KATOLJSK CERKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljš. po pošti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone TO vinarjev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za »/> leta 3 krone, za '/4 leta 1 krono 50 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Teiaj LIH. V Ljubljani, 10. avgusta 1900 List 32. Sveta Marjeta. Počeščena o mladenka! Sveta deva in mučenka, Ti katolške cerkve kras, Slava ti doni na glas, Venec večni te opleta, Biser*) dragi — Margareta, Prosi v raju ti za nas. V Antijčhiji rojena, Te vzgoji krščanska žena. Če ti tudi mati v mre. Milost vir se ti odpre: Jezusa spoznaš, ga ljubiš, Večno mu zvestost obljubiš, Ki je nihče ne razdre. Oče, — svečenik paganski, Veri ljut sovrag krščanski, Vzame staro petnajst let Te na dom, deklištva cvet; A kako se on začudi. Ko se ti gizdavost studi. Ko ne maraš nič za svet. .Hčerka! si li mar kristjana, Nisi li bogovom vdana?" Vpraša oče te resng, Srce bije mu tesno. — -.Kdor bogove zaničuje, Tudi cara ne spoštuje, Moral v mre ti bo grozno." ..Jezus"", — rečeš mu pohlevno B*Je sprejel ovčico revno, Me nevestico izbral; Večno krono mi bo dal, Kak sem srečna, kak vesela, Da sem milost to sprejela, Da i ti bi jo spoznal! *) Margareta, to je slovensko: biser, bisernica. Ne bojim se smrti, z mame, Nihče, in nikdar ne vzame Ljubega mi Jezusa, Moje duše ženina; On za moje je rešenje Iz ljubezni dal življenje, Njega ljubim v dnu srca!*" Oče kaj stori srditi? Sam hiti te zatožiti, Brez srca in brez vesti Oblastniku govori: .Glej jo! — mojo hčer — kristjano, Kristu Nazarenu vdano. Ki bogovom ne dari." Te pripelje pred sodnika, Ki lizun se ti dobrika, Vnema ga pohotna strast, In bogov lažnjivih čast. Njim dariti te spodbuja, V zakon roko ti ponuja, Z njo vso čast in pa oblast. ..Vsaka je zaman beseda""; Praviš resnega pogleda, ..Jaz malikov ne častim, Jezusa ne zapustim, On je ljubljenec moj blagi, V rajski domovini dragi Tam, — sodnik! — se z Njim združim. In sodnik Olibrij kruti, Strašno se nato razljuti, Da te bičati; jeklen Razmesari te greben. Ves život ko kri obliva, Da trinog se sam zgroziva, Poješ: ..Jezus moj češčen!"" V krvi vsa, ko moraš v ječo, Vgledaš zmaja, zver derečo, — Ki srdito v te preži, A. ko križ storiš, zbeži. Moč nebeška te prešine; Proč so rane, bolečine, Ječa rajsko se svitli... Vidi ko sodnik te zdravo, Kliče: rDaj bogovom slavo, Ki zlečili so te ran. In v zakonski stopi stan.tt B.Nič ne boš z menoj opravil, Ni me tvoj malik ozdravil, Pač pa ženin moj izbran.uU — Oblastnik se jada peni. V svoji zlobnosti jekleni Maščevalno mu srce Muke zmisli si nove: Ukaže te železom žgati, In do vuje potapljati. Da te rane bolj skelč. — Ti pa v Bogu si vtopljena, Bolečina te nobena Ne vznemiri, ne ukloni, Eno le src^ želi: Da ta voda, ki topi te, Za nebesa prerodi te, Bog ti v krst*> jo spremeni. — In potres, in glas nebeški Se začuje, vklepi težki Odlete. — golobček bel Ti nad glavo je prispel. Stopiš z vode. — ljud pozdravlja Te in Kristusa preslavlja, Ki te čudno je otel. Trinug zmagan se sramuje, Rabeljnom zapoveduje Kakor divja zver besneč: »Naj konča Marjeto meč, Na morišče jo peljite, Brez usmiljenja vmorite, Žive da ne vidim več!" Ti pa sladko se raduješ, Na morišče ko potuješ. Ker le k Jezusu želiš, Le do Njega hrepeniš; Moliš še za cerkev sveto, In za vso krščansko četo, Meč zamahne — v smrt zaspiŠ. V veličanstvo, duša tvoja, O Marjeta 1 gre iz boja, Kjer te čaka Ženin tvoj: Sladki Jezus, z njim pokoj. — Kiti zdaj te čast devištva, Kinča palma mučeništva, Daj nam priti za seboj! *) Ker Se ni bila krščena. Radoslav Silvester. MIHAEL,*) po božji milosti in po božjem usmiljenju knezškof lavantinski, mnogočastiti duhovščini in vsem vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Boga Sina v edinosti svetega Duha. Hvaljen bedi Jezus Kristus! Na veke. Amen. V Gospodu ljubljeni škofljani! Po starodavni, ker od apostolov podedovani, častitljivi šegi in obliki vam pošljem zopet pastirski list. katerega začnem in vpeljem z najlepšim katoliškim pozdravom. Ob meji dveh stoletij stojimo, zares velepo-membna doba. ki z vso silo nagiba in vabi k resuemu premišljevanju o preteklosti in o prihodnosti. Vendar mi se hočemo pred vsim in najbolj muditi v sedanjosti, hočemo obujati vzve-ličalne misli in delati dobre sklepe za svoje prihodnje življenje in delovanje. Kakor, ljubljeni škofljani, vsi prav dobro veste, napovedali so naš srečno in slavno vladajoči sv. oče papež Leon XIII. za Rim veliki in splošni jubilej s krasnim apostolskim pismom Properante ad exitum saeculo z dne 11. majnika 1899, katero se vam je bralo s pri-dižnice na tretjo in četrto adventno nedeljo lanj-skega leta z mojim pastirskim listom od dne 30. novembra 1899. Medtem ko sveti oče v prvem delu svojega znamenitega jubilejnega pisma razjasnjujejo vernikom, kaj pravzaprav nameravajo s svojo apostolsko okrožnico in kaj pričakujejo