili. Gospod kaplan poprashujejo, kar so pretekle nedele uzhili. 4Slishati lepih, imenitnih ino potrebnih rezhf se je toljko ljudi nabralo , de so skos okna v'sholo gledali. Gospodu dehantu se je skorej toshilo skushno skleniti; tako dobro so snali. Po skushni odmolijo ino grejo v' prozesji sa gospodam dehantam pod lipo , ki je pred ze"rkvijo Rala. 4Sholarji fe krog lipe vstopijo, gospodi med njimi. Vse okna, fvisle ino drevje je bilo krog ino krog polno ljudi. Gospod dehant s' roko mignejo — vse potihne, ino oni govoriti sazhnö. Sdaj je shola sa letoshno leto konzhana; lehko gre-fle sholarji ino sholarze po slushbi boshji v' gorizo, na polje alj kamor radi. Kratek zhas vam bo saj, ako buk-v'ze s' seboj vsevshi , kaj lepiga b^rete, ino na pashi, *edar sie shivino okrozhali, se kake molitvize uzhite , «lj lepo pesem sapojete. Jelite, preljubi! lani osorej vas Veliko she mislilo ni, de bi letas na sht. Miholzo snali tako dobro brati. Tako mlado drevje berft poganja, pa tudi mladoli svoj shlahten fad daja. Marlkaterimu vashih 250 verstnikov ino verstniz bo shal, de so lepo priloshnost samudili, ktere bojo teshko vezh vzhakali. Leto je pre-teklo vam ino njim; vi fte na dobizhki, oni na sgubi — vbogi nevedni divjaki, kakor so bili. Dobro je ref sa mlade ljudi, de se v' sholi kaj nauzhijo. „Kar se V mladosti nauzhish, s' tem se na starost preskerbish* — kakor ste dones brali. tSlishali so lehko vfi vashi tovarshi, starishi ino zela fara, de vashe ftopirije, ki ste jih v' sholo storili, niso bile saftojn. Pervosholzi snajo skoraj vfi slagati; kar jih je boljfhi glave, snajo brati natif ino pif, dobro fbteti po eni, po dv6 — do desetih ; posnajo shtevilke nemfhke ino rimske, vejo koljko je dni, tednov inö mesenzov v' leti, tudi kako se imenujejo. Drugosholzi berejo gladko ino raslozhno, pishejo sa filo, ino nare-dijo domazhe rajtenge is glave kakor na tablo, naj fi bo doshteVati alj odshtevati , poshtevati alj rasshteVati. Tudi nemshkiga branja so se toljko nauzbili, de se lehko nemshine lotijo, ako bo komur potreba. Zhlovek ne ve, kamor she pride. Posebno hvale vredno je, de ste slisbali, kako se ljudem ino shivini v' fili pomaga. Koljko je ßarih ljudi, ki tega ne vejo. Posnate donaazhe rezhi, shkodlive ino dobre ; pa tudi deshele ino ljudi, kteri krog nas shivijo. V zdrkvi per kershanskim nauki lim posebno sadovoljn« Bleso se je tudi vafhim fiarisham ino gospodarjam dobro sde-lo, kako ste gladko ino zherstvo odgovarjali. Sa te mefenze^ katere ste v' sholo hodili, se she sajde, kar snate. P* nikar ne mislite, de je sadosti; le sazhetik nauka je to, ne pa konez. 4Sami se morte sdaj gnati ino poskushati» kar ste se v' sholi uzhili. Veste pa tudi, po kaj zhlovek v' sholo hodi — fß brati ino pisati uzhi? Le samo sa to, de bi po teffl umnejshi ino pridnejfhi bil. .Starishi ino predpostavleni so vas samo sa to v' sholo pofhiljali, naj bi jih potem raj vbogali, bolj skerbno molili, lepshe slushiJi Bog« ino Ijudem, ter rafiili ne le na starosti, ampak tudi v ljubesnivosti per Bogu ino ljudeh. Lepshi rezhi bi varn ne imeli dati, kakor de so vam dali v* sholo . hoditi; 251 hvalo jim morte sa to vediti. Pofebno hvalo sie pa tudi dolshni svojimu skerbnimu gospodu kaplanu ino gospodu uzhitelu, ki fta gostokrat kofilo na misi pustila ino v' sholo