Leto III. Ljubljana, 29. iuliia 1929 IZHAJA V$ak ponedeljek ob i. zjutraj NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno 16 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljani. Ma. riboru in Celju dostavljen na dom mesečno t Din več. — Z* inozemstvo mesečno A Din UREDNIŠTVO v Ljubi tam, Knatljeva ul 5 telefon & . 312Z 1/21 V24 1/25 1/26 UPRAVA v Ljubljani Prešernov t, ui telefon it 1/22. 3/21 1124, 3125. 1/2ft INSERATNl ODDELEK v Ljubljani. Vre. Sernova ul. 4. telefon it 2492 Stev 30 Briand sestavlja svoio enajsto vlado Briand je sprejei mandat za sestavo nove vlade in pričel takoj s posvetovanji - Daiekosežne zahteve radikalov za sGdelOTčmie v vladi Pariz, 28. julija. Predsednik republike Doumergue je poveril Briandu sestavo novega kabineta. Briand je mandat sprejel ter je še tekom včerajšnjega dne povabil v Elizej predstavnike poslanske zbornice in senata ter voditelje parlamentarnih frakcij in strank. Snoči je imel Briand daljši razgovor s Herriotom, danes dopoldne pa s predsednikoma poslanske zbornice in senata. Nato se je posvetoval z zastopniki parlamentarnih skupin ter s člani posameznih odborov senata in zbornice. Briand ie izrazil željo, naj bi bodoči kabinet dobil večino na najširši podlagi, da bodo imeli francoski delegati na haaški konferenci čim večjo avtoriteto. Kakor so pokazali zadnji glasovalni rezultati v poslanski zbornici, je mogoča bodoča vladna večina le v koncentraciji parlamentarne sredine. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da morajo tvoriti radikali parlamentarno večino nove Briandove vlade, ker so tako rekoč naravni pristaši Briandove vnanje politike, ki se bo razodela na haaški konferenci. Briandu pa se skoraj gotovo ne bo posrečilo pridobiti radikale brez priznanja: njihovih dalekosežnih pogojev in predlogov, ker odklanjajo vsako so- Aristid Briand delovanje z osebami, ki so se po njih mnenju pregrešile proti Članom nekdanjega levičarskega kartela. Najbolj oso- vražen je notranji minister Tardieu, ki je s sfojimi preventivnimi metodami zoper komuniste izgubil priljubljenost pri levičarjih, zlasti pa zato, ker je prevzel notranje ministrstvo, ki je bilo v radikalskih rokah. Nasproti temu pa zahtevajo desničarji, da mora Tardieu ostati tudi v novem kabinetu, ker zahtevajo to interesi države. V zvezi s to težavo se je pojavila možnost izločitve Painlevea iz kabineta. Portfelj vojnega ministra naj bi prevzel Tardieu. notranje ministrstvo pa bivši generalni poveljnik v Maroku Steeg. Govori se tudi, da bo prišel v novo vlado kot finančni minister poslanec Pietri. Pariz, 28. julija. Briandovo prizadevanje sestaviti nov kabinet na široki podlagi, je zadelo na velike težave. Radikali zahtevajo za svoje sodelovanje v novi vladi šest ministrskih portfeljev, med temi tudi ministrstvo notranjih zadev. Svoje zahteve utemeljujejo radikali s tem, da je njihova frakcija proti novi vladi, ki bi bila sestavljena na Široki podlagi. Zdi se, da se bo moral Briand omejiti na to, da preuredi in deloma izpremeni sedanji kabinet. Kakor vedno, bo Briand tudi to pot znal rešiti svojo pozicijo. na važnem razpotju Vlada se otresa odgovornosti - Sklicanje medstrankarske konference in kronskega sveta - Povratek zunanjega ministra Burova v Sofijo Sofija, 28. juslija. Vedno bolj jasno postaja, da je bolgarska zunanja politika, vodena v prvi vrsti od slepega sovraštva proti Jugoslaviji, zašla v zadnjem času v zagato, iz katere sofijski državniki ne vedo izhoda.. Bivanje zunanjega ministra Burova v Parizu je pokazalo, da Bolgarija za svojo, Evropo vedno znova razburjajočo. politiko ne more računati na simpatije Anglije in Francije, ki sta slej ko prej odločilni velesili tudi za balkansko politiko. Burov se je dalje lahko prepričal, da zapadni velesili v polni meri razumeta skrb Jugoslavije zaradi demonstrativne amnestije bolgarskih vojnih krivcev in zločincev, ki dokazuje, da merodajni bolgarski krogi vse do zadnjega časa niso mislili na miroljubnejšo in zmernejšo taktiko v svojih odnošajih do sosedov, zlasti do Jugoslavije. Sofijska vlada je radi tega uvidela, da jugoslovenske demarše v zadevi amnestije ne more omalovaževati. j Vlada g. Ljapčeva je na ta način prisila v skrajno neprijetno situacijo. Ako vztraja na stari liniji svoje zunanje politike, riskira napete odnošaje z Londonom in Parizom, ako pa svojo politiko spremeni, si nakoplje besno sovraštvo makedonskih revolucionarjev, ki še vedno terorizirajo vse bolgarsko javno mnenje. Da zmanjša svojo odgovornost, je vlada, kakor se sedaj izve, na svoji zadnji seji sklenila na predlog ministrskega predsednika Ljapčeva sklicati zaupen sestanek šefov vseh bolgarskih . strank. Na sestanku bo podala vlada podrobno poročilo o svoji zunanji politiki, zlasti pa o odnošajih do Jugoslavije in o amnestijski demarši Jugoslavije. Vlada bo skušala dobiti za svoje smernice soglasno odobrenje vseh strank. Sklepi in predlogi te konference se bodo razpravljali nato še na kronskem svetu pod predsedstvom kralja Borisa. Kronsiki svet bo definitivno sklepal o bolgarski zunanji politiki in o odgovoru na jugoslovensko noto. Zaradi konference šefov strank in zaradi kronskega sveta je bil nujno pozvan iz Pariza zunanji minister Burov, katerega povratek v Sofijo se pričakuje že za drevi. Žnjim pride v Sofijo tudi beograjski poslanik Vakarevski. Ali se bo minister Burov nato res. sestal z iugoslovenskimi državniki, kakor so zatrjevale nekatere vesti, tudi o tem bo pad'a odločitev še le na kronskem svetu. Beograd, 28. julija. Na povratku v Sofijo je danes prispel v Beograd bolgarski zunanji minister Burov. Na kolodvoru ga je počakal bolgarski poslanik Vakarevski, ki je nato skupno z ministrom odpotoval z orijentekspresom v Sofijo. Kitajska popustila Pred mirno likvidacijo rusko - kitajskega spora Washington, 28. julija. Državni departement je prejel obvestilo, da Kitajska priznava ruske interese na vzhodni kitajski železnici in da nima namena konfiscirati železniško progo. London, 28. julija. Oficijozne vesti potrjujejo, da se je Kitajska odrekla svoii absolutni kontroli nad vzhodno kitajsko železnico. Pogajanja med Kitajsko za li- kvidacijo konflikta potekajo normalno. Moskva, 28. julija. V okolici Har-bdna se je uprl kitajski polk ter demoli-ral na glavnih ulicah trgovine in stanovanja trgovcev. IGjub zagotovilom oblasti, da se bo ohranil mir in red, je večina tvrdk zaprla svoje urade in so trgovci odpotovali iz Harbina. Državljani kličejo vladarja na odgovornost Samozavesten nastop državljanov kneževine Monako Pariz, 28. julija. Državljani kneževine Monako so, kakor znano, spomladi izsilili novo ustavo. Sedaj pa so deželni in občinski svetniki izrekli knezu nezaupnico s protestom, da knez ni izpolnil obljub, ki jih je dal državljanom. Obe korporaciji sta naslovili na kneza apel, v katerem ga pozivata, naj izpolni dane obljube, sicer bo prebivalstvo odreklo knezu pokorščino ter