od svetega, zlatega leta. govorijo v drugem delu na tanje o jubileju samem: preden pa ga slovesno oznanijo, omenjajo svečanosti, ki se bodo vršile v svetem letu v zadoščevanje in proslavljanje, v počeščenje in moljenje božjega Vzveli-čarja Jezusa Kristusa. Sveti oče Leon XIII., devetdesetletni starček in biserni mašnik, želijo iskreno, da se ob koncu sedanjega in ob začetku prihodnjega veka, ki teče in se šteje po rojstvu Jezusa Kristusa, katero je svet rešilo in osrečilo, da se božjemu Odrešeniku uklanja ves katoliški svet, da se nebeškemu spra-vitelju in osrečevalcu povsod daje čast, slava in zahvala, da se mu izkazuje zadoščevanje, češčenje, spoštovanje in moljenje. *> Razun domačih kranjskih, radi priobčujemo sosebno 5e pastirske liste prevzv. lavantinskega knezškofa Mihaela, da nam je le prilike in prostora. Radi zato, ker so kot bogata zakladnica, ki naj je študira še prav posebno izobraženeji del naših bralcev. Urtiln. In zato se je že izdavna osnoval v Rimu, v srcu katoliškega krščanstva, mednaroden ali splošen odbor odličnih mož, ki so to jubilejno slav-nost pripravljali in jo zdaj vodijo in urejajo. V ta namen so se predlagale raznovrstne pobožne vaje, na primer obhajanje svetih misij ono v in duhovnih vaj, skupne molitve, božje poti, evharistični zbori in druge enake svečanosti. V trajni spominj slovesnega izpovedanja svete katoliške vere ob koncu devetnajstega in ob začetku dvajsetega stoletja se imajo postaviti spo-minjski križi, kakor je bila od starodavnih časov hvalevredna navada, da so ob slovesnih prilikah, ob važnih dogodkih in znamenitih dobah stavili križe, stebre in druge enake spominike, tako pravim, se imajo zdaj v stolnih in župnijskih cerkvah postaviti spominjski križi z napisom: 19 00. Christus Deushomo vi vit, regnat, imperat. 1901. Ti spominjski križi se imajo slovesno odkriti v noči od 31. decembra 1900 do 1. januarja 1901, katera veže dotekajoče devetnajsto in prihajajoče dvajseto stoletje. V naši škofiji so se v zmislu omenjene ,ju-bilejske slovesnosti na čast našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu in njegovemu častitljivemu namestniku na zemlji ob sklepu dotekajočega in ob začetku prihodnjega vekau obhajali že lani mnogi misijoni in duhovne vaje in se bodo obhajali neprestano tudi letos. Od dne 31. marca do dne 8. aprilja se bode vršil v Mariborski katedrali jubilejni misijon. Poleg tega se zanesljivo nadejam in zaupam v Boga, da mi bode mogoče, v teku tega milostnega leta praznovati še marsikatere druge, duha in srce povzdigujoče slavnosti na čast božjemu Vzveličarju in v vzvel čanje po njegovi dragoceni krvi odrešenih neumrljivih duš. Z božjo milostjo in pomočjo nameravam obhajati škofijsko sinodo, želim slovesno posvetiti v Mariboru novo krasno predmestno župnijsko cerkev svete Marije, matere našega Od-rešenika in matere milosti božje, in ob tej priliki prirediti božje poti iz vseh delov škofije k novemu prestolu kraljice nebes in zemlje: nadalje želim praznovati v cerkvi sv. Alojzija v Mariboru evharistično slavnost za duhovnike-častilce presvetega rešnjega Telesa in za ude molitvene družbe ,,asso-ciatio perseverantiae sacerdotalisu, kakor tudi za druge duhovnike naše škofije : potem želim v zmislu navodila svete kongregacije obredov z dne 27. novembra 1899, v zadevi posvetitve človeštva pre-svetemu srcu Jezusovemu, to posvetitev obnoviti po vseh župnijskih cerkvah svoje škofije na praznik srca Jezusovega ali na sledečo nedeljo; mislim primerne slavnosti povzročiti v katoliških društvih, nadalje prav slovesno obhajati letošnjo majniško pobožnost, in prirediti druge zadoščevalne in zahvalne pobožnosti v izpričevanje katoliške vere in krščanske ljubezni. Poskrbel sem že tudi za to, da se vzidajo v vseh župnijskih cerkvah moje mi ljube in drage škofije mramornate sporninjske plošče v pobožni in veseli spomin zlatega svetega leta, kakor taka spominjska znamenja že mično krasijo letošnji še-matizem in direktorij. V stolni in mestni župnijski cerkvi sv. Janeza krstnika v Mariboru se bode postavil večji in dragocenejši spominjski križ, ter se bode odkril o polnoči 31. decembra 190O po slovesni višeduhovniški sv. masi in pred zahvalnico Te Deum laudamus. Globokega pomena je latinski napis, ki ima krasiti 8po mi njske križe in plošče in se nahaja že tudi na ročišču zlatega kladivca, ki so ga rabili sv. oče papež Leon XIII. o priliki slovesne otvoritve svetih ali jubilejnih vrat na božično biljo lanjskega leta. Cesar Karol Veliki (768—814), ki je imel jasen pojem o namenu duhovske in svetne oblasti, kakor pričajo mnogi izreki v njegovih kapitularjih, n. pr. Ego credere uon possum, quod ii, qui Deo et sacerdotibus inobedientes sunt, erga civitatem fideles esse possunt. Jaz ne morem verjeti, da bi oni, ki so nepokorni Bogu in njegovim duhovnikom, mogli zvesti biti do države: in preden je bil še postal rim8ko-nem8ki cesar — za cesarja ga je na božični