shla. Zhafiiyredm gospod fajmoshter, vafh skerbni farni ozhe, so drugofholzam, ki svoj nauk sklenejo ino fholo sapustijo, lepe bukve sa popotnizo omisJili. Vsako naj jih do smerti varje ino prav fkerbno bere. ■>— S' flovesam ino pohvalo vsemejo sdaj od {hole slovo, ter svoje govorjenje sklenejo. Gospod kaplan börejo drugosholze po imeni ino saslushenju» Vsako v' sredo pred gospoda dehanta stopi ino se poshteno priklone. Gospod fajmoshter podajo lepe rudezhe bukvize gospodu dehantu, oni pa sholarju, ki vfim gospodam roko po-ljubi ino se tako 'zhedno v' versio poverne, de jim herbta ne oberne. Tudi Blashe ino Neshiza sta slovenske bukvize dobila, ako ravno le eno leto v' sholo hodila. Brati sla she poprej snala; pisati ino razhuniti sla se pa tako nauzhila, de sia ju sä mo Kqtnikov Joshes, pa >So-dinova Shofa prekofila. Blashe je dobil bukve, ki se jim pravi: Vsakdanji kruh; Neshiza pa: Nauki ino Mo-litve sa mlade ljudi. V bukvizah je bilo pisano: Sa popotnizo skos nevarno shivljenje Blashetu Mlinarizhu, pridnimu sholarju 1832- Pa tudi v' Neshinih ravno tako» yS' pervosholzami smo enako sadovoljni —■ sklenejo gospod fajmoshter. Nat pridnejshi so: (gospod uzhi-tel jih po imeni berejo). Darila vam she sa letas ni-rnam dati. Sa dobro imejte, kar fim vam jes ino drugi gospodje storili, bukvize vbogim saftojn dali, krajdo, po-pir ino druge potrebne rczhi oskerbeli, vse sato, de bi kaj lepiga od vat' Oishati bilo. Le pridno se doma «zhite , de ne posabite, kar she snate. Pervo nedelo po vsih svetih, zhe sdravi vzhäkamo, bomo vam sopet fholo odperli. — |Sa likof denashniga dne, ki je vam i»o meni toljko veföl, sapojmo s' enim gerlam Vezher-»izo: Glejte, she sonze sahaja i. t. d. *) Sagnali so pe-feni; de se je po vsi (Slavini raslegala. Godzi so jo Tr«nljali, ino po vsakim odstavki prav zhedno vlo- *) Aha«elna pesme, I'tran 11. 252 shili; na Homzi ino v' tSlavini pa flovo «vonijo. 4Sh®-larji se bojo postarali, ino she svojim vnukam perpo-vedvali, kako lepo je bilo, kedar so gofpod dehant r' Slavino prishli. XLIII. .$trasliua iiozli. Blashe ino Neshiza nista dalej v' fliolo hodi'la, pa nauka doma v' nemar ne puftila. Vsako nedelo ino prashik , po simi tudi ob delavnikih , kedar ni bilo dru-giga dela, fla pisala alj pa rajtala, ter se poskushala, kateri bolj sria. Gofpod uzhitel so Blashetu posodili bukve, ki so po eni Urani nemshke, po drugi slovenske bile, de si je lehko pomagal, kar she ni nemfhine sadofti rasumil. Neshiza je k' neki perletni shivilji hodila, dc bi se nauzhila shivati, prati ino shoke plesti. Blashe ozhetu pomaga, ino she sna male kishtize sa otroke, prav fletne ptizhnike (foglovshe), posebno pa lepe /iran-shize sa pastirje delati, ter sam prav lepo piskati sna. Tako so Mlinarzhovi prav srezhno shiveli. Mala bajtiza — pa polna veselja je bila, pridna otroka siarejshov nar vczhi bogastvo. Neki vezher okolj svetiga Martina she posno v* mrak ptuji mosh persopiha , rekozh: „Mlinarizh! tvoj prijatel me is j3lanin*JU kishte sa glashe delat. Obedva v' Hushbo vseme; 256 ozhe napravljajo kishte, Blashe pomaga glasharjam, ino prav dobro se jima je godilo. Neki vezher pa ogenj vftane; strashen veter je bil, ino glashute pogorijo. Vezhi del ljudi se je morlo odpraviti; tudi Mlinarizha gresta dan hoda bliso terga Sötefetttljal (ejo gospoda , ki slovensko sastopijo, de bi me sa sme^ fpovedali. tSaj fe bosh lehko s' njimi smenil, ker si \e nemshke besede dobro lotil, kar sva v' ptuji deshel'- ■ " ■ ■ . 