mu naprtilo odgovornost za vse dogodke. Knezu, ki živi v Parizu, so poslali resolucijo, v kateri mu pretijo, da bo državni svet, ako se ^v dveh tednih ne povrne v domovino, izvedel ljudsko glasovanje glede odstavitve. V tem primero bi se država proglasila za republiko, k! bi bila zaveznica Francije. (Kneževina Monaco je katoliška monarhija. Sedanji knez je Ludvik Louis II., ki je sedel na prestol 26. jun. 1922. Presrolonasled-nica (adoptivna hči) je princesa Charlot-te, roj. 30. sept. 1898.) Razsodba v procesu Stinnes Berlin, 28. julija. Sodišče je razglasilo razsodbo v procesu proti Stinnesu in nje« govim tovarišem. Stinnes sam je bil opro« ščen, njegovi tovariši pa so bili obsojeni pogojno na več mesecev ječe. Stinnes je bil kakor znano obtožen, da je ogoljufal nemško državo za vefi sto milijonov mark. Aretacije komunistov v Sofiji Sofija, 28. julija. Policija je z ozirom na demonstracije, ki jih nameravajo komuni« sti prirediti, 1. avgusta, izvršila v prosto« rih neodvisne delavske stranke in medna« rodnih strokovnih organizacij hišne pre« iskave. Pri tem je bilo zaplenjenih mnogo proglasov in letakov. 33 oseb je bilo areti« ranih. Organ komunistične stranke »Rabot« niSesko delo« je bil ustavljen. Tudi v predmestju Sofije so bile izvršene hišne preiskave. Bolgarija in Romunija Sofija, 28. julija. Romunska vlada je brzojavno poklicala v Bukarešto poslanika v Sofiji Bilkuresca. V političnih krogih se smatra, da je njegov nagli odhod v Bukarešto v zvezi z novo fazo, ki je nastala v pogajanjih med Romunijo in Bolgarijo. Kakor znano se vrše med Romunijo in Bolgarijo pogajanja za likvidaciio še oreostalih vprašanj. Bolgarsko zastopstvo v Albaniji Sofija. 28. julija. Za odpravnika poslov bolgarskega poslaništva v Tirani je bil imenovan prvi tajnik bolearskeea poslaništva v Atenah Dančev. Pravilnik o živinskih cepilih Beograd. 28. iuliia. Minister ooliedelstva dr. Frangeš, ie podpisal pravilnik o kontroli cepil proti živalskim kusram. Pravilnik bo stopil v veljavo 27. t m. Delo na poglobitvi bratstva češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda S-večana otvoritev sarajevskega kongresa jugosl. čsl. lig. — Minister Srskic izvoljen za predsednika — Pozdravne brzojavke poglavarjema obeh bratskih držav Sarajevo, 28. julija. Danes .ie bil v Sarajevu otvorjen kongres češkoslova-ško-jugoslovenskih lig ob prisotnosti nad 100 delegatov iz Jugoslavije in Češkoslovaške. Kongres .ie otvoril ob 11. dopoldne v mestni posvetovalnici minister pravde dr. Srskic kot predsednik Zveze jugosiovensko - češkoslovaških lig. V svojem govoru je opozoril na pomen, kj ga imajo te lige za zbližanje obeh narodov in za tesno vzajemnost obeh držav na vseh poljih gospodarstva, politike in kulture. Svoj otvoritveni govor je dr. Srskič zaključil s toplimi besedami o prezidentu Masaryku ter o njegovih zaslugah za slovansko politiko in za jugoslovensko-češkoslovaško zbližanje. Bivši narodni poslanec Šalih Baljič je po otvoritvi predlagal, naj se za predsednika kongresa izvoli minister pravde dr. Srskič. Kongres je sprejel predlog z viharnim odobravanjem. Za prvega podpredsednika je bil z enako burnim aklamiranjem izvoljen Češkoslovaški poslanec Jan Pekarek. za drugega podpredsednika bivši minister dr. Vlada Andrič, za tajnika pa dr. Haidanovič. in dr. Miletič. S kongresa so bile odposlane pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, prez:dentu Češkoslovaške republike Masaryku, ministru prosvete Boži Maksimoviču in češkoslovaškemu ministru prosvete dr. Hodži. V imenu sarajevske občine je pozdravil kongres župan Mutevelič. Govorili so še v imenu češkoslovaških kolonistov v Bosni in Hercegovini direktor Vlah. v imenu jugoslovanskih žena ga. Zlata Kovačevič in končno češkoslovaški narodni poslanec Jan Pekarek, čegar govor .ie bil sprejet s posebno živahnim pritrjevanjem. Ob I popoldne so imeli udeleženci skunen obed v hotelu Evropa, po kosilu pa so se odpeljali v kopališče Ilidže. Jut i bodo zborovale posamezne sekcije po že v naprej določenem programu. Nočna bitka s komunisti v Samoboru Razkrito komunistično gnezdo - Streljanje na zagrebško policijo - Trije komunisti mrtvi Beograd, 28. julija. Centralni pres-biro poroča: Zagrebški policiji so sporočili njeni agentje, da se v neki hiši v Samoboru nahaiajo tri osebe, ki pripadalo teroristični skupini komunistične stranke. Policija je izvedela, da pripravljajo te tri osebe dobro premišljeno aten-tatorsko akcijo. V Samobor so zato odšli policijski uradniki in stražniki, da aretirajo te osebe. Včeraj ob 2. zjutraj so uradniki in stražniki zagrebške policije obkolili označeno hišo v Samoboru ter pozvali njene prebivalce v imenu zakona, naj odpro duri. Mesto da bi se komunisti odzvali pozivu, so odgovorili s streljanjem, nakar Je tudi policija segla po orožju. Ko je streljanje prenehalo, je policija vdrla v hišo in ugotovila, da so bile vse tri osebe mrtve. Obenem je bilo ugotovljeno, da osebe živele v tej hiši že nekaj časa in da so se skrivale pred obtasrmi. Prečkava se nadaljuje. Od zagrebške policije ni bil nihče ranjen. Zlata maša nadškofa dr, Ante Bauerja Vsi hrvatski ministri na proslavi — Visoko odlikovanje jubilanta — Dva banketa za slavnostne goste Zagreb, 28. julija. V Zagrebu so danes na izredno svečan način proslavili zlatomašniški jubilej nadškofa dr. Ante Bauerja. Sinoči je zagrebško meščanstvo priredilo priljubljenemu jubilantu podoknico z bakljado; podoknici je prisostvovalo mnogo tisoč ljudi iz vseh krogov zagrebškega prebivalstva. Še večji je bil naval k današnjim svečanostim, h katerim so prišle v mesto tudi ogromne množice iz okolice in številna odposlanstva iz vseh krajev zagrebške škofije. Svojo zlato mašo je bral nadškof dr. Bauer ob 9. dopoldne v katedrali. Cerkvenemu opravilu so prisostvovali v imenu vlade ministri dr. Drinkovič, dr. Frangeš in dr. Švrljuga, vsi člani jugoslovenskega katoliškega episkopata, visoki predstavniki civilnih in vojaških oblasti in zastopniki vseh slojev zagrebškega meščanstva. Med mašo je imel kanonik Medjimurec na nadškofa Bauerja nagovor, v katerem je slavil vrline in zasluge jubilarja. Njegov govor je trajal kake pol ure in je napravil na vse prisotne globok vtis. Po končani maši je armiiski komandant general Matic v imenu Nj. Vel. kralja pripel dr. Bauerju visoko odlikovanje reda Belega orla I. stopnje. Ob 1. popoldne sta se vršila za številne goste dva banketa. Ministri in visoki dostojanstveniki ter ostali digni-ta.rji so se zbrali v nadškofijskem dvorcu, ostali gostje pa v novi semeniški palači. Zopet eksplozija municije v Bolgariji Eden mrtev, več vojakov težko ranjenih — Kje so vzroki številnih eksplozij municijskih skladišč Sofija, 28. julija. V Stari Zagori je danes eksplodiralo municijsko skladišče. Pri eksploziji je bil ubit en stražnik, več vojakov pa je bilo težko ranjenih. Skladišče je popolnoma porušeno, O eksploziji v Stari Zagori so bili