praznik po slovesnem svetem opravilu v cerkvi sv. Petra venčal papež Leon III. leta 800 — se je podpisaval: Carolus, rex et sanctae apostolicae Sediš in omnibus fidelissimus adiutor. Karol, kralj in sveti apostolski stolici v vseh rečeh najzvestejši pomočnik — ta slavljeni vladar je imel pregovor: Christus regnat, vincit, triumphat. Kristus kraljuje, zmaguje, se proslavlja. Na slovečem obelisku sv. Petra, ki je nekdaj v bližnjem dirjališču cesarja Nerona gledal trpljenje prvih rimskih mučencev in katerega je dal papež Sikst V. leta 1586. po stavbarskem mojstru Dominiku Fontana za svoto skoraj 38.000 rimskih tolarjev postaviti na sedanjem mestu, na tem ponosnem monolitu ali iz enega kamena izsekanem stebru iz rudečega granita, na katerem stoji križ s shranjeno svetinjo Kristusovega križa, so na zapadni stradi vdolbene besede: Christus vincit, Christus regnat. Christus imperat. Christus ab omni malo plebem suam defendat! Na vzhodni strani pa se bleste besede: Ecce crux Domini! Fugite partes adversae: vicit leo de tribu Juda! Na podlagi zgoraj omenjenega prepomemb-nega izreka in zvesto izvrševaje modro naredbo skupnega očeta in učenika krsčanstva, hočem svoj letošnji pastirski in podučni list posvetiti njego- * vemu božjemu Veličanstvu, najusmilje-nejšemu Gospodu in Vzveličarju Jezusa Krist u s u in njegovemu premilostnemu in presvetemu srcu. Bog Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva pa naj nam da duha modrosti in razodenja za njegovo spoznanje: razsvetljene oči našemu srcu, da spoznamo, kakšno upanje imajo njegovi poklicani in koliko je bogastvo veličastva njegovega deleža v svetih, in kako neizmerno velika je njegova moč nad nami, ki verujemo poleg delanja njegove mogočne moči, ki jo je izkazal nad Kristusom, ker ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih, črez vsako poglavarstvo in oblast in moč in gospodstvo, in črez vsako ime, ki se imenuje ne le na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem, in je vse podvrgel njegovim nogam, in ga je postavil glavarja črez vso cerkev, katera je njegovo telo in polnost njega, ki napolnuje vse v vsem. (Efež. 1, 17—23). Venite . . iubilemus Deo, salutari nostro! Pridite... in radujmo se v Bogu, svojem Vzveličarju! (Ps. 94, 1). Ljubljeiii v Gospodu! Na eno osebo se nanaša, na eni osebi sloni ves razvoj človeštva. To je vzvišena, večna iu vsemogočna oseba Jezusa Kristusa, ki obsega vse, kar je resnično in dobro, vse, kar je častitljivo in sveto, ki je gibajoče in oživljajoče središče zgodovine in vir vsega blagoslova za človeštvo. Ali hočemo ali nočemo, vsekdar se moramo povrniti h Kristusu, ako hočemo sploh v zgodovini človeškega rodu kako stvar prav tolmačiti in razložiti. Brez Kristusa vlada povsod tema, z njim postane črna noč beli dan. Jesus Christus Deushomo vivit et vincit. Jezus Kristus, Bog in človek, živi in zmaguje. Neizcrpljiva obilnost milostij in darov se razprostre pred našim duhovnim očesom pri pogledu na učlovečeno Besedo, na učečega in trpečega, na križu umrlega in ob desnici nebeškega Očeta sedečega Sinu božjega. Slavni apostol sveta, sv Pavel, se ne more načuditi, premišljevaje to vzveličalno resnico. V prvem poglavju svojega čudovito milega lista do Kološanov kliče navdušeno: Dajajte hvalo Bogu Očetu, ki nas je storil vredne, udeležiti se dediščine svetih v razsvetljenju, ki nas je otel oblasti teme in nas je prestavil v kraljestvo svojega preljubega Sina, v katerem imamo odrešenje po njegovi krvi, odpuščenje grehov, kateri je podoba nevidnega Boga, prvo-rojeni med vsemi stvarmi, ker po njem je ustvarjeno v nebesih in na zemlji vidno in ne- vidno, naj si bodo prestoli ali gospodstva, ali poglavarstva ali oblasti, vse je ustvarjeno po njem in v njem: in on je pred vsemi in vse obstoji v njem : in on je glava telesa cerkve, on je začetek, prvenec iz mrtvih, da ima prvo mesto med vsemi, ker dopadlo je, da prebiva v njem vsa popolnost, in da po njem vse spravi s seboj in umiri po krvi njegovega križa, kar je na zemlji ali v nebesih. (Kol. 1, 12—20). Ko je božji Vzveličar na večno znameniti prvi veliki petek umrl na križu in bil pokopan v skalnatem grobu, pred katerega so zavalili težek kamen, takrat so mislili njegovi zapriseženi sovražniki, da je konec njega, njegovega nauka, njegovih apostolov in njegove vzveličalne ustanovitve, svete cerkve. Menili so, da so zdaj za vselej spravili s pota velikega čudodelnika Nazareškega. Toda že črez tri dni se je pokazalo, da je bilo njih pričakovanje in upanje povsem napačno in varljivo. Jezus Kristus, kralj, katerega so oblekli v škrlat in so mu dali trs za žezlo in so ga ven-čali s trnjem, in kateri je umrl na križu kot na svojem prestolu, Jezus Kristus se je vzbudil k življenju, katerega ne izgubi nikoli več, in se je vzdignil iz lastne moči častitljivo iz skalnatega groba. Veseli glas: Jezus je vstal in živi, ta veseli glas je neustavno hitel od ust do