2Bf. Oh, kako bi bilo she na smertn« posieli sa mene prav, naj bi {e bil v' svoji mladolii kaj isvuzhiti samogel! De fim tebe v' fholo dal, me sdaj bolj veself ino mi vezh pomaga, kakor bi ti bil zelo kmetijo kupil. Premoshenje nama je fovraslinik vsel, lepiga nauka tebi vseti ni mo-gel. Oh, naj bi imel terdovratne starrshe krog moje pottele, ki jih je toljko v mojim kraji, de svojim otro-kam v' fholo branijo, rad bi jim poka3al , kaj shola velja, koljko dobriga da starejsham ino otrokam. — Jidi, ljubi Blashel zhutim, de me dolgo imel ne bosh na tern sveti, moram saj skerbeti, de se v' nebesih vi-dela bova." Gospod fajmoshter Blasheta prijasno sprimejo. Jokaje jim perpoveduje, kar {o mu ozhe narozhili. „.Slishal fim, de sta v' nafhi sari, so djali; de so pa ozhe boleni, mi she le ti povesh Ni potreba ozhetu sa flovenfkiga spovednika fkerbeti, tudi jes, zhe ravno nemez, fim se v' sholah slovcnshine sa potrebo nau* Khil. Po poldne born ozheta obiskal, de fe sposnava ino pogovoriva; jutre jih hozbem pa prevideti Peljajo Blasheta v' kuhrio , ter rezhejo njemu kosila dati, ozhetu pa dobre juhe poflati. „Hvala Bogu!4 isdihne ozhe Mlinarizh , slishati , kaj so gospod fajmoshter rekli. Vesrlo se v' posteli vsede, ter dobre goveje shupize savshije, ki so mu jo poslali. Ob treh popoldne gospod fajmoshter pridejo, lepo po slovenje bolnika posdravijo, ki fe jim naproti posmeji ino roko kushne rekozh : ^ Sdi fe mi, de fim v' svojim kraji, ker njih slishim, de me po slovensko nagovorijo. Ni zhloveku slajshiga, kakor materni jesik. Dete sim po slovenje ateja ino mamo klizal; po slovenje tudi svojo dusho Ozhetu nebeshkimu isrozhiti shelim. Prosim jih, naj me spovejo. Blashe gre soseda sa bel pert prosit, de ga bo jutre na rniso pogernil , ino kedar nasaj pride, niu gospod fajmoshter narozhijo, drugi den ob ofmih po njih pridti. Dajo mu slovenske bukvize sa bolnike, naj ozhetu bere ino rnoli sa pripravo na juterni dan. Lepo sta molila svezher ino v' jutro , sin naprej ino ozhe sa njim. Ob ofmih jim gospoda pripejja , ki ozheta sa vczhnost previdijo, ino preden grejo, obedva tako zhcdno potolashijo, de sta v' svoji veliki revshini ptav 17 2S& veseliga serza. Vsak teden po dvakrat gospod fajmoshtcr bolnika objifhejo, tudi s' vsim preskerbijo, zliesar bi mu bilo pomankalo. Od tSvezhirize do sv. Gregorja oih« Mlinarizh boleha; ter se mu sboljsha, pa sopet S'hujsha. Kedar sneg kopneti sazhne, ozhe is postele vezh ne more. Dober mosl) , ki jitna je ftreho dal, tudi svojim ljudem vkashe, uaj Blashetu pomagajo ozhetu sirezhi. Dva dni pred {v. Joshefam fta ozhe ino sin fama bila. „Blashe! saklizhe ozlie, meni se vezhkrat pred ozhmi ftemni; napoveduje mi, de se meni bo skoiaj na vseiej ftemnilo. Pripravljal fim fe; ne bojim {e vmreti. Naj se sgodi, kdaj ino kakor Bog hozhe. Bojfm fe pa sa tebe, moj ljubi Blashe. Ptujim ljudem te; bom sapuftil, ne vem, kako fe ti ba godilo. Na Boga fe sanesem , de te sapustil ne bo, ako ti njega ne sapultisii. —■ Oh, preljubo moje dete! pojdi sem, naj • te she enkrat objamem. — Bil si do sdaj moj angel, ki si me spremljal v' to ptujo deshelo; boshji angel naj