obveščeni tudi inozemski poročevalci, nakar je bila vlada prisiljena, da izda komunike. Iz vladnega komunikeja je razvidno, da Je eksplodiralo municijsko skladišče zato, ker je bilo v nezadostno zavarovanem kraju. Dodatek k določbam o uradniških dnevnicah Beograd, 28. julija. Minister financ je iz« dal k uredbi o potnih in osebnih izdatkih državnih uslužbencev pojasnilo o tem, ka« ko imajo plačevati privatniki državnim uslužbencem dnevnice v primeru, da izvr« šujejo državni organi kake posle po nalogu ali v interesu privatnih oseb. Na podlagi tega pojasnila so dolžni plačevati privatni« ki državni blagajni dnevnice samo, kadar vrše uradniki naročene posle izven uradov m kadar ti posli trajajo na^ šest ur. Za po« sle pa, ki trajajo manj kot 6 ur, se ne pla« ča dnevnica ne v državno blagajno, ne za državnega uradhika. V zadnjem času se množe na Bolgarskem številne eksplozije municijskih skladišč. Te eksplozije se dogajajo zato, ker postavljajo oblasti rnunicijska skladišča v kraje, ki niso pripravni za skladišča municije. Oblasti se očividno hočejo izogniti predpisom mirovne pogodbe, ki prepoveduje zbiranje municije in orožja na Bolgarskem. Zato so mnoga municijska skladišča tudi tam, kjer bi jih morale oblasti iz »varnostnih razlogov Zagonetna poštna tatvina v Beogradu Beograd. 28. iuliia. Podružnica Prve nr-vatske štedionice v Rumi ie poslala podružnici iste banke v Beoeradu omot s' 370 kosi obveznic voine škode. Pošilika ie prispela praviloma na beoeraiskn oostaio. kier io ie službujoči ooštni uradnik ore-Kledal. zabeležil in io osebno odnesel v Doštni avtomobil, ki ie nato oddrdral v oošttio centralo. Tu pa so ueotovili. da ie pošiljka med potio izeinila iz avtomobila O tatvini ie bila takoi obveščena oolicln. ki pa še ni mogla pojasniti zaeonetne zadeve. Pred novim režimom v Egiptu Ugoden potek pogajanj — Velike koncesije delavske vlade London, 28. julija. Pogajanja med britansko vlado in egiptskim ministrskim predsednikom Mahmud pašo se še na podlagi diskusije o novi pogodbi, ki bo dala Egiptu mnogo več pravic nego 1.1927. sklenjena pogodba med Cham-berlainom in Sarvat pašo. Nova pogodba naj bi temeljila na naslednjih točkah: 1. Britansko vojaštvo se umakne iz Egipta v kanalsko cono; 2. V Kairu se imenuje namestu visokega komisarja po- Manifest romunskih liberalcev Bukarešta. 28. iuliia. Liberalna stranka je izdala manifest, v katerem razlaga vzroke za svoj eksodus iz parlamenta. Manifest. ki ga je podpisa! Vintila Bratiana. ponavEa Duoove obtožbe proti vladi. Glede sedanje gospodarske politike izjavlja manifest, da so se romunske vlade v zadnjih 50 letin borile za ureditev neodvisnosti nacijonalnega gospodarstva. Vendar pa ie zadostovalo nekai mesecev vladanja na-ciionalne kmetske stranke, da so bili ogroženi sadovi teh stremljenj. Država ie nar stopila pot k režimu, ki ie običaien v kolonijah in v podjarmlienih deželah. V teh okoliščinah ne prihaja v deželo kapital resnih inozemcev. temveč le kapital, ki ga ponujajo mednarodni pustolovci. To ne more koristiti interesom države. Manifest objavlja. da je liberalna stranka pričela borbo za rešitev romunske države. slanik; 3. Egiptskemu poslaniku v Londonu se priznava čin polnomočnega ministra; 4. Priznava se dogovor glede Sudana iz 1.1899.; 5. Anglija priznava svoje dolgove Egiptu; 6. V Sudan pridejo egiptske garnizije; 7. Anglija ukine kapi-tularije in konzularno sodstvo, vse sodne posle vrše egiptske oblasti; 8. Anglija se odreka zaščiti manjšin in 9. Obe državi si bosta v primeru vojne medsebojno pomagali. Vesti z Bleda Bled, 28. julija. Nj. Vel. kralj prispe na Bled prve dni avgusta. Po prihodu kralja bodo na Bledu končane priprave za krst tretjega kraijeviča. Krst se bo vršil sredi meseca avgusta. Na Bled je prispel ruski princ Obi-linskij. Tekom današnjega popoldneva je princ odšel z avtomobilom v Boh. Bistrico, kjer se je sestal s princem Pavlom. Oficirska Imenovanja Beograd, 28. julija. Za komandanta 2. pionirskega bataljona je imenovan major inž. Vladimir Celestin, za komandanta lad« je »Sitnica« pa korvetni kapetan Ciril Vil« fan. Na razpoloženje je postavljen kapetan Franc Dernič. Za komandanta letalske eskadrile jc imenovan kapetan Ferdo Gra* dišnik. Za vršilca dolžnosti komandanta eskadrile sta nadalje postavljena kapeta« na Franjo Pire in Vladimir Lori. Pred otvoritvijo železnice Rogatec-Krapina Beograd, 28. julija. Tekom prihodnjega tedna bodo dovršena zadnja dela na železnici Rogatec Krapina. V kratkem bodo na tej progi uvedeni poskusni vlaki, nakar bo otvorjen redni železniški promet. Proga je dolga 21 km. Gradnja je stala 28 milijonov dinarjev. Nova železinica bo spadala pod upravo železniške direkcije v Ljubljani. Priprave za novo carinsko tarifo Beograd, 28. julija. Te dni bodo v ministrstvu financ v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo začeli z zaključno redakcijo nove carinske tarife. Sedanja tarifa je v veljavi od 20. julija 1925, a je tekom časa doživela razme izpremembe, dodatke in revizije. Nova carinska tarifa naj odgovarja novemu položaju v naši uvozni in izvozni politiki ter naj upošteva izpremenjene razmere našega notranjega prometa. Politični- del nove tarife bo sestavilo ministrstvo za trgovino in industrijo, dočim bo ministrstvo financ izgotovilo tehnični del splošne tarife. Avdijenca vojnega ministra Beograd. 28. iuliia. Minister vojske in mornarice general Hadžič ie snoči odpotoval v Topolo. kier ie bil takoi po svoiem prihodu sprejet od kralia v avdiienci. Danes se ie minister vrnil v Beograd. Lord Lloyd. britanski visoki komisar v Egiptu, ki je moral odstopiti pod pritiskom nove egiptske politike, ki jo vodi Mac Donaldova vlada. Njegov odstop ie poostril parlamentarni položai. ker velja lord Llovd za najmočnejšega kolonijalnega politika konservativne stranke, zlasti še kot izvedenec v vseh vprašanjih Orienta. Izmenjava „Jutrovčkov" Včeraj zjutraj so srečno prispeli v Ljubljano udeleženci nrve »Jutrove« kolonije v Martinščici pri Sušaku. Železniška uprava je ljubeznivo dala »Jutrovčkom« na razpolago dva velika vagona, tako da so potovali zelo udobno In da dvanalsturna vožnja tudi malih potnikov in ootnic nI ore-več utrudila. Vsi zagoreli, kioeči zdravja in veselja so se vrnili v Ltubliano in s solznimi očmi srečni potekli v naročja svojcev, ki so jih pričakovali na kolodvoru. Takoi sinoči se ie odpeliala na Sušak ln v Martlnščico druga koloni! a »Jutrovčkov«. skuoai nad 100 dečkov in deklic iz vse Slovenije. Udeleženci so se zbirali popoldne v spremstvu staršev, sorodnikov ali varuhov v ljubljanskem Akademskem kolegiju. odkoder so šli nato skupno na kolodvor. Tudi za nje sta bila pripravljena dva posebna vagona, tako da so se lahko vsi udobno razmestili. Po prisrčnem, za mnoge od malčkov seveda težkem slovesu je odsopihal vlak proti iugu na Jadran, k soln-cu in zdraviu. Tragična smrt mladega delavca Zagorje, 28. julija. V Savi je pri kopanju utonil 191etni železniški delavec Štefan Guzinac, rodom iz Varaždina. Revež je šele pred par dnevi dobil delo na naši železniški progi. Na Rudniku pri Ljubljani se je izučil kroja-štva, delo med štirimi stenami pa ni bilo zanj- Bil je ves bolan in na vse kriplje 6i je prizadeval, da bi dobil delo, ki se izvršuje na prostem. Dolgo časa je bival na Kresnicah pri svojih sorodnikih in tu se mu je končne le posrečilo, da 60 ga »prejeli k železnici za dela na proga. Preselil se je na Savo, delat pa je hodil v Zagorje. Ločitve zakonov, politika in literatura (Iz razgovora z znanim angleškim pisate Ijem Frankom Swinnertonom.) *Povejte mi kaj iz svojega življenja« sem prosil Franka Swinnertona, ki sem ga bil našel v nekem elegantnem londonskem klubu. Pisatelj je napravil skromno gesto in pričel brez vsakega uvoda: »Rojen sem 1. 