ust, in je obudil vse k novemu upanju. In častitljivo vstali in poveličani Vzveličar se prikaže svojim ljubim učencem, jih tolaži in opominja, pa jih poučuje o upravi in uredbi svojega kraljestva na zemlji, svete cerkve. In jih pošlje po širnem svetu, da ga pridobijo za njegovo kraljestvo, da napravijo iz vseh ljudstev in narodov eno družino in eno . čredo, to pa družino božjo, čredo božjo. In v zua-menje nepremagljivosti svojega kraljestva in v naj-gotovejše poroštvo za trajni obstanek edino vzveličalne ustanovitve na zem]ji, svete cerkve, jim obljubi, da bo zmerom ž njimi, da bo pri njih ostal vse dni do konca sveta. Na praznik njegovega častitljivega vhoda v nebesa, kjer vedno živi, da prosi za nas, semper vivit ad interpellandum pro nobi8 (Hebr. 7, 25), ponovi še enkrat svoja vzvišena naročila; blagoslovi apostole in jim obljubi poslati svetega Duha, najboljšega tolažnika in razsvetljevalca. In na preveseli, sveti binkoštni praznik se prikaže nad njegovimi zvestimi učenci obljubljeni posvečevalec v goreči jezikih ter jih napolni s svojimi milostmi in darovi. In od Boga razsvetljeni in navdušeni možje se napotijo takoj križem sveta in sejejo v pripravna človeška srca seme večnih, vzveličalnih naukov svojega božjega učenika. In Jezus Kristus je ostal pri njih, je živel in deloval ž njimi, sicer na neviden, pa vendar vsestransko jasen način. In tako živi božji Odrešenik še danes in bo zmerom živel v cerkvi, katera je le vedno delujoči in vedno blagoslavljajoči Kristus. Zato bo tudi cerkev stala in trajala do konca časa, in nobena moč je ne bude mogla uničiti. Mnogoštevilni sovražniki so sicer že mnogokrat hoteli zapeti hvalnico o njenem poginu, hoteli so ji zapeti pogrebnico, pa vsakikrat so bili osramočeni in bodo osramočeni: ker Jezus Kristus živi. In Jezus Kristus zmaguje. Kakor je slavno premagal greh in satana, smrt in pekel, tako še vedno kot nepremagljivi vojskovodja razvija svojo neumrljivo zastavo in zbira v svojem nezmagljivem taboru zveste vojsčake, ki vedo srčno bojevati se in umreti za njegovo sveto stvar. Cele čete nevernikov, krivovercev iu odpadnikov so se tekom devetnajst stoletij vzdignile zoper Kristusa in zoper njegovo kraljevstvo, toda vsekdar je slavno zmagal on in je slavno zmagala njegova sveta stvar. Da, kaj so si vse prizadevali, da bi presladko ime Jezusovo, v katerem edinem se moremo vzveličati (Djan. ap. 4, 12), izbrisali ljudem iz spominja, da bi je docela zatrli v njih srcih; pa vedno je bila in ostane resnična beseda svetega pisma, katero je sv. apostol Pavel posnel iz knjige psalmov: Tu autem idem ipse es. Ti pa si vedno ravno tisti (Hebr. 1. 12), kakor tudi njegova beseda: Jesus Christus, heri et hodie, ipse et in saecula. Jezus Kristus včeraj in danes, tisti tudi vekomaj. (Hebr. 13, 8). Geslo cesarja Karola Velikega in napis na granitnem obelisku sredi trga sv. Petra veljata v polnem in popolnem pomenu, dokler sije solnce na nebu. Jesus Christus Deus-homo vivit et vincit. Jezus Kristus Bog in človek živi in zmaguje. Žal, da se tudi v naših dneh hoče pričeti in vneti nesrečni boj zoper Boga-človeka. Ozna-njuje, pospešuje in odobrava 8e pogubni odpad od njega in od njegove božje ustanovitve, svete katoliške cerkve. Kaj pa je vendar zagrešila ljubezniva skrbna mati prav v sedanjem času, da se oznanjuje odpad od nje? Se li ni v teku njenega že skoraj dvetisočletnega obstanka še dovolj izkazala njena požrtvovalna ljubezen do človeških otrok? In ni li jasno dokazala s svojim dosedanjim postopanjem in delovanjem, da njena naloga ni nizka in omejena, temveč je višja in vsesplošna, obsegajoča vsa ljudstva sveta, naloga, ki urejuje vzvišeno razmerje človeka z Bogom? Nedvomno bo tudi zdaj zmagal in je že zmagal Jezus Kristus, ustanovitelj in branitelj cerkve. Cerkveno življenje se je nepričakovano bujno razvilo prav v drugi polovici dotekajočega stoletja.*) Tolažbe polna beseda božjega Vzveli-čarja velja tudi danes: Ne bo j se mala čreda, ker je d o padlo vašemu Očetu, vam dati kraljevstvo! (Luk. 12, 32). Imam li prav ali ne? Kdaj so bili škotje tako trdno in neločljivo zvezani s škofom vseh škofov, z rimskim papežem? Kdaj so s toliko apostolsko gorečnostjo obiskovali svoje obširne škotije in so toliko učili z besedo, s pismom in dejanjem? Kdaj je prehodilo toliko za božjo reč vnetih misijonarjev vse dežele in je z močjo svojega govora in z bogastvom božje milosti pretresalo in v nemalo srca, kakor naše dni? Kdaj je cerkev skrbneje čula nad nravnim vedenjem svojih služabnikov, nad njihovim brezmadežnim življenjem, nad njihovo pripravo za vzvišeno in sveto duhovsko službo, kakor danes? In kdaj je svoje otroke tako obilno zbirala v svete družbe in bratovščine, kdaj je skrbela s toliko gorečnostjo, da se vernikom priporočajo in razkladajo nauki in zapovedi svete vere, sveti zakramenti, kakor dandanes? In da bi prav obilno tekle vse milosti, napoveduje redne in izredne jubileje. Za sijajno in blaženo vladajočega sv. očeta Leona XIII. so se obhajali že trije izrtdni jubileji, in sicer leta 1879, 1881 in 1888. Zdaj pa se je oznanilo in otvorilo veliko in splošno sveto leto. Čas, v katerem se toliko stori za v zveličanje duš, ni slab čas: pač pa 8 o *) O velikanskem naraščaju katoličanstva v devetnajstem veku poroča benediktinec iz Maredsousa. oče Ballus. opirajoč se na uradne vire. to-le: V Angliji in ^kočiji je bilo v zadetku tega stoletja le 12"0o0 katoličanov, zdaj jih je nad 2.000.000 pod tremi nadškofi. 