tebe fpremlja , kamor fe bosh podal. Blashe ! podaj mi svojo roko, ino obljubi mi sdaj na mojo posledno uro, se smertniga greha bolj ko srnerti varvati. Moli vsako jiitro ino svezher; ne moresh klezhe, moli grede. Hodi, kakor si vajen , pogolto ino pa vredno k' spovedi ino k'.sv, obhajilu. Pokorn bodi svoji duhovski ino deshel* ski gofposki. Zhe bosh kdaj v' shold poklizan, nigdaf ne vliajaj ino svtfto ivoje leta doflushi. Desenter je najno premoshenje poshgal, nama ljubi dom vsel ino naji v' ptujo deshelo persilil. Tudi ti bi lehko ravno talc bil, ako bi fe oblafti soperftavil. Ona je od Boga. — Lfthko, de fe s' Rakovzhanam she kdaj snideta. Po nedolshnim me je sovrashil; s' mojo fmertjo fe mu bo jesa ohladiJa. Tebe nima sakaj sovrashiti. Povejmu, de sim njemu na smertni posteli is serza odpustil, ino she-lim , naj mu dober Bog she odlog da, se pred smertjoj prav spokoriti, de bi si bila v' nebesih prijatela, ki fi nisva bila na sveti." ^Gospodarju fva she nekaj dolshna, kakor sam resh. Najno premoshenje toljko vredno ni , de bi dobrimu moshu poplazhal. Kedar mene P°k°~ plefh, ostani per njem, ino poslushi najni dolg; saj )e rekel, de bi te rad sa pastirja imel. — ßv. Joshes, a» rnislim, bo prishel po meiie, on vmerjozhih poseben päi» tron. .Svetim trem perfhonam Jesusu , Mariji ino fv, Jo-shefu fim se vie shive dni sa srezhno sadno uro pri-porozhal; saupam, de bojo moja tovarihija . v' dolgo vezhnoft.'1 Rad bi she vidil svojo ljubo slieno , tvojo mater, 1HO ljubesnivo Nesbizo , se/tro tvojo. Ker pa na semlji to mogozhe ni , Bog dij, de bi vat' videl vsih troje tamkaj v' nebcfib. — Nimam vam kaj. sapuftiti, kakor svoj sliegen. Poklekni Blashe, naj te blagot'lovim. —r Poyej . ljubi materi ino seftri, de tudi njima vse dobro shelim , ter bom ozheta sa nje profil, ako le srezhno pi-idem pred boshje oblizhje." — Rad bi she dalej go-voril — pa mu marn yseme. Tud.i'Ejjashe-ne more od joka pregovoriti. Zhe dalej mu slabej prihaja — ravho na sv. Joshcfa ga v' ^Senoshizhi pokopiejo. Na ravnost bi se bil rad Blashe v' svoj kraj pover-nil, alj od shalofti je sbolel ino gospod fajmoshter mu }iti ne dajo, ampak obljubijo v' ^lavino gpspodu faj-moshtru pisati, naj materi ino seftri shalostno povest osnanijo, de nimate ozheta na iVeti vezh. XLV. ■ .■='■ ■ • ■ liepo ofroflilco serze. Sapusheni firoti, mati JVllinarizh ino Neshiza njena kžher, she nisle dozhakati mogle, de bi od ozheta ino brata Blasheta kaj svedele, kako se jima godi. Na ve-liko nedelo po poldne ju gospod fajmoshter saklizhejo. „Shalostno pisanko, so djali, imam dones sa vaj./; Po pismo seshejo, ino jima berejo, kako so Tomash lepo vmerli, kakor to zhedno shiyeli. Obedve t'e hozliete 17* 260 v' solsah potopiti, slishati, de nimate dobriga ozheta na tem fveti vezh. Kedar ju gospod fajmoshter poto-lashijo, fi mati solse obrishejo rekozh: ^Bog daj rajnimu vezhen mir ino pokoj, nam sapushenim sirotam pa svojo pomözh, krishe ino teshave voljno prefiati, ki nam jih on pofhilja , ker naf ljubi." Velikonozhen teden tudi fiari Mlakar vmerjcjo. Vdova Mlakarza gospodarstvo fvojimu sinu prepufti, ki je she bil 2 leti oshenjen. .Sneha fe s' fvojoj tafhoj ni lehko sa/topila; torej Mlakarza v' bajtizo potegne, v kateri fie mati Mlinarizh ino Neshiza prebivali, ino reve fe morjo preseliti. Mati je imela v' Hojah , neki 2 ure dale^h, fvojiga brata. „Slishal, kaka"Te iijima godi, ju k' febi povabi. ^Ravno sim sa flare dni bajto pofiavil; lehko vedve v' njej prebivate , je djal, dokler bom Cam v' njo potegnil.