84 Novice. Deželni zbor Kranjski. V štirinajsti seji dne 16. febr. poroča posl. Klun imenom finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1. 1894 Skupna potrebščina znaša 1,180.751 gld. skupno pokritje 876.188 gld., torej primankljaja 304.563 gld. Potrebščina se sestavlja iz sledečih toček: 1.) Troški deželnega zbora 14.024 gld. 2.) Administrativni stroški 55.244 gld. 3.) Troški za deželno posestvo 7375 gld. 4.) Troški za deželno-kulturne namene in za vodne zgradbe 54 200 gld. 5.) Troški za javna varnost 26.996 gld. 6 ) Troški za zdravstvo 10 232 gld. 7.) Dobrodelne naprave 519.16u gld. 8.) Troški za pouk, omiko in dobrodelne namene 223.036 gld. (Pri tej točki so mej drugim zapopadene tudi sledeče podpore: 1.) Dramatičnemu društvu 3000 gld. 2.) za nemške gledališke predstave 3000 gld, 3) Muzealnemu društvu 400 gld., 4.) Ciril Me- todovi družbi 1000 gld , 5 ) Filhannoničneinu društvu 300 gld., 6.) Dunajskemu „Studenten-Krankenverein" 50 gld., 1) Graški podpiralui zalogi 200 gld., 8) „Asylverein" na Duuaji 50 gld.r 9.) „Mensa academica" na Dunaji 100 gld., medicinskemu podpornemu društvu 30 gld , 12 ) „Freitischstiftung" za tehnike v Grradci 30 gld., 13.) Podpornemu društvu na rudarski akademiji v Ljubnem 20 gld., 14.) „Radogoju" 200 gld , 15.) Podpornemu društvu na spodnji gimnaziji ljubljanski 300 gld., 16 ) na gimnaziji novomeški 250 gld., 17.) na gimnaziji kočevski 100 gld., 18.) Luki Jeranu za uboge dijake 200 gld., 19) Ljudski in dijaški kuhinji ljubljanski 100 gld., 20 ) gld., za ustanovitev novomeške dijaške kuhinje 100 gld , 21.) „Narodni šoli" 200 gld, 22 ) Društvo za zgradbo zavetišča v Ljubljani 400 gld, (in sicer za 5 let), 23) Podpornemu društvu za izpuščene kaznjence 100 gld, 24.) „Rudečemu križu" 100 gld., 25.) „Belemu križu" kot ustanovni donesek enkrat za vselej 100 gld., 26) „Patriot Frauenhilisverein" 50 gld., 27.) Šolskim sestram v Trnovem 150 gld, 28.) Bolniškemu društvu zasebnih uradnikov 100 gld, 29 ) Janezu Bajdetu podporo za iznajdbo glasbenega stroja 100 gld, 30.' Sovenskemu planinskemu društvu 200 gld., 31.) Podpornemu društvu na filosofični fakulteti na Dunaji 20 gld , .32.) Podpornemu društvu juridične fakultete na Dunaji 50 gld.) 9.) Troški za občila 173.817 gld, 10.) Troški za priprego in vojaške namene 10.550 gld , 11 ) Primankljaj deželnega posojilnega zaklada ¦81.117 gld. 12) Razni stroški 5000 gld. Vsega skupaj torej 1,180.751 gld., potrebščine. Tej nasproti se kaže pokritje z nastopnimi točkami: 1.) Prihodki iz deželnega posestva 56 082 gld. 2 ) Prihodki iz javnih naslovov 3 559 gld. 3 ) Razni prihodki 56.268 gld. Skupno pokritje torej znaša 115.909 gld, primankljaj pa 1,064 842 gld. V pokiitje tega primankljaj a nasvetuje posl. K lun kot poiočevalec večine finančnega odseka, da naj se za 1. 1894 pobira: 1 ) 40°/0 priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa v znesku 135016 gld.; 2.) nastopne naklade: a) od, porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld ; b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr., v skupnem znesku 195 000 gld ; 3) 28% priklada na vso predpisano svoto vseh neposrednjih davkov z vsemi dižavnimi prikladami vred v znesku 430.263 gld. Kar preostaja primankljaja, pokrije naj se 1 ) z najt morn posojila do najvišjega zneska 250.000 gld , bodisi proti zastavi dtžavnih obligacij glavinskega premoženja dežele kranjske ali po kaki drugi kreditni operaciji; 2) iz bla-gajničnih preostankov. Poročevalec imenom večine finančnega odseka nasvetuje tudi nastopne resolucije: I Deželnemu odboru se naroča, da izdela penzijski statut za deželne uradn-ike ter ga gotovo predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanjih II. Deželnemu odboru se dalje naroča, da uvede redao in resno kontrolo pri občinskih računih ter v to zvrho pred vsem primerno pouči občinske predstojnike. III. Z ozirom na ugodni uspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za 1. 