1> škofi in 2785 duhovniki V Ilolandiji je bila petina prebivalstva katoliška, zdaj sta dve petini katoličanov. V Nemčiji je narastlo število od šest milijonov na trinajst milijonov, v Švici od 542.000 na 1,170.000, v Skandinaviji od 200 na S0<>, po balkanskih deželah od 270.000 na »JiOOOO. v azijski Turčiji od *iO.UOO na Gob.OOO. v Perziji od 36.000 na deset milijonov. Vsi ti podatki se nanašajo na države, v katerih je naraščaj katoličanov primerno večji, kakor naraščaj prebivalcev V ostalih evropskih deželah je Število katoličanov naraščalo v primeri s številom prebivalcev. slabi ljudje, ki se ne poslužujejo ponu-janih jim pripomočkov, milostij ter se tako nočejo poboljšati. Da gredoč omenim našo lavantinsko škofijo, koliko dobrega se je izvršilo v njej zadnja leta ravno dotekajočega veka! Lepo so se razvijali cerkveni rodovi in pobožne kongregacije; krasno so se razcvitale dobrodejne naprave. Obhajalo se je na stotine svetih misijonov in duhovnih vaj za vernike in duhovnike, opravljale so se izredne pobožnosti, oživljale in na novo ustanovljale pobožne družbe, stavile so se lepe cerkve in kapele in prenavljale stare hiše božje. V kratki dobi svojega desetletnega škofovanja sem posvetil petnajst cerkev in blagoslovil sem jih okoli dvajset. Tudi v tekočem letu se nadejam, da bom poleg drugih božjih hiš posvetil veličastno, v romanskem slogu zidano župnijsko cerkev svete Marije, matere našega Odrešenika in matere milosti, v Mariboru, katere stavba stane blizu milijon kron. Za vse, kar se je srečno izvršilo in doseglo, za vse to bodi hvaljen in stavljen naš Gospod in Vzveličar Jezus Kristus! Bogu pa bodi hvala, ki nam je dal zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu. Zato, moji ljubi bratje, bodite stanovitni in nepremagljivi, bodite vselej obilni v delu Gospodovem, ker veste, da vase delo ni prazno v Gospodu! (I. Kor. 15, 57. 58). Venite .. iubilemus Deo, salutari nostro! Pridite... in radujmo se v Bogu, svojem Vzveličarju! (Ps. 94. 1). t Mihael, knezSkof lavantinski. Zunaj cerkve ni izveličanja. Neki plemenit mladenič je večkrat premišljeval o krasoti in veličastvu sv. cerkve Ko nekoč ves zatopljen v svoje premišljevanje zaspi, vidi sledečo prikazen: Postavljen je na visoko goro ki je bila iz svitlega dijamanta, imajoč tri koto vo podobo Od tu je zagledal v8e dežele sveta. Izpod gore so izvirali 12teri studenci najčistejše, z nebeškimi žarki pome šane vode. Ti so ae po kratkem teku združili v veliko reko, ki je obtekala vse dežele in se slednjič izlivala v neizmerno morje. Na reki je zagledal veliko število ladij; vse so jadrale proti morju. Brodarji so se skrbno držali navodil, ki so jih prejeli pri odhodu in poslušali opominje čuvajev, ki so bili razpostavljeni na obrežju. Toda ne vsi! — Na obeh straneh reke je videl lepe travnike in za temi prostrane, peščene puščave. Neposlušni brodniki so se dali omamiti od lepih bregov in ne zmeneč se za svoje tovariše, ki ao mirno jadrali po široki reki, so stopili iz svojih ladij in zapustili obrežje. Kmalu so prišli do visoke, a vabljive gore, izpod katere so tudi izvirali 12teri studenci kalne vode. Tudi ti so se združili v malo rečico, ki se je vila po puščavi in se deloma poiz- gubila v puščavi, deloma se zlivala v mrtvo morje. Hoteč jo učistiti, so skušali napeljati vanjo čiste vode, toda vsak poskus se jim je ponesrečil, voda se je še bolj oblatila. — Na bregu prve reke stoječi čuvaji so osrčevali mornarje in jih spodbujali na delo; prišli bodo, tako so rekli, v veliko morje in našli prelep otok, ki jim bode s svojo krasoto in svejim bogastvom bogato poplačal napor. Svarili so jih pa tudi pred skalovitim obrežjem sosednje reke in groznim viharjem mrtvega morja, kjer jim preti gotov pogin. — Komaj je v duhu zazrl vso prikazen, kar pristopi k njemu angelj Gospodov, ki mu vse to razloži govoreč: »Glej14, pravi mu, .skala, na kateri stojiš je Jezus in 12teri vrelci so 12teri apostoli; nebeški žarek, ki čisti vodo, je sv. Duh in reka je sv. cerkev, ki druži v sebi vse dežele. Druga gora pa je satan, ki tudi pošilja svoje žarke na vse strani. Oni vabijo ljudi v svojo sredo, v kalao reko neslad-nostij, kjer se potope. Pazniki so sv. pastirji in učenci, ki vodijo srečne mornarje v valoviti reki in da ne obupajo in se ne dado izvabiti satanskim zanj kam, obetajo in zatrjujejo, da pridejo srečno na zaželjeni otok — v sveti raj. Vedi torej, da se nobeden, kdor se poda na reko, ki ne izvira izpod skale, na kateri stojiš, ne bode rešil; ampak pogubil se bode, ker zunaj cerkve ni izveličanja. L. P. Redke slovesnosti v Vodicah. Vodiška župnija je izmed najstarejših ljubljanske škofije Ustanovljena je bila 1. 