1889., torej sera otrok ta> kozvanega ,fin du siecle', to se pravi, da sem mogel že v otroški dobi gledati pred« igre k današnjim krizam in dogodkom. V nasprotju z večino angleških pisateljev sem obiskoval šolo le malo časa. Na uni* verzi vobče nisem bil. Sem samouk in kar znam, sem si pridobil iz samega sebe. Že v rani mladosti sem se moral preživljati sam. Zato tudi nisem imel časa za daljši študij. Dobil sem službo v nekem založni* štvu, kjer sem menda vzljubil pisateljeva« nje, razmišljanje in literaturo. Vedno sem bil energičen. V pet in dvajsetem letu sem napisal svojo prvo knjigo. Začetek mojega literarnega delovanja je uspel in me opo« gumil k nadaljnjemu delu. Ne bom govoril o svojih delih, omenim le, da je večina mojih knjig prevedena v skoraj vse evrop« ske jezike.« »Kakšen naslov bo imela knjiga, ki jo nas meravate sedaj izdati?« »Sketch of a Sinner (Grešnica) sem ime« noval svoj novi roman, ki vsebuje poskus analize takozvanega trikotnega problema, toda brez svetskega okvirja. Gre za odlo* čitev žene med ljubeznijo in dolžnostjo.« »Ker sva že pri tem vprašanju — kaj mislite o sodobni družini in o težnjah, ki streme po reformi družinskega življenja?« »Pc mojem mnenju sta družina in dru« žinsko življenje izredno važni instituciji za človeško družbo, ludi menim, da more vsako stremljenje, usmerjeno zoper druži« no, imeti le slabe posledice. To ne velja toliko s stališča moralnih in etičnih pogle« dov, kolikor s stališča bioloških zakonov, na katerih temelji dnižina.« »Statistike o ločitvi zakonov v Evropi, posebno pa v Zedinjenih državah, izkazu* jejo vedno višje številke Kje je pravi vzrok teh pojavov?« »Vzroki za vedno večje število ločitev Tujskoprometna konferenca v Zagrebu Zagreb, 28. iuliia. V prostorih »Putnika« na Jelačičevem trgu se ie vršila pod vodstvom Milana Milica, predsednika društva za tujski promet v Zagrebu, velika tuisko-prometna konferenca, ki so ii prisostvovali delegati iz vse države. Iz Beograda so prispeli načelnik ministrstva dr. Ciril Žižek, šef presbiroia Milan Marianovič in še nekateri drugi, iz Ljubljane pa direktor »Putnika« g. Pintar Na konferenci so razpravljali o važnih internih vprašaniih tujskega prometa v naši državi, kakor o reviziji oo. godb s prometnim ministrstvom, o brezplačnih voznih listkih za informacijska potovanja. o državni pomoči, o oprostitvi taks kakor tudi o vprašanju tuiskooromet-ne statistike, o gibaniu potnikov, o sestavljanju prospektnega in propagandnega gra, diva itd. Po končani konferenci bodo njeni udeleženci stopili v stike s predstavniki notelske industrije v Zagrebu, ki pripravljajo za iesen razstavo hotelske industrije pod okriliem Zagrebškega rbora. Avtomobilska nesreča Zagreb, 28. julija. Ob 4. popoldne se je pripetila na cesti Zagreb* Samobor avto« mobilska nesreča 1 km pred Samoborom sta zadela dva avtomobila drug v drugega. Prednji deli obeh avtomobilov so bili po« polnoma razbiti. K sreči je zadobil samo 171etni potnik Babič lažje brazgotine na licu. Nesreča se je pripetila na ta način, da sta oba avtomobila drvela s precejšnjo hitrostjo in da se pri tem zaradi ozke ce« ste nista mogla drug drugemu dovolj iz« ogniti. Zaključek akademskega kongresa v Sarajevu Sarajevo, 28. julija. Sinoči }e bil za-ljučen dva dni trajajoči kongres visoko-šolcev. Kongres je izvolil nov upravni odbor. Iz poročila sekcij je bilo razvidno, da tudi v njih ne vlada soglasje in da obstoja na posameznih univerzah prav taka razdvojenost, kakor v centrali. Kongres je sprejel resolucije, v kateri se poziva dijaštvo k sporazumu in slogi. PSIHOLOŠKI TRENUTEK. Mlad gospod sedi v sobi z lepo gospodič« no. Okoli njiju se smuče njen bratec, ki se čez nekaj časa skloni sestrici na uho in za* šepeta: »Ko bi ne bilo mene tukaj, vem, da bi te bil že poljubil!« — Takoj se mi poberi proč, ti malopridni paglavec!« V prvih dneh službe ga ie že doletela v Evropi so različni od onih v Ameriki. V smrt Proti večeru se je šel z dvema tova- Evropi je morda še vedno glavni vzrok rišema hladit v Savo. Od težkega nevaje- J gvetovna ojna, ki je razrahljala družinske nega dela ves zbit je v vodi popolnoma omagal. Ko ga je zgrabil vrtinec, je še parkrat zaklical na pomoč ter dvigal roke, potem pa ga je obrnilo, da so se videle noge iz vode. Naenkrat je izginil in tovariša sta ga zaman iskala. Tudi drugim ni uspelo najti utopljenčevega trupla. Kruta usoda in 6mrt nesrečnega mladeniča je prebivalstvo zagorske kotline močno pretresla. vezi in ki je zaradi moževe odsotnosti po> vzročila počasno odtujitev med zakonci. Tudi političnih motivov ne smemo prezre« ti. Ženske, ki so danes že v mnogih javnih službah, bodo tudi doma uveljavile popol« no emancipacijo. Naravno je, da se pri ta« ki spremembi družinskega življenja in pra« Naša knjiga Centralni institut za promet domačih knjig. Zastoj u prometu knjigama jedna je od najvetfib smetnja kulturnog razvoja naše zemlje. Citači neznaju što se sve izdaje, iz-davači zapinju s izdavanjem, pisci ne na-laze nakladnika i ne pišu. Knjižare ne mo-gu slati svim interesentima ni svoje kataloge, a posve je nemoguče da im dojave va množijo ločitve, saj so tako možu ka* kor ženi na razpolago razširjeni zakoni glede ločitve. Kar se tiče Amerike, je tudi tam cela množica novih ločitvenih zako« nov, ki se pomnozujejo s številnimi dodat* nimi določbami po raznih državah. Po« znam države, kjer je sodnik izrekel loči* tev na temelju .grozovitosti', ki je obsto* jala v tem, da se mož ni zabaval s svojo ženo po njeni mili volji. Dokler bodo lo* čitve tako olajšane, ni misliti na zboljša* oje zadevnih statistik.« »Ali verujete tudi vi kakor Oswalcl Spengler v propad zapada?« »Poznam Spengler jeva prerokovanja, mi* slim pa, da niso točna. Jaz vidim na vseh področjih velik napredek in težnjo po evo* luciji.« »In politika? Na tem področju, kjer se po liberalizmu preteklih let vedno bolj udejstvujeta diktatura in reakcija, vendar ne morete govoriti o evoluciji.