*9 Mati ino Neshiza vsemete slovo, ino greste v* Hoje prebivat, kjer je mati Mlinarizh hudo gbolela. Blasheta je dober mosh pod svojo [treho vsel, ino mu tako skerbno stregel, de v* enih dneh sopet osdravi. Is hvaleshnosti per tem kmeti sa pastirja ostane, materi ino feflri pa pishe, de je sopet sdrav inu hozhe k' materi pridti, kakor hitro bo ozhetov dolg posiushil. Go-spodar m« da ob nedelah v' {holo hoditi, ki so jo v' tersi sa rokodelne fante imeli, Nemshine fe je tako lepo •Jotil, de fvoji materi po nemfhko pishe. Mater je to prav vefelilo; ino kar Neshiza prav dobro ne saslopi, greste ob nedelah po opravili n' gospodu uzhitelu, ki jima Blashetove pismize radi raskladajo. Neshiza po slo« venje odgovori; gospod uzhitel pa napis naredijo, de je pismo bolj lehko v ^Senoshizh doshlo. Kako fe je sirotam she dalej godilo, sla si Blashe ino Neshiaa vse lepo pisala, Hozhemo njune pismize *) brati, naj vsaki prav sposna, kako dober Bog sa firote lepo skerbi, ..*) Is piscm Krifhtofa ,Shmid»; m %-t Pafiirizh Blashe pifhe svoji seslri Neshizi. (]' (Q7eno £iuva tests a / (Qjno%hi 4e Vila prav lepa Jpomladna vezhetkti' (o/eael tirn pod drevefam mo na fvojo flranj'hiio pij'ltal- Jiedar laffnie kodhu/Jiinek dauoi, da $oaf 18 de 4iiq fiohlicL, tako finqovor firavi. Uudi (ul ' I (I I nau So v revtnini toladhil; ino narna po-mo%ki pojlaL JVikat ne jokat vljhi f huua fejtra ! Jfav terdno v Švoaa daupa-tvaf inoliva . ino nauke /vote Ittive malere do-fiolmva. Uotem So a nama cyjocp qotovo pitav douro oSernil----mo lako jin Sova nekdcti per ntem aopet ■ v neSeJin vidila»' Uudi pojixle/m re'ven pajtifijh j'im, pa vendar pfe J'vo/e ovznike id ferza da Luuo imam z/iad jim dam tvoiiaa kruna. (JJmiliio fe mi, ako 0V0I140, tno v/ah *tern, ki h qa ' a u ' 0 (j hater a nahenne, pm Jkervno /öderem. č/'o~ fevno na ma-tznkine nar IjoL aledam. ---- jVaf mi odfiuftijo, ae jVjim taho na / lug' / navnojl povem. J udi {Jni /0 paftir. (Jvrnije, litere jVprn ic nar voMtii Jct~ j'tir tdrozfid, ooLuSim, de she Soli liubuo , kakor Aid jvoie f ino tavno to mi j'erxe da-fa, firav fio otro/nko mo po dotnarne a jViimi II o I J / aovordi. bf'axn /luuiio ivoie fiodlodnne: to /0 J v 0 0 u 0 I (I tier mou raini maten hokcusali. Jo'Uka* liu-uednivo jo da nun iiierfaeli, kakor m vdi JVjinova lajtna mati. oJa to jVpm >ie polno mote jerze nar ve%hi nvale / ino her jta mi rnoj- o%ne ino mo/a mati nvaledhnoft, po fevno 0 U 'J via otroham nar left [hi zhednoft, pred vfern ftn- 1 u a u 1 u 1 pororkala, taho jVfim fvojo dahvalo lu-di pi~ safe naf pokctdnem* ofe dnaf de ne vem vie tako prav povedati, kakor ui mi jerze /ado/ 18* 268 pa vendat mi vetiamejo nai , de nekouko da teaa del} Jter mote fetze prevehko ouzhutt. (Jfafii den pa da jVtin mourn f nat jVumcfooa vje ouilno poverne----hat aotovo tudi jtotil bo. jVaf öa dlo ne Vöemefo, de vern /vojedanvace the kai fioniöfino fiotirosim. ^/rioia tests a -ic ddai if (JI I I (J / o 0 / / paxn ptav vvoaa, muliqa -I er to ana 1&5Ä» ' u (I d I {Prelpifja Jejtra ! Jlolilio vefe/ia ini je tvvie h'ljmo jlonlu, ni -ho toi fat i ! 