1250.*). Ko je bil Jožef Vačnik župnik v Vodicah, posvetil je škof Leopold Petazzi dne 15 junija 1. 1762 vse tri oltarje v podružnici Matere Božje brez madeža spočete v Šm-kovem Turnu Navzoč je bil tedaj tudi tedanji generalni vikarij škofov Jakob Peer. Leta 1826 je župni-koval tu Matej Peterman z Dovjega, rojen 1. 1775, ki je bil že 1. 1830 kanonik Flacheafel i-\Vollwitzev v Ljubljani in ob enem ravnatelj modroslovskih ved na ljubljanskem lic^ji. Njemu je oil naslednik Jernej Ar ko, rojen v Dolenji Vasi, dne 22. avgusta 1794, v mašnika posvečen dne 21. septembra 1817. Arko je prišel za prošta v Novo Mesto 1 1856, kjer je meseca septembra 1868 prominul. V Vodičih mu je na-sledoval župnik Valentin Brgant, rojen v Št. Vidu nad Ljubljano dne 14. februarija 1709, mašnik 19. septembra 1824 in umrl 1. 1869. Za njim je vodil vodiško župo sedanji kanonik preč. gospod Tomo Kajdiž, od 1. 1870 do jeseni 1888. Takrat je odhajal za dekana in župnika v Moraviče, od koder se je v jeseni 1. 1899 preselil v Ljubljano za kanonika. Sedaj žup-nikuje v Vodicah veleč, g Simon Žužek, knezšk. duhovni svetnik, ter odlikovan po cesarji za svoje zasluge z zlatim križcem s krono. Ie teh črtic je razvidno, da je v tem veku Vodiško župnijo vladalo mnogo za cerkev in državo zelo zaslužnih mož, katere je duhovska in svetna gosposka odlikovala z visokimi častmi. Prestopimo pa zdaj k povodu redkih slovesnosti, ki so se vršile meseca julija 1.1. v Vodicah. To je bilo *) Leta 1257 je bil ondi župnik neki Henrik, 1. 1262 Herman. L. 1398 je oglejski patrijarh Ivan patronatte cerkve podelil Hermanu, grofu celjskemu, potem je prejel patronat cesar Friderik III. ki ga je pa 1. 1461 izročil ljubljanskemu stolnemu kapitalu. posvečevanje nove župne cerkve, škofovo obiskovanje in cerkveno opravilo sv. Marjete. Dne U. aprilja 1. 1895 v noči od Velike nedelje do Velikega ponedeljka je bil namreč potres zelo razdejal vodiško cerkev in druge cerkve po župniji, razun Tumske. Le samo v tej se je še opravljala potem javna služba božja. Strokovnjaki so izrekli, da se mora stara župna cerkev podreti. Cerkev se ie podrla in razvaline so rabili za gramoz na cesto. Leta 1896 je bil temeljni vogeljni kamen novi cerkvi položen, katero slovesnost je izvršil preč. g. štolni prošt dr. L Klofutar. Zgradbo nove župne cerkve, h kateri je država prispevala nad 40 000 gld., je dovršil sedanji gospo 1 župnik, tako da je bilo mogoče, letos jo posvetiti. Omeniti je, da ga ni bilo sklada na davke pri župljanih, ampak le prostovoljne darove za notranjo opravo cerkve so eni prispevali. Rade volje pa so župljani vozili raznega gradiva za stavbo cerkve, in vožnje in dela je bilo sila veliko. Pa so župljani tudi lahko župniku hvaležni, da jim je postavil to krasno cerkev, katera bi bila po izjavi graščaka g E Hammerschmidt dika Dunaju. Koliko truda, skrbi in stroškov je stala cerkev trudaljubivega domačega g. župnika. Posvečenje te cerkve je bilo odločeno za 12 julija na so-praznik sv. Marjete D. M. Delale so se velike priprave v Vodicah in pri pcdružnicah za dostojen škofov sprejem. Dne 11. julija je naš preljubljeni knezškof došel ter obiskal dopoldne cerkev in šolo na Skaru čini, popoldne pa deško šolo v Vodicah in v Repinjah, pozneje tudi cerkev Matere Božje v Šinkovem Turnu. Došel je sem v Sinkov Turen v spremstvu v. gg Martina Poč, duh. svetnika in župnika jz Komende, kot dekanovega namestnika, Simona Žužek, domačega župnika, Janeza Mertjec, župnika iz Št. Ruoerta in dvornega kapelana Josipa Dostal. Tu je višji pastir po prejetem blagoslovu s sv. R. Telesom imel do zbranih duhovnjanov kratek nagovor, v katerem jim je posebno priporočal redno obiskanje božje službe in večkratno prejemanje sv. zakramentov Potem je presvitli pregledal cerkveno opravo, obleko in dr. ter izjavil svojo zadovoljnost. Cerkev, dasi ni velika, mu je bila radi lepe umetnostne zgradbe in lepe notranje oprave jako všeč. Ko si je še ogledal župni dvorec, bil je od graščaka Ernesta Hammerschmidt s spremstvom gostoljubno sprejet v gradu. Potem se je Presvitli vrnil v Vodice, na potu pa še pregledal cerkev sv. Štefana v Utiku. Drugi dan 12 julija, sopraznik sv. Marjete, je bilo posvečevanje župne cerkve in treh oltarjev. Slovesnost se je začela ob sedmih, ter je trajala do tri-četrt na dvanajsto uro. Ko so duhovniki svetinje svetnikov prenašali, imel je višji pastir pred cerkvijo do vernih nagovor, v katerem je razlagal obrede posvečevanja cerkve in oltarjev*) Lepo je bilo videti presvitlega vladiko v spremstvu 28 duhovnikov, ko je izvrševal posvečevanje. Posvečevanje se je vršilo strogo