« »Zakaj ne? Diktature in reakcijonarni pokreti imajo nedvomno svoj vzrok Sicer pa niso tako številne. Splošna politična tendenca sili na vedno večje in močnejše priznanje posameznikov. Vse druge smeri so le izjeme. Kakor hitro pa igra človek kot edinica tako pomembno vlogo, se mo* re govoriti o napredku in evoluciji. Slično smer opažamo tudi v literaturi in umetno« sti.« »Ali verujete, da je možno rešiti velike socialne probleme n. pt. večni mir samo z duhovnim orožjem t. j. z literaturo ali filozofsko propagando?« »Nočem odrekati koristi literarnemu in filozofskemu udejstvovanju, toda samo s temi sredstvi se bodo težko dosegli večji uspehi. Ako človek ni gospodar nad sa» mim seboj, ne pomagajo nikake omejitve, kakor smo videli 1. 1914.« »Kaj je znamenje našega časa? Živimo v dobi eposa ali lirike?« »Ne v tej in ne v oni. Značilnost naše« ga časa je izključno le stroj. Živimo v do« bi tehnike. So pisatelji in filozofi, ki so smrtni sovražniki strojev. Jaz smatram tehniko in stroje le za časovni pojav.« »Ali ste zadovoljni z današnjo literaturo in umetnostjo? »Žal, tega ne morem trditi. Kakor sem že omenil, ne vidim v teh pojavih ne raz« pada in ne propada. Trenutno smo v sta« nju iskanja in tipanja. Kakor hitro se bo našel zaželjeni cilj, bosta prišli do veljave tudi literatura in umetnost.« v Karlovec, kjer jim ie bi! prirejen nad vse prisrčen sprejem. Seliaki so si ogledali v spremstvu karlovških meščanov in okoliških kmetov mesto, razne gospodarske objekte in industrijska nodietia. Davi so se skopski seliaki odoeliali v Sloveniio. V Rosalnicah. kier so izstopili. Skopski seljaki na Dolenjskem Novo mesto. 28. iuliia. Skopski seliaki. 28 po številu, so dooo-tovali včerai pod vodstvom referenta za i svako novo izdanje. Zbog neupudenosti pa-kmetiistvo v Skooliu g. Dragomira Saviča | te naroči to ljudi viših potreba, koji žive u | pokrajinskim gradovima i selima. Da se to popravi valja obaviti_ jedan ve liki posao: organizovati cirkulaeiju kulturnih dobara, t. j. izgraditi ceste, kojima de modi knjige da i u najdaljem kraju nadju one, kojima su potrebne. ______________________________ Institut Naša knjiga dao se na ta j posao da si cned potoma ogiedaio najvažnejše I uprkos svih poteškoda. S njim treba da sa-gospodarske postojanke v Beli Krajini, so radjuju svi, kojima je stalo do zivljeg kre-iih pozdravili: v imenu velikega župana tanja dobrih knjiga: Izdavaci knjiga, ča-ljubljanske oblasti referent za kmetijstvo sopisa i novina; pisci svih pravaca; profe-svetnik Trampuš, v imenu komisarja liub- sori, učitelji i svi prosvjetitelp naroda; Ijanskega oblastnega odbora inž. Kuret iz umjetnici i svaki napredan covjek, kop Cl-Ljubliane. župan Božjakoveea g. Pečarič I ta i želi da prati sve novosti savremene in odbornik Kmetijske družbe g. Baluk. Seliaki so odšli nalprvo k Trem faram. nato pa v Drašiče.- V Drašičah iih ie pričakovala vaška godba z županom Gnšti-nom na čelu. nakar so iih vaščani po ofi-cijelnem snreiemu pogostili pod vaškimi lipami. Enako prisrčnega soreiema so bili seljak' deležni tudi v Metliki, kamor so se pripeljali na leno okrašenih vozovih. Meščani so iih oričakovali pred mostom in iim priredili viharne ovacile. Toole pozdravne govore so imeli: srezki poelavar dr. po-Hanec. župan GoHa ter starosta JSS g. Gangl, ki se mudi v Metliki na počitnicah. Po ogledu mesta in okolice se le vršil banket, na katerem ie govoril med drugim skopskim seliakom v pozdrav tudi prost g Gregor Cerar. S prvim popoldanskim vlakom so se seliaki pripeljali v Kandilo. kier iih ie pričakovala grmska šola z ravnateliem inž. Pod-gornikom na čelu. Odšli so takoi na Grm. kjer prenoče in si ogledalo iutri gospodarske objekte v kolikor si iih niso že danes. Iz Novega mesta odootuieio že tekom iutrišnjega dne proti Stični, kier si bodo ogledali tamošnii samostan. kulture. Da se stvore veze izmedju čitalaca i pi-saca i iadavača, da jedni mogu ugledati a drugi prikazati sliku stalnog rada oko razvitka našeg društva, odlučio je Institut Naša Knjiga da izdaje mjesečni časopis. Taj de objavljivati svako novo izdanje I donositi kratke informativne članke o naj-novijim pojavama savremenog života i na-stojanjima duševnih radnika. Časopis de početi da izlazi Čim se dovr-še svi pripremni poslovi, na jednom ta-baku formata knjige. Cijena mu je Dinara 3.0 po broju (30__dinara godišnje). S obzirom na uzgoini zadatak i minimalnu cijenu molimog gg. pretplatnike da nam pretplatu pošalju unapred. Prijate\ji progresa i narodnog prosvje-divanja, spomenite 6vojim poztaatima naš list! Izdavači i nakladnici, šaljite nam ured-no svoja izdanja da ih na vrijeme objavimo. Pisci, javljajte nam ukraitko na čemu radite, tražite nakladnike preko našeg lista! Bibliografsko Odjeljenje Instituta NAŠA KNJIGA Zemun. Umor na vasi V selu Vitoievcu ori Sremski Mitrovici se je odigrala krvava drama med seliako-ma Markom Puškašem in Rado™ Črnogorcem. Oba seliaka sta se že več let prepri-rala in se smrtno sovražila. Rade ie hotel Marka že dvakrat ustreliti, a so umor še pravočasno preprečili sosedi e. V soboto popoldne sta se oba seliaka srečala zunaj sela. kamor sta šla napajat konie. Morda ne bi prišlo do tragedije, če se ne bi konja ustavila. Marko je zavpil nad Črnogorcem: Ali se mi moraš zmerom nastavljati? Rade nI odgovoril. Marko ie tedaj zgrabil nož in usekal Rada oo glavi. Ko se je ta zgrudil, oblit s krvio. ga ie Marko še toliko časa obdeloval z nožem, da ie Rade izdihnil. Poroka kapetana Mariana Korvetnj kapitan Mariano. ki ie spremljal lansko poletje generala Nobila na njegovem poletu na severni tečai. se ie poročil te dni z grofico Francesco Biancon-cinijevo. Za priči sta bila za ženina vojvoda Apulski. za nevesto oa bivši finančni minister Volpi. Kapitan Mariano ie korakal k oltarju na berglah in onrt na svojo nevesto. Mati profesorja Malmgreena. ki ie, kakor znano, na pohodu z Marianom in Zappijem čez ledenike podlegel trpljenju, ie poslala Marianu poročno darilo in cnu čestitala k poroki. K pokrajinski skupščini UJU Malo, a vendar neljubo tiskovno pomoto o izjavi urednika g. Dimnika v poročilu »Ponedeljka« smo lojalno takoj popravili v torkovem »Jutru«. NaiproSeni od poverjemdštva UJU objavljamo, da se mora omenjeni pasus v celoti srlasiti: »Urednik Dimnik izjavlja, da se ne boji kritike in kontrote, ker že sedaj sodelujejo pri vsei kritičnih dopisih in redakcijskih poslih čJani eJcse-kutive t. J. poverjenik, tajnik in blagajnik ter nima ničesar proti, 6e se ti poinnož« še s treini in Ce želite tudi veSroi člani uredniškega konzorcija. zatoeva pa, da konzorcij ne bo sanio kritiziral, temveč tudi dejansko pomagal pri uredniškem delu.« OTROŠKA PAMET »Papa, glej, kako je to pripravno, da teče potok natanko pod mostom. Če ne bi bilo tako, ne bi midva še mogla črezenj.