0ooa vzhttno jVe Jkervi lo J ■ 0 me vexnXf kakot n-teaovo voliO dopol-nrf(. (Qjton ravne tako tudi Ji, liuva /ettra / da vie druao vode jiptem on tkervel. ■■'<-.. \ . ' 5..-. 273 N. Blashe pishe gospodu fajmoshtru v Hojc. D'lioko jjnajtivrednt, Vljoko pofntovant ^ßofpöd /aimof/iler ! lAlojc jerxe mem veil. rial jVjitn J v 0 ' / / piihcm (no /e danvalim. {/a one pre-viclim f ae ne vom naidcl dadofti vejedc; j\'tim jvoio öahvalo dojiovedati. LJni 0 v if I to mo to Jefkf0 i4 vellke n'evttn7ie od-teli j (Jni 4i k' veliki jrejj'il> pomaaaU I cAjoq vldi mo-to hvaledhnojt ---- jIIfhi moie otrojkke prothnie jViirn 6a frezno-LJn , ki napiteh rode, ki Je ökeinimu poda ) plapia f ne uo toll ho douro delo Oreö povernila puftd! On , ka-ten krik rnladin krokar-lev /ll-fhi, vo tudi projnnje vvoaiqa paftinuia illtnal! Uudi mdoftivi Wph ^l fa® f11' jal f pa te teqa ne up am. ^af LJni , pot/itovanja vredm xiotpod fcii- 19 Ž74 ' ' ' . ■ meintet ! firevdcmejo jin naf jifit Wlilo ino fifijaano fija ----• ino fietfniqla veznerna dveada na nem , pro/im ; nat 4im mir ino poxhitek pnneie. ,Ato4n, ki mi ne lijt od moje ■feft-re pnnejil, jte pravil; de mladt ao/fiodi>ni v qrajtnini do lefun metu- 0 010 o o" I lov velilio vejehe tma-fo. Jer /voii/i "ovzan imam fihaja dovoU tin loviti» jVeiicliko pk luhaj pojhlem. Uailo i'o dall najfy qojpod kaplan nare- 275 diti , ki jo mi tudi pokcidali f kaho / mo /iM, Ifuua /ejtra ! Jvoj- dvetti vrat 3 ff cßladhe jfllinanth. 279 1O« Blashe pislie gospodti kapitanu kojnilcov. (TrcMaaotodni ^.ofjiod kahitan Mllo/tivl fof pod/ Vhoni fiajllr J'e prederöne f (Jajni milojli pis at 1* Joli/io -f rex fieri firn vil, prt-Jinio-Ji per ftan najti. to/fic voL iteznniaa fc mijLmf de aa JVum lefiho odraitam. ofa teqa del naj moumu fu- 0 J a 0 I /1 • pi an fit perdaneio- Ssolflio milojtlivi jo t dejct tolar-tev niemu 6a relfivo ovlfuutti, ki per/tan nafde. JV4ih dobrojeruinojt mi pa /erie daia , JV'fin da druao milojt prosit/. JVLou 4 tar 1 j hi J'o jko<\ /ovraog! ---- ti ft vvoqih firot nar SolMi Olke ! ---- ofclaj ljußi ^Bla^ke ! • ■so d-tali; pove-f f-vouinu, aotpodartu to ve~ /elo noviro; reu mu , de vi tad tkotaf v čfčoje /net, ter aa varat > kdat w imel v tvo* ttra* od/dt / öakai poveandi vi 283 vilo tern ■fludnavmmu qerdo, pa taai ne-nvalednno da teue, ker ti 4e pet njem le aouro vile» c/~a kakot tvopaa aofpodarja podnam) ti vred potrcue uranil ne vo; iti öci jtexho»4 Jlo Am fe xhajtivtednimu aojpodu kaplanu dcinvald da douer /vet; ki it prav da prav mem irezno pernejil, fiM fe taki dornu povetnil f let jvoumu ao~ ipodariu perpovedal, kako me ie irexha naffkla. (ofpervizn te 4e temu znuatl, ftotem pa ie ml d menoj vred vetel, tet mi 4e id jerxa blaqodheleL )f)Eium zßla-öne ! ie dadmin dial : kat dne vejn te ne mudim na volUni iti, kakor si Je namend' ino v fvofo znumnato fnel, t'e na tutern pot odpravhat. (Jendar fim dnelel vie tof ino de vom v dven aU tten dneh per Üeui, pohrej pitati} o Ilrehi , ljudi ino kraje pa po shegah sposnash. — Najdesh v' tersi alj v' 289- vefi veliko litiishev, bo malo fre/.he doma : veliko do-brovolzov — malo dobrih gospodarjev. V kraji, kjer kmetov per sonzhnim is-liodi na polji lie srezhash, jili najdesh gotovo po sonzhnim saliodi posno v' no/Ji v' kerzhmi. Vidifh ljudi pogofiu prasnovati ino svoje