po obredniku „Pontificale8 ter se je končalo proti poludne. Popoludne ob 3. uri je bila pa pridiga, v kateri je Presvitli omenjal najprvo posvečevanja cerkve, potem pa je navdušeno besedo opisal in svaril *) Ker so ti obredi jako zanimivi in pomenljivi, želeti je, da bi se izdala slovenska knjiga, v kateri bi bili razloženi. Narod se za kaj takega jako zanima in sploh za liturglko, to tembolj, ker se je na Kranjskem že pred potresom veliko cerkev zidalo, toliko več pa po potresu. Morda se v nobeni škofiji v naši državi ne gradi primeroma toliko cerkva in župnišč, kakor na Kranjskem. Saj je na Kranjskem skoraj 700 podružnic. pred velikimi zlegi sedanje dobe: napuhom in hlepenju po vžitku priporočal je Marijino družbo ter omenjal tudi sv. birme. Po pridigi je bila ustanovitev in vsprejetje mladeničev in deklet v Marijino družbo. Fantov je bilo 15, deklet pa 117. Po dovršenem cerkvenem opravilu je višji pastir, vrnivši se v župni dvorec, vodiškega župnika veleč. gosp. Simona Žužek radi njegovih zaslug pri zgradbi cerkve in v duhovnem pastirstvu sploh imenoval svojim duhovnim svetnikom. Prav zadovoljen z vsim, kar je videl in slišal, se je vrnil Presvitli pred sedmo uro preko Ska-ručine v svojo stolico. Prav tako so se razšli tudi vsi duhovniki in verniki prevzeti duhovnega veselja pri lepi cerkveni slovesnosti; kajti bil je to v resnici dan, ki ga je Gospod naredil. Prav primerno se je ta slovesnost vršila na sopraznik sv. Marjete, župne patrone. V nedeljo potem, to je šesto nedeljo po Binko-štih 15 julija, pa je bilo slovesno opravilo sv. Marjete v Vodicah. K povišanju te lepe slovesnosti je veliko pripomoglo, da ie preč. gospod prošt Klofutar dovršil to opravilo Že leta 1896 dne 12 julija je omenjeni prelat slovesno blagoslovil temeljni ali vogelni kamen tej cerkvi. Najprvo je preč. gosp. prošt nagovoril*) verno ljuistvo ter v uvodu omenjal zgradbe cerkve in njenega posvečevanja. potem je prešel na poved slovesnosti, opravilo sv. Marjete, ki se blesti z iaj v nebeški slavi pri Bogu Na to opisuje nebeško veselje in način, kako si ga je zaslužila sv. Marjeta Razlagal ie. kako se pride v nebesa Treba je r.amreč: 1. to hoteti, kar Jezus; 2. verovati v Jezusa in njegove nauke in 3. njegove zapovedi izpol-novati. Vmes je prepletal črtice iz življenja te svetnice in ta nauk dokazoval z besedami sv. pisma Po pridigi je bilo darovanje, katero je obdržaval poprejšnji vodiški župnik in sedanji kanooik stolne cerkve preč. g. Tomo Kajdiž. Po darovanju je imel gosp prošt pontifikalno sv mašo ob asistenci 13 gospodov; kanonik Kajdiž je bil arhidijakon Verno ljudstvo, katero se je sešlo iz pet žup, namreč iz vodiške za-poške, smleške, komendske in iz crkljanske, je presenečeno in vzradoščeno prisostovalo tej izredno lepi cerkveni slovesnosti, ki se je vršila v najlepšem vremenu. Mili Bog povrni presvitlemu nadpastirju in preč. g. proštu njune trude, vsem dobrotnikom vodiške cerkve za njihovo darežljivost in domačemu župniku, da bi vsi ti še dolgo vrsto let gledali in uživali sadove svojega trudaljubivega delovanja pri zgradbi cerkve in pri oskrbovanju živih tempeljnov božjih! Župnik Alojzij Kummer. Razgled po domovini. Ljudski misijon v Koštaboni pri Kopru. Odločena za sv. misijon v Koštaboni č. o. Engelbert Poljak in Avguštin Čampa, frančiškana, došla sta srečno semkaj dne 7. julija 1.1 ob 4. uri popoludne ter bila sprejeta slovesno po domačem g. župniku in po vernih. Bila sta najprej peljana v lepo prostorno podružno cerkev sv. Kozma in Damijana, mučenca, kjer sta pobožno molila Boga v presvetem zakramentu — potem sta ogledala cerkev sv. Elija spo- *) Pridigam prošta Klofutarja je vselej dogmatična podlaga, iz katere izvaja potem nravne posledice m dolžnosti znovalca in župno cerkev sv. Andreja ap. in sta nazadnje s procesijo spremljana došla v župnišče. Ob 6. uri popoludne je pričel ljudski misijon z govorom domačega gosp. župnika do vernih in misijonarjev. — Na to je g župnik oddal štolo č. o. Engelbertu Poljak in s tem izročil ovčice za te dni njegovemu duhovnemu vodstvu. Vodja intonira: »Veni creator" — stopi oa lečo ter razlaga vernim vzrok nju prihoda v Koštabono. Po govoru se je izpostavilo pr. K. Telo — pele so se lavretanske litanije in se podelil sv. blagoslov. Drugi dan smo se podali ob zori v cerkev sv. Kozma in Damijana spovedovat — bila je prva sv. maša ob 6. — druga ob 8. s sv. rožnim vencem, a */4 10 pridiga. Pridige so bile stanovske. Po pridigi je bila tretja sv. maša pred izpostavljenim pr. R T. Popoludne ob 3. je bila izpoved — ob 5. sv. križev pot — pri d i ga-večerni ca, izpostavljanje pr. R. T., litanije presv. Srca Jezusovega in sv. blagoslov — spo vedo vali smo do noči V tem redu se je opravila služba božja tudi naslednje dni. Bilo je obha-janih 12G0. V soboto popoludne ob 2. so se zapisali udje v bratovščino sv. škapulirja — do 5. je bil sv. križev pot — govor o ljubezni do