« BAJADE Anekdote o Pašiču Tramvaj naj bi se izognil Po poškodbi, ki jo je Pašič dobil, ko je njegov šofer zavozil z avtom v tramvaj, je prihitel k Pašiču neki mini- St~" A za Boga, gospod predsednice, kako se ti to dogodilo? Mar šofer ni mogel avta okreniti ha drugo stran? _ Ovaj... jest, znaš... šofer je išao malo pobrzo, pa nije mogao. Nego, znaš... ovaj... tramvajdžija trebaše, da skrene na drugu stranu! Točno Srečati je Pašica dopisnik pariškega »Journala« M. Barby in ga po pozdravu prosil, kdaj sme priti k njemu zaradi nujnega in važnega razgovora. Pašič se malo zamisli in po par tre-tjutkih pravi: ' — Ovaj... znate, najbolje: dodjite sutra! — Katero uro? ^ Ovaj.,. najbolje.: dodjjte tako... znate.., dakle, ali samo tačno, i naj, bolje: izmedju osam i dvanaest na podne. Pašič o Nušiču Povodom aneksije Bosne in Hercegovine v letu 1908. je Branislav Nušič vodiil v Beogradu znane demonstracije proti Avstro-Ogrski. Nušič je zajahal konja in na čelu demonstrantov prijezdil pred zunanje ministrstvo ter pognal konja po stopnicah v prvo nadstropje. (Ko so pozneje resni ljudje očitali Nušiču, da je skvaril patriotično manifestacijo, je Nušič neki odvrnil: »To ni bil prvi konj, ki je zašel v zunanje ministrstvo«. ..). Tistega večera po demonstracijah pribiti k Pašiču Mika Popovič, mu ves v skrbeh opiše potek dogodkov in sko-ro ogorčen pripomni: _ • — Vse skupaj je izpadlo priHčno neresno. Eto, prosim Vas, gospod predsednik. Brana Nušič se je na konju pognal v zunanje ministrstvo. Ovaj... zar na grnnjj sprat? — se začudi Pašic, — Jest, molim Vas! — potrdi Mika. — Ovaj... znaš... ja sam znao, da on dobro piše knjige, ali ovaj... da može da jaše konja, to nišam znao! ?Pašič in Gieslingen Po znani deklaraciji Milovanovlča, srbskega poslanika na Dunaju, da z aneksijo Bosne 4n Hercegovine prizadete pravice kraljevine Srbije, pride lepega dne k Pašiču avstrijski poslanik Gieslingen. Ko sta se pogovorila o diplomatskem zdravju, potegne Gies-Hngen iz svoje aktovke neko knjižico in jo pokaže PašSču, rekoč: — Dovolite, ekscelenca... ali glejte: po znani deklaraciji se je zopet pojavila jredentistična propaganda. Poglejte, prosim, tole šolsko knjigo! To je zemljepis srbskih dežel, dotiskan zadnje dni, in v njem se zopet označujeta Bosna in Hercegovina kot srbski deželi pod avstroogrsko oblastjo. Pašič se nekoliko zresni, mobilizira svoje misli in končno odvrne z nasmeškom: — A da... ovaj... jest, ja sam to več vidlo, ali ovaj... maš... to je pisano samo za decu 1 nema opasnost za rat! Pašič in general Zečevič V spominu je Se, kako so v parlamentu im norvinah napadali generala Zečeviča, ko je bU vojni minister. O^ tovo. da generalu ta reč iri bila vsec, pa se ie podaJ k Pašiču, da se dogovori z njbn ta se potoži zaradi napadov v listih, ke«r da bo sicer moral de-mistaniratl. Nu, Paftč ga j« tytro poto-jaJfl: — Uvaj, znaS... jest, onaj... Sto se tiče u skupštinu. tu če stvar da leg-ne i bidne za sporazum... znaš. A ovaj... što se tiče novine — najbolje je, da novime ne čitaš!... Nepojmljivo General Borovič je sporočil Pašiču, da so bili Turki pravkar strahovito te-peni pri Kumanovem in da se umikajo v največjem neredu. Pašiču se razvedri obraz in vpraša: — Ovaj. molim vas, kuda beže Tur-ci? — Očividno je pričakoval odgovor, da 50 pobegnili naravnost v Carigrad, ali pa, da so sploh že v Mali Aziji. A Borovič odvrne: — Beže u pravcu k Bitolju. — Pa. ovaj,.. molim, šta če oni u Bitolj, kada vi kaiete. da čemo i mi u Bito®?! — se začudi Pašič. Pašič In Mehmed Spaho Raizgovarjala sta se pred par leti o politični situaciji Pašič in Spaho. Pa mu pravi Pašič: _ Ovaj... jest, znaš. srospodine Smaii-aga. molim vas. da naredite,., ovaj... vašim Sulejmanima, pa ovaj... da mi bWne kriza, ntgo da gtosoto » radikale zbog spoljnu (zunanjo) situaci-ju u zemlji Pašič o Radiču Po končanih volitvah v ustavotvor-no skupščino pride Marko Trifkovič k Pašiču in mu sporoči: — Po zanesljivih vesteh, gospod Pašič, ne bo Radič s svojo skupino nikakor prišel v skupščino. Pašič se malo zamisli, nato pa gladeč hrado vpraša: — Pa. ovaj... onaj... kako on stoji materi jahto? Pašič v uniformi. V balkanski vojni so vsi sroski uradniki, ki so prihajali v kraje osvobojene izpod turškega jarma, oblekli vojaško uniformo, da bi imponirali prebivalstvu. Tako je tudi sam predsednik lade Pašič hotel povečati svoj prestiž in je oblekel nekakšno uniformo, na glavo pa posadil šajkačo. Izgledal je prav lepo h zanimivo. V Skoplju pred cerkvijo sv. Spava sreča Pašič Velizarja Jankoviča in ga ves začuden vpraša: — Ovaj... si S ti to. dete? _ Ja sam! — odgovori junaški Ve-lizar. — Ovaj... jest, znaš... ja obukao uniformn. pa ne moga, da te poznam! »PONEDELJEK« St. 30. Ptaedetjefc, 76. VII. 1929. SK lliriia plavalni prvak Slovenije Rezultati waterpolo tekem ne morejo Iliriji odvzeti zmage - Včerajšnja diferenca točk znaša 129 - Prvi poraz BSK - Hajduk neporažen - Mladinske tekme v Ljubljani - Primorje Sušaku - Francija si osvoji Davisov pokal HA Včeraj se je ves dan nadaljevalo t etanola,no« »a plavalno prvenstvo Slovenije. Po sobotnih rezultatih se je računalo, da se bo vršila ostra borba, ali bo zasedlo prvo mesto Primorje a* pa Ilirija. Zdelo se je, da bo šlo le za majhno diferenco v točkah. Toda že v nedeljo dopoldne se je pokazalo, da bo Ilirija z lahkoto odnesla letošnje plavalno prvenstvo. Za Ilirijo predstavlja to vsekakor zelo velik uspeh. Od onega časa, ko je Primorje prvič nastopilo v tem tekmovanju, si je vsako leto, in to sedemkrat, priborilo ponosni naslov slovenskega plavalnega prvaka. Seie letos je Iliriji uspelo, da je iztrgala ta ponosni naslov svojemu najhujšemu ri-valu. Za to borbo sta se gotovo oba kluba temeljito pripravljala. Brezdvorono je, da se ima Ilirija za svoj uspeh v prvi vrsti zahvaliti onim, ki so z zgraditvijo športnega kopališča daii Hirijanskim plavačem priliko za sistematični trening. Dejstvo, da so Ilirijani tekmovali na enem športnem prostoru, na katerem so trenirali. je bilo gotovo velik ptos. Poudarjati pa je treba disciplino, ki so jo pokazali plavači in plavalke Primorja, ki kljub temu, da se je že v nedeljo dopoldne s sigurnostjo lahko računalo z veliko zmago Ilirije, niso klonili ter v posameznih disciplinah dali vse iz sebe, da hi vsaj nekoliko paralizirali oni plus, ki so ga imeli llirjani. Tekmovanje je bilo eno najlepših, kar smo iih imeli v Sloveniji. Harmonija med plavači in plavalkami obeh klubov je bila vzorna. Vsak je gledal samo na to, da v pravem športnem duhu doseže največji uspeh za svoj klub. Ilirija je po sobotnih in nedeljskih tekmovanjih sigurni plavalni prvak Slovenije. Dosegla je 515 točk proti 386, ki so jih priborili Primorjaši in Primorjašice za svoj klub. Diferenca znaša torej 129 točk. Prt tem pa še niso vračunani rezultati iz water,polo-tekem, ki bodo, kakor se zdi, diferenco nekoliko znižali. Vendar pa je zmaga Ilirije že popolnoma gotova. Ilirija je dosegla 18 prvih, 10 drugih, 14 tretjih, 13 četrtih, 9 petih in 6 šestih mest, Primorje pa 7 prvih, 15 drugih, 11 tretjih, 9 četrtih, 11 petih in 12 šestih mest. Organizacija tekmovanja je bila dobra. Včeraj je prispel v Ljubljano savezni delegat inž. Liler k Beograda, ki je prevzel v nedeljo popoldne mesto vrhovnega sodnika. Po odstopu sodnika skoke svetnika Dekleve je vskočil tudi na njegovo mesto. Dopoldanski rezultati I. Finale seniorke 100 m prosto (6 tetom.): 1. Wohlfart (1.) 