Nastop Blejskega jezera 
Nekdaj so bili ondi, kjer je zdaj Blejsko jezero, jako lepi travniki in vrtovi. 
Skratka, bil je to pravi zemeljski raj. Stala pa je ondi tudi cerkev Marije Device 
in okoli nje mnogo bivališč. 
Vse drugo je bilo lepo v redu, le pokopališča še niso imeli. Morali so torej mrliče 
drugje zagrebati. 
Neke jako prijetne poletne noči, ko se vaščani pozno v noč zunaj, blizu cerkve, 
hlade in o vsakovrstnih rečeh pomenkujejo, zasliši se sem od cerkve jako mil pa 
otožen glas: »Naredite in pripravite še pokopališče, ako ne, bode se samo.« Ta glas 
se je ponavljal trikrat in vsakokrat močneje. 
Vaščani pa, prevzetni kakor so bili, se ne zmenijo mnogo za to svarilo, temveč 
reko: »Tem bolje, naj se le naredi pokopališče samo, ga pa nam ne bode treba.« 
In glej! Drugo jutro, ko se prikaže veličastno solnce izzad gora, lesketa se ondi, 
kjer so bili poprej lepi in cvetoči vrtovi i travniki, prelepo bisernato jezero s cerkvico 
Marije Device v sredi. 
179