ne-delze s' fejo posvezhvati , le dofti drobisha perpravi: veliko berazhov bo. —. Pridesh v' mesto, ino najdesh, dc po tersi trava rafie, alj pa gnojtiiza tezhe, ne jishi dela; tam so perteni gospodi dorna, kterim se mozhnik po gumbah obeslia. — tSrezhash v' desheli zigane sa zestoj, varj se gosposke ; ako ji v' roke pridesh, moChno ti bo isprasnila. Kjer nobene postave ni, veljajo lame pefif; tam fe nikar ne pomudi, —- .Sre/.hash veliko bledih, tenkih dekel/. po mesti, bosh najdel vsako ne*-1 delo doiti raja, malo pa prida. Kjer rtari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam pogosto boben ropozhe. Ne sodi po vifokih tuniih poboshne Ijudi, ne po verli nofhi imenitne gospode, kakor ne po novim" kasavzi (/.ajgarji) dobriga vina; tako fe slabo blago prodaja. Poskusi, pre- * den verjamesh. So kmeteshki ijudje lefeni,' ")ih grosi odkriti fe ino roko podati, tam so jasle vezh vredne, kakor pa shola. ^e ti pa prevezh sladkajo ino bres mere perklanjajo, varj fe njih ; radi bi te oflepili. '■u Pridesh v' kraje, kjer sa 7,estoj sadunosno drevje raste, ino ti ni creba lei" odpirati, ne zhres prelase ho-' diti, kjer te Ijudje prijasno posdravljajo ino fe berazhi sa vseltoj ne derejo — tam, moj Blashe, je dobro oslati; najdel bosh pridne ino pravizhne ljudi, — Najdesh pa v' enim kraji ob nedelah vse polne oshterije, zlo ob delavnikih kvartati ino keglati , ne glasi se, ampak pre-krishaj ino memo hodi; taki ijudje imajo rajl'hi kvarte, kakor katehisem; je pa tudi vezh goljufov ino la/.hnih trebuhov, ko pridnih delavzov. — ' i! • >inv .■!':• .. ''I '■■'>'' JsifJSi f {■■■;{ ■ . ■ l; Kamor pridesh, rad poprashaj, ljudi pa nikolj ne obnafhaj. Ne pravi. kar snash, ampak pokashi; daj fe 1'ied poduzhiti, kakor bi drug« po : fili uzhil. HvaN-y 290 kar je hvale vredniga, pa sa vsako rezh £e ne shvaraj; vfe te bo rado imelo. Boj se Boga, ino njemu svefio slushi; on bo s' teboj. Priden bodi, ino ne plashi se, ako ti hitro po srezhi ne pojde; si dones shalosten , boHi pa jutre vesel. Pis hi nam v7 zhafi , kje si ino kako ti bo Ne posabi naC, tudi mi tebe posabili ne bomo-Shelim she vzhakati, de bi Cpet srezhno k' nam prishjej, ker bosh ti rnene, — kakor sim jes tebe do sdaj uzhiJ. Blashe! srezhno hodi, angel Gospodov naj te vodi!" — Blashe je tudi v' Hojah slovo vsel. Dolgo ga iii bilo nasaj; ino veliko se je v' teh letih premenilo. .>„• Neshiza v' Hojah israfte ; pametna ino poshtena deviza. Otrozi, ki jih je pestvala, so jo radi imeli, ko sestro. Per kuhni, kakor v' hishi, per shivini , kakor per gospodinsivi ni bilo bliso tako prebrifane hzheri. Imela je svatov imenitnih ino bogstih, pa is hvalesh-nosti fvoje dobre gospe sapuftiti ni mogla; do smerti bi bila rada njihova dekla. Pergodilo se je, de na Pri/tavi, Hojskim gndizhi, ßari oskerbnik (Setlüstlter) vmerje. Martin , ki so ga bili s' Rakovim tSljtefanam v' soldafhno dali, se isslu-shi ino v' Hoje pride. V sltolo je liodil, ter se sa filo brati ino pifati nauzhi! , preden na vojsko shel. Per soldatih se je tako isbersnil , de je v' rajtengah ino pismih vse tovarshe prekofil. Gospöd kapitan, gospejni brat, ga v' slushbo priporozhijo. V grajshini pishe, po rnalim sa domazhiga previdnika (fliafarja) Hushi ; — kar ga sa voljo njegove saliopnofii ino svestobe na Priltavo sa oskerbnika