1:41.8, 2. Treo (P.) 1.45.2, 3. Sevei ti.), 4. Škofij (1.). 5. Ogrin (P.), 6. Jenko Ida (P.) II. Finale junloril 50 m prosto (8 tetan.): 1. 1. Wilfan (P.) 32.4, 2. Kolar (P.), 34.2, 3. Turnšek (I.), 4. Peče (I.), 5. Kolacio (I.), 6. Tuma (P.). III. Finale Junlorke 50 m prosto (8 tetan.): I. Jenko (I.) 43.4, 2. Prekuh (P.) 47.6, 5. BrecelJ (P.), 4. Otruba (P.), 5. Jerina (P.), 6. Dolenc (I.). V. Finale senlorji 1500 m prosto (5 tekrn.): 1 Gaberšček (P.) 29:22.6, 2. Gregorič (I.) 30:46.2, 3. Erbežnik (P.) 31:46.2, 4. Grilc (I.), Peti tekmovalec Koželj (P.) je odstopil. V. Finale seniorke 200 m prsno (7 tefcm.): 1. Wohlfart (I.) 3:40.6, 2. Sever (I.) 3:55.2, 3. Ogrin (P.), 4. Otruba (P.), 5. Jenko Ida (P.). Dve pla-vačici Primorja sta odstopili. VI. Juniorji 100 m prsno (8 teto.): 1. Pay6r (I.) 1:38, 2. Mitkšič (P.) 1:58.2, 3. Ogrin (P.), 4. Bradač (I.), 5. Sturm (P.), 6. Otruba (I.). VII. Finale junlorke 100 m prsno (8 tekm.): 1. Treo (P.) 1:44.4. 2. Jenko (I.) 1:45.2, 3. Prekuh (P.) 1:49:6, 4. Otruba (P.), 5. Bradač (L), 6. Erbežnik (P.). Vloženi protest s strani sodnika zaradi nepravilnega stila Jenkove je bil odklonjen. VIII. Senlorji 100 hrbtno (8 tekm.): 1. Payer (I.) 1:38.4, 2. Ivo Medved (P.) 1:42, 3. Jesih (I.), 4. Seunig Joža (L), 5. Sramel (P.), 6. Goljev-šček (P-). IX. Seniorke 4X100 m prosto: 1. Ilirija I. 7:16.8, 2. Primorje I. 7:29.6, 3. Primorje H. 7:43.2, 4. Primorje III. 5. Ilirija II. 6. Ilirija III. Po teh plavalnih tekmah so se vršili skoki seniorjev in senork s stolpa. Seniorji so izvajali po 5 obveznih in po 4 poljubne skoke. Obvezni skoki so bili naslednji: Skok naprej z zaletom s stolpa 5 m, salto nazaj s stolpa 5 m, skok naprej brez zaleta s stolpa 10 m, skok naprej » zaletom 10 m. Rezultati so bili naslednji: X. Skoki seniorjev s stolpa: 1. Kordelič (I.) 95.06 točke, 2. Strnad (I.) 70.76, 3. Otruba (I.) 60.50, 4. Zvan (I.) 58.60, 5. Crček (I.) 53.56, 6. Sušteršič (P.) 34.80. XI. Skoki seniork s stolpa. Seniorke so izvajale vsaka po 4 obvezne skoke, in sicer skok naprej brez zaleta s stolpa 5 m, skok naprej * zaletom s stolpa 5 m, skok naprej brez zaleta s stolpa 10 m in skok naprej z zaletom s stolpa 10 m. Klasifikacija je bila naslednja: 1. Wohlfart (I.) 28.8 točke, 2. Pretnar (I.) 20.8, 3. Dovč (I.) 20.4. Waterpolo: Primorje I : Primorje II. 1:0. Tekma se je vršila prav po domače. Niti eno niti drugo moštvo se ni trudilo ter ni pokazalo nič posebnega. Popoldanski rezultati I. Finale senlorji 100 m prosto (8 tekm.): 1. Jenko (I.) 1:14, 2. Erbežnik (P.) 1:22, 3. inž. Medved (P.), 4. Peče (I.). 5. Turnšek (I.), 6. Tuma (P.). Jenko je prišel na cilj 7 m pred drugim. ii. Finale Junlorke 100 m hrbtno (4 tekm.): 1. Prekuh (P.) 1:52, 2. Treo (P.)- 1:53.4, 3. Dolenc (L). 4. Škulj (I.). III. Finale senlorji 200 m prsno (7 tekm.): 1. Sever (I.) 3:20.8, 2. Grilc (I.) 3:27.2, 3. Jesih (I.) 3:31.8, 4. Goljevšček (PJ. 5. Ogrin (P.), 6. Pin-terič (P.). IV. Finale seniorke 100 m hrbtno (7 tekm.): 1. Wohlfart (I.) 1:40, 2. Jenko Ida (P.) 1:52.2, 3. Prekuh (P.) 1:55. 4. Jerina (P.), 5. Grabrijan (P.), 6. Dacar (P.) V. Finale Juniorji 100 m hrbtno (8 tekm.): 1. Sturm (P.) 1:33, 2. Sušteršič (I.) 1:38.2, 3. Bradač (I.) 1:42, 4. Otruba (I.), 5. Tuma (P.) 6. Ogrin (P.). VI. Finale seniorke 400 m prosto (8 tekm.): 1. Wohlfart (I.) 7:56.8, 2. Treo (P.) 8:13, 3. Sever (I.) 8:21, 4. Skulj (I.), 5- Ogrin (P.), 6. Jerina (P.). VIL Seniorji 4X200 m prosto: 1. Ilirija I. 13:14.8, 2. Primorje I. 14, 3. Primorje II. 14:47.2, 4. Ilirija II. 5. Primorje II. 6. Primorje III. Prva štafeta Primorja je vodila do 350 m. Sel« tedaj je finalist Ilirije Jenko dohitel finalista Primorja Gaberščka ter kot prvi dospel na cilj. Bila je to ena najzanimivejših točk vsega programa. Prvi dve štafeti sta bili sestavljeni nastopno: Ilirija I. Jesih, Sever, Turnžek, Jenko. Primorje I. .Erbežnik, Sramel, Tuma, GaberSček. Sledili so skoki seniorjev in seniork z deske 3 m. Seniorji so izvajali po 5 obveznih in po 6 poljubnih skokov. Obvezni skoki so bili naslednji: skok naprej z zaletom, skok nazaj, Auer-bachov skok s priigibom z zaletom, povratni skok s prigiboim. Seniorke so izvajale po 3 obvezne skoke, in sicer navadni skok naprej z zaletom, skok nazaj in povratni skok s priigibom ter po 3 poljubne skoke. Klasifikacija Je bila naslednja: VIII. Skok) seniorjev z deske 3 m: 1. Kordelič (I.) 151.06 točka, 2. Junrtes (P.) 118.24, 3. Kopač (I.) 81.68, 4. Žvan (I.) 79, 5. Strnad (I.) 77.96, 6. Crček (I.) 77.20. IX. Skoki seniork z deske 3 tn: 1. Bemetich CP.) 41.18, 2. Dougan (P.) 38.24, 3. Pretnar 33.74. X. VVaierpoio: Po skokih se je vTšila »derbyt vaterpolo tekma med Primorje I. k Ilirija I. Ta tekma je naravno vzbudila med občinstvom velikansko zanimanje, ki je z viharnim »dirkanjem« bodrilo svoje ljubljence. Zmagalo je moštvo Prhnorje I. z 2:1 (0:1). Tekmo je sodil savezni delegat inž. Liler iz Beograda. Pregled borbe med Ilirijo in Primorjem za plavalno prvenstvo Št. Discipline P 1 a c e m e n t Lkseže t očke Stanie cčk Diferenca točk po poedinih disciplinah I 11 m IV v VI 'rm 11 iia LSK Pcim. Iliri » LSK 1 juniorji 4 X 50 prosto i P I P .p i 26 o» 2t» 8 1 * 2 skoki juniork 1 I t — . — • .•> 21 31 59 28 3 seniorji 400 prosto I P P P I i 16 16 47 75 28 4 juniorke 4 X 50 prosto I I P I — 32 30 79 105 26 5 skoki juniorjev I I I I P p 3 29 82 134 52 seniorke 100 prosto I P I I P p 11 1 93 155 n 2 / juniorji 50 prosto P P I I I p 21 10 115 165 50 8 juniorke 50 prosto I P P P P i 18 14 133 179 4r> seniorji 1500 prosto P I P l — — 18 11 151 190 39 10 seniorke 200 prsno I I P P P — 10 21 161 211 5" 11 juniorji 100 prsno I P P i P i 15 17 176 228 52 12 juniorke 100 prsno P I P P I p 22 10 198 238 40 13 seniorji 100 hrbtno I P I i P p 11 21 209 25y 50 1-1 seniorke 4 X 100 prosto I P P P I i 32 32 241 •291 50 15 skoki seniorjev s stolpa I I I I I p 1 31 242 322 80 16 skoki seniork s stolpa I I I — — — — '26 242 348 1< 6 17 seniorji 100 prosto I P P i i p 14 18 256 366 110 18 juniorke 100 hrbtno P P I I — — 21 8 277 374 97 19 seniorji 200 prsno I I I P P p 6 26 283 400 117 20 seniorke 100 hrbtno I P P p P p 19 13 302 413 111 21 juniorji 100 hrbtno P I I I P p 16 1* 318 429 111 22 seniorke 400 prosto I P I 1 P p 11 21 329 4^0 121 23 seniorji 4 X 200 prosto I P P I i p 28 06 357 4*6 129 24 skoki seniorjev z deske I P I I i i 8 24 365 510 145 25 skoki seniork z deske P P I — — — 21 5 38o 515 129 Diferenca točk po poedinih disciplinah v zadnji rubriki je vedno v korist Ilirije. Državno nogometno prvenstvo Za včerajšnji tekmi BSK : Hašk, ki se je vršila v Zagrebu, in Gradjanski : Hajduk, ki se je odigrala na vročih splitskih tleh, je vladalo v športnih krogih Zagreba ogromno zanimanje, še predno sta bili tekmi končani, so bile zagrebške redakcije doelovno oblegane od velikih množic radovednežev, ki eo hoteli zvedeti, kako je igral Gradjanski v Splitu. Istočasno so redakcije prejemale neštevilna vprašanja o izidu tekme v Zagrebu, ki so prihajala iz province, iz Beograda, Ljubljane, Sarajeva, iz Splita itd. Današnji dve tekmi sta končali z delnim iznenadenjem in senzacijo v Zagrebu. Favorit BSK iz Beograda, ki je doslej premagal vse svoje nasprotnike, je moral na zagrebških tleh podleči HaSku z 1:3. O tekmi sami se ne more reči, da bi Hašk ne bil zaslužil tega izida, čeprav je BSK mestoma hudo pritiskal in ogrožal Haško-vo svetišče. Tekma se je odigrala pred 6000 gledalci, ki so popolnoma zasedli Haškovo igrišče v Maksimiru. Hašk : BSK 3:1 (2:1) Hašk: Roth — Koch. Bivec — Marjanovič, Križ, Kunst — Wolf, Ilitrec, Agič, T.ei-n."