bližnjega. Gaaljivo je bilo slišati glasove na vprašanje: odpustijo li vsi svojim sovražnikom? — na kar so vsi glasno odgovo« rili: .Odpuščamo z vsim srcem". Ob 9. zvečer je bilo slovesno pritrkavanje po vseh 4 cerkvah te župe v znamenje, da sta se vrnila v to župo ljubezen in mir. V nedeljo ob 5. zjutraj je bila druga sv. maša tiha, po sv. maši sv. rožni venec — prva prid'ga — po pridigi misijonska sv. maša pred izpostavljenim pr. R. T. Ob V* 10. sv. rožni venec, ob 10 druga pridiga in potem tretja velika pčta slovesna sv. maša z leviti. Ob 3. popoludne pete litanije lavretanske — blagoslov; blagoslovljevanje rožnih vencev, podobic, križev, z odpusteki za poslednjo uro — sv. križev pot — takoj potem je bilo slovesno blagoslovljevanje misijonskega križa, po-češčenje istega in potem smo šli v procesiji za mi sijonskim križem iz cerkve sv. Kozma in Damijana po Koštabonski vasi ter krenili okoli župne cerkve sv. Andreja ap. po vasi nazaj v podružno cerkev sv. Kozma in Damijana. Te procesije se je udeležilo krog 3000 vernih. Po procesiji se je izpostavilo pr. R. T. Pred izpostavljenim je bil sklepni govor in prošnja za odpuščanje, ako smo Jezusa Kristusa doslej žalili. Na stavljena vprašanja raz leče je vsa cerkev glasno odgovorila. Med govorom se je mnogih oko zarosilo. Po pridigi ja»bila zahvalna pesem in papežev blagoslov. — V ponedeljek pri prvi sv. maši je bilo skupno oohajilo. Po drugi sv. maši je bila pridiga o vernih dušah v vicah. Tretja sv. maša je bila peta sv. maša za verne duše v vicah te župe. Potem Jibera me Domine", molitve za verne mrtve. Tako je končal sv. misijon v Koštaboni dne 16. julija t 1. krog 9. ure predpoludne. Preč. misijonarjema Engelbertu Poljak in Avguštinu Čampa čast in zahvala, kajti oba sta natanko izpolnila svojo dolžnost. Prav tako se zahvaljuje g. župniku Šmarskemu: Emiliju Šašelj in gospodu upravitelju Pomjanskemu: Andreju Zinek, ker sta prihitela darežljivo pomagat temu sv. misijonu. — Dal Bog, da bi ta ljudski misijon obrodil obilnega sadu, da bi se vsi, kateri so se ga udeležili, vrnili s svojih hudobnih potov, da ne bi umrli v svojih grehih, da bi sprejeli milosti sv. misijona, zdramili se iz nevarnega grešnega spanja in odprli Bogu v srca vrata, na katera je Bog trkal, da jih napolni z milostimi. — 0 dobri Bog, daj da bi se vsi udeleženci tega sv. misijona vdali klicanju milosti božje, da bi hodili za glasom božjim stanovitno po tej solzni dolini v srečni nebeški dom, v deželo večnega miru. Tam naj bi s Kristom in z vsemi izvoljenimi večno večerjali in kraljevali vekomaj. ./. M Raznoterosti. Katoliški redovi na Francoskem. Francoski časnik .Verite" nam podaja sledeče številke: Na Francoskem ja sedaj več kot 1200 redovnih samostanov. Ti poučujejo in vzgojujejo dva milijona mladine, za kar država ne potrosi niti beliča Dalje se vzdržuje po teh samostanih nad 100.000 starih ljudij in do 60 000 sirot. V bolnišnicah se (po redovnih osebah) neguie okoli 250 000 bolnikov. Ko bi država morala vse te bol nike prevzeti v svojo oskrb. potrebovala bi na leto 100 milijonov frankov (t. j. tri milijarde frankov kapitala) To so številke, ki pač glasno govore, kako katoliška cerkev ublažuje tudi zemeljsko bol. ki pričajo. da premoženje cerkveno ni .mrtva roka-, da ima marveč država v cerkvi krepko oporo pri izvrševanju svoje naloge. Pač ne zasluži katoliška cerkev, da se toliko psu je — tudi pri nas. J. Starček-duhovnlk V mestecu Recco v nadškofiji Genovski je pred kratkim umrl duhovnik Josip Ze-rega. Rojen je bil 22. septembra 1799. in v duhovnika posvečen 22. septembra 1821. Božični večer je v svojem stanovanju padel in si zlomil nogo. Izprva je bilo upati, de bode okreval, toda kar na enkrat je ugasnil kakor svetilka, ki jej poide olja. —n. Listek. Vročina letos je silna. Le v malokterem evropskem mestu je bila zadnji čas tako velika kot v Ljubljani. V Trstu, v Gorici in v Pulji ni bilo hujše nego v Ljubljani. Celo v Carigradu je bilo nekatere dneve manj hudo kot v Ljubljani. Več vročine še, kot v Ljubljani, so imeli v Pešti (34°), v Atenah (36°). v Sarajevu (39°) — Pariški observatorij pa naznanja, da že 100 let ni bilo po Fr?ncoskem take vročine, kakor je bila dne 26. julija t. 1. Znašala je v senci 38 6 Celzijevih stopinj. Tudi pri nas na Kranjskem je bil sila hud sv. Ane dan. Škofijska kronika. Premilostni gosp. knezškof dr. Anton Bonaventura je maševal nedeljo 22. julija v prenovljeni kapeli deželne bolnice. Popoludan je na Igu vsprejemal mladeniče in dekleta v Marijino družbo in v nagovoru izpodbujal vse vernike k češčenju nebeške Matere. Nedeljo, 29. julija, je imel pridigo in slovesno sveto mašo pri sv. Jakobu v Ljubljani, popoldan pa je vsprejemal na Sori žene v Marijino družbo. Torek, 31. julija, je maševal pri oo. jezuitih radi praznika sv. Ignacija. Odgovorni urednik Tomo Zupan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovl nasledniki v Ljubljani.