1894 poslujočemu osobju posebna nagrada v znesku 5°/0 od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih remanencah presega znesek 100000 gld. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri pobiranji deželne naklade poslujoče osobe, katere se odlikujejo po posebni spretnosti in točnosti. Iz istega zneska naj se eventualno tudi primerno nagradi akcesist Zvonimir Zor. IV. Deželnemu odboru se naroča, da se udeleži zakupne dražbe užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele, in sicer pri zakupnih dražbah, katere se bodo vršile do; prihodnjega deželno-zborskega zasedanja. V. Deželnemu odboru se naroča, da brez zamude prične potrebne preiskave in poizvedbe glede vpeljave deželne naklade na pivo ter v prihodnjem zasedanji poroča deželnemu zboru, oziroma stavi potrebne predloge Posl. S u kije imenom manjšine finančnega odseka nasvetuje proti predlogu večne fi- nančnega odseka, da naj se mesto 28% pobira 32% priklada na vso predpisano vsoto vseh neposrednjih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 491.712 gld., in naj se ostali primankljaj pokrije po kreditni operaciji do najvišjega zneska 150.000 gld. V ostalem nasvetuje tudi prve štiri resolucije večine finančnega odseka — Posl. baron Schwegel nasvetuje še resolucijo, da naj se za otroško bolnico dovoli za tri leta subvencija po 300 gld in muzealnemu društvu podpora 400 gld., in predlaga, da naj deželni odbor potrebno ukrenil, da se zboljša sajenje sladkorne pese na Dolenjskem. Posl. Hribar predlaga resolucijo, po kateri naj se z<% cesto od Vodic do meje okrajnega glavarstva kranjskega dovoli kredita 2000 gld. Sledila je daljša debata o proračunu deželnega zaklada za 1 1894. Posl. Luckmann priporoča predloge manjšine finančnega odseka. Posl. Hribar v daljšem govoru opisuje kočevske razmere, kara odločno samooblastno in ponem-čevalno postopanje ondotnega okrajnega glavarja pl Thomanna. Svoje trditve {.odpira z dokazi. Govornik spodtiki, se tudi nad voditeljem okrajnega glavarstva v Krškem, ki ni dovelj zmožen slovenščine. Sicer poslanec podpira in priporoča zbornici predloge večine finančnega odseka. Posl. dr. S chaffer priporoča predloge manjšine finančnega odseka in skuša razložiti pomen koalicije. Posl. dr. Tavčar je za predloge večine finančnega odseka, kritikuje delovanje in postopanje dež predsednika barona Heina, ki je v raznih prilikah za kratkega svojega bivanje tu na Kranjskem se pokazal nasprotnika slovenskega naroda. Kaj tacega bi dež. predsednik, ki si je, kakor zatrjuje sad koalicije, ki je baje zadela nalogo pravičnosti do vseh, ne bil smel storiti. Deželni predsednik baron Hein se nasproti trditvam posl. Hribarja in dr. Tavčarja skuša zagovarjati. Posl. baron Schwegel govori o resnobi finančnega stanja dežele, je za predloge manjšine finančnega odseka in izreka željo, da bi se koalicijska misel ukrepila tudi v naši deželi. — Seja se na to prekine ob 1/2 3 uri popoludne in nadaljuje ob xj\ 5. uri. — Posl. Hribar odgovarja na nekatere opazke baron Schwegla in dež. predsednika barona Heina. Posl. dr. Schafter odgovarja posl. Hribarju. Posl. Suklje dokazuje potrebno zvišanje deželne priklade, Češ boljši je polagoma zvišavati naklado, kakor naenkrat ž njo poskočiti, govornik priporoča torej toplo predloge manjšine finančnega odseka. V političnem oziru govori o splošni volilni pravici, obžaluje nezaupnico grofu Hohenwarthu in priporoča dež predsedniku naklonjenost do slov. naroda v vseh ozirih. Koalicijska ideja bo prodrla, ako jo bodo res gojili tudi Nemci. Govorili so še poročevalec Klun posl. Žitnik in posl baron Schwegel, na kar so se predlogi in resolucije večine finančnega odseka sprejeli. Sprejete so bile tudi resolucije posl. barona Schwegla in Hribarja. — Petnajsta seja je bila dne 16. februvarija. 85