dajo. Osheniti se mora, ter fi Nesho, poshteno ino saftoptio kluzharizo, isvoli. Hoj-ska gospa mil jo obljubijo , ter njo sami nagovorijo , de ga vseme. „Hozhesh biti poshteiia sakonska shena — so djali — te ravno sdaj srezha ishe. Martin ni shti-man , pa je pameten — ni bogat , pa priden; fl je po sveti kaj skusil, pa se tudi nauzhil. Bogafiva mu ne bosh prinesla, pa serze nedolshno, dobro uzbeno glavo ino pridne, sdrave roke. Vajno poslitenje bo vama perro premoshenje; sa drugo bom jes skerbela./f 291 V' 3 tednih je bila poroka, pa bres vfiga vriska ino ireska. Shenin ino nevefta pred poroko k' fpovedi ino sv. obhajilu gresta Grajshinski gospod so siarash'ma, gospa vodila, gospodizhne, ki jih je Nesha pe/ivala, so drushize. Tudi Lojs, mladi Kamenfki gofpod , je v' fvatih; iamo Blasheta, Ncshiniga brata , pogreshajo. V, Milani na Lafhkim jc delal; predalezh mu jc bilo na goltijo, pa lepe robe Milanskiga dela poCliIe nevesti V dar. Hojska gpjpoda sprernijo novo porozhena she-nina ino nevesto na Prifiavo, kjer vse lepo omishleno najdeta , zhesar jima'je bilo potreba. Nesha, she po divishko ovenzhana, shlahni gospej hvalesh.no roko po-ljubi, rekozh: v Srezhna rejenka, ki toljko dobro mam-ko dobi!" — ySrezhna pa tudi m.iti, so djali gospä, ki tako poshteno nevesto isredi J Lep je dirishki venez na tvoji glavi, she lepsht krona moje skcrbi •— si Ne-sha X'u* — Od veselja se rasjokate ino objamete. Martin ino Nesha sia na Pristavi veselo shivela ; srezha je bila per njima doma. Vsak poshten zhlovck se jima je rad oglafil; le Blasheta, Neshiniga brata, dolgo ni bilo. Neki vezher posno v' mrak popotnik v' Pri-liavo pride, ter prosi , naj ga ohranijo. Nesha, poshte-na gospodinja , mu rezlie v' hisho , ter mu sira ino kru-ha pernese. Kedar luzh vpihajo, ino Nesha popotnika prav v' lize pogleda, fposna Blasheta, svojiga brata, ino se ga oklene, rek'ozh: ,,0h, kako dolgo te she ,nisim videla, preljubi moj Blashe! — Pa ti fi sdaj zel gospod, kakor vidim?" — ,,Tudi tvoj sosed, rezhe Blashe. Hvale, moj slari mojster, mi je v' Lashko semljo pisal, naj k' njemu pridem. (Starost ga sili; Maliko, svojo edino hzher, mi je ponudil. V tvojim kraji shiveti, ljuba moja seßra! me je is Lal'hkiga pri-gnalo, naj mi je ravno v' Milani neisrezheno dobro b>lo. Mislil sim: ljubo doma, kdor ga ima; — ino hvala Bogu! v' Dramljah sim svoj dom najdel. V pondelek 14 dni, zhe bode boshja volja, bosh Maliki ^°dila, tvoj Martin pa moj itarashina/ — „Bodi Bogu ^vala sa vse, pravi Martin, posebno pa sa nauk? ki imo ga v' mladih Jetah imeli. Bolj so naf starishi ino 292 utthiteli näsln s' naukarn ol'karbeli, kakor bi naiti bili jescre posapuftili. Sdaj poskulhamo, kar srno fvoje dni: brali: Kar se v' mladolH nauzhish, s' tem {e sa liaroft oskerbish.4 — „Pa ni sadosti uzhena ino prebrifana glara, rez-lie Blaslie; l'rezha prava ho/lie tudi [)olhteno ferze imeti." y.Sim bil mlad, ino sim fe pofiaral, veli pobosheu David, pa nifim videl poshteniga sapushe-niga, ne njegovih otrok kruha profiti.4 Pl'alm-26, 25. wzatrzf/wnjM-Mt.-n/.. I ,4>'"Z. ~".....""■■/-/-■ --,,-. j........-■ / ~ ':'7S"~> 7 .......... - -..........— kA''4J*- S/. _. . . _.s._ "■*:z*-z, #/f, 6,'/, ///, C ^v^ JCy^jfr ii . .• ■ H podobä. B & D A IX F HL podoba. iv: po = i 3fin fa 2 3 i 5 \ 8 ? dob a. .9 10 11 6. \% 14