-rt, Jeren. BSK: Stojanovič _ Tos!e, Tomažič — nanič. Marjanovid R., ču'dč, Vuiadinovie, Arsenijevič, Marinkovič, Gjorgj?vi<5 — Tir-nanič, Marjanovič R., Cukič, Vuiadinovie, Nridanovič. Igro je otvoril BSK z naglimi napadi proti Hašku, ki pa ne prinesejo rezultata. V 9. minuti je Hašk pred vratmi BSK, ki bi si bil kmalu zabil avtogol. V 11. minut! pritisne Hašk s krasno kombinacijo in zabije prvi gol. Kmalu za tem si srednji napadalec Haška Leinert razbije naočnike. BSK ponovno pritisne. Haškov vratar Roth mora braniti oster strel iz neposredne bližine. Za tem sledijo ponovni napadi BSK, iz katerih izravna BSK ponovno napada, toda Hašk^ in603nira spretne predore in v 42. minuti postavi Leinert s prekrasnim strelom končni rezultat prvega polčasa 2:1 ia HaSk. V drugem polčasu skuša BSK popraviti rezultat in pritisne. Pred golom Haška nastane serumage, vendar pa BSK ne more izenačiti. Nato oster napad Haška, ki konča brez uspeha. V 18. minuti strelja Woll s črte, njegovo žogo ujame Jeren, ki postavi končni rezultat 3:1. S priznano točnostjo je sodil dunajski sodnik g. Braun. Hajduk : Gradjanski 4:1 (2:0) Tekma v Splitu, ki jo je sodil budimpe-štanski sodnik Ger6, je končala z zmago Hajduka. Tekmi je prisostvovalo 4000 gledalcev. Igra obeh moštev je bila na do-kajšnji višini in je Hajduk po poteku igre zmago docela zaslužil. Do 83. minute ni bilo gola, gledalcev se je že polaščala ner-voza. V tej minuti pa je Hajdukov napadalec Bakotič predriblal obrambo Gradjanskega in dosegel s krasnim strelom vodstvo za Hajduka. Nato je imel vratar Gradjanskega Mihelčič dokai posla. V 85. minuti foula Desko-vič Babica. Dve minuti kasneje diktira sodnik enajstmetrovko. Hajduk vodi z 2:0. Igra postaja na obeh straneh dokaj ležerna. Pri obeh moštvih je opažati utrujenost V 43. minuti bi si bil Rajkovič kmalu zabil avtogol. V drugem polčasu pritisne sprva Grad-janski, nato pa Hajduk. V 24. minuti brani Mihelčič Bonačičev strel iz neposredne bližine. V 27. minuti ima Hajduk neverjetno srečo. 2oga se odbije od vrat in Gradjanski ponovno zastrelja pred praznim Haj-dukovim golom. Gradjanski ponovno pritisne in doseže po Stankoviču krasen gol. 8:1. V 33. minuti prodre Cindrič in strelja razantno. Hajdukov vratar je na mestu in brani bravurozno. Takoj nato napade Hajduk in rezerva Gužina zabije tretji gol sa splitsko moštvo. Igra je že odločena. Gradjanski se brani, a ne more preprečiti, da Bakotič v zadnji minuti « krasnim strelom iz daljave ne M postavil končnega rezultata 4:1 za Hajduka, Stanje državnega prvenstva je: Hajduk 3 3 0 0 13:5 6 Hašk 4 2 0 2 8:9 4 BSK 2 10 1 6:4 2 Jugoslavija 3 1 0 2 4:6 2 Gradjanski 4 1 0 3 5:12 2 Prihodnjo nedeljo igrata BSK in Jugoslavija v Beogradu ter Hašk in Gradjanski v Zagrebu. Hajduk bo prost. Na čelu tabele se nahaja Hajduk, ki vodi s šestimi točkami. Njegove šanse za naslov državnega prvaka so izredno ugodne, čeprav je odigral doelej vse tekme na domačih tleh. Žsprrebški klubi so odigrali po »tiri tekme. Hašk si je nekoliko opomogel in stopa ponovno v ospredje. Pač pa se zdi, da je položaj Gradjanskega zapečaten in da prihodnje leto ne bo več nosil visokega naslova državnega prvaka. Juniorske nogometne tekme za pokal SK Ilirije Na izrišču SK Ilirije so se odizrale včerai preostale tri juniorske tekme I. kola ob živahnem zanimanju zainteresirane publike. Zlasti Dopoldansko tekmo Slavita : Reka ie spremljala publika. v kateri ore-vjaduie seveda mladina in članstvo nastopajočih klubov, zelo glasno, včasih že prav bučno. Mladinskim tekmam bi bilo v dobro. ako se zledalci v bodoče udeistvuie-Jo boli umerjeno. Kar se tiče moštev oz. Igralcev, ie treba reči. da so se Dokazala v dosedanjih tekman brez izieme disciDli-nirana in fair. Izidi včeraišnijh tekem so naslednji: Mars : Rakovnik 7:0 (3:0). Telesno mnogo šibkejše moštvo Rakovnika se ie moralo večji del igre omejiti na obrambo. Mars je zaigral dobro šele v druži Dolovici igre. ko ie izoelial nekoliko lepo zasnovanih naDadov in Dokazal dobro tehnično izurjenost. Da tudi brzino in vztrainost. Hermes : Savica 3:1 (2:1). Hermesovi juniorji so bili tukai tehnično dovoli dobri, da so nadvladali telesno močnejšega nasprotnika. Igra ie bila do kraja odprta, toda včasih nekoliko Dreostra. kar ie Drivedlo v drugem Dolčasu do izključitve dveh Hermežanov. Savica se ie Dokazala kot odDorno. borbeno moštvo, ki bi moglo ob boli smiselni izri doseči Droti včerajšnjim iunioriem Hermesa tudi Dozi-tiven rezultat. Slavija : Reka 0:0. Žreb odloči za Slavijo. Tekma med Slavijo in Reko ie bila najboljša tekma v I. kolu. Nasprotnika sta si bila v vseh delih ravna, izrala sta aitro. odločno in z največjim elanom. le škoda, da ie v obeh moštvih naoad zaostajal za ožjo obrambo. Tako ie razumliivo. da je končala tekma ob normalnem času neodlo- čeno in da Je tudi 2 krat oo 10 minutni podaljšek ostal brez rezultata. Po določilih tekmovalnega pravilnika se ie moralo zmagovalca izžrebati, žreb je odločil za Slavij" o. Za II. kolo. ki se bo odizralo prihodnjo nedeljo, so se kvalificirali na ta način klubi Ilirija. Jadran. Primorje. Mars. Hermes. Slavija ter Svoboda in SK Celie. Mladika. lliriia II. Slovan. Rakovnik. Savica in Reka izoadejo in bodo izrali samo še za tolažilno darilo. Orient : Primorje 3:2 (0:2) Sušak, 28. julija. Danes ie tukai zostova lo moštvo Primorja. En del moštva Primorja se ie vračal s svoieza letovanja z Malinskeza. drugi del Da ie doDotoval iz Ljubljane. Primoriansko moštvn ie nasto-Dilo s 5 rezervami. V prvi polovici ie Primorie absolutno prevladovalo ter vodilo z 2:0. V druži polovici pa ie domače moštvo Orienta izra-lo z buTjo. ki ie Dričela briti. ter dosezlo tri zaooredne zole. Prvi eol ie rezultiral iz dokaj dvomliive enajstmetrovke. Domači sodnik ie nekoliko oškodoval goste. Publika iužniaška. vendar ne pristranska. Tenis Francija - Amerika 3 • 2 Pariz, 28. julija. Danes sta se vršila zadnja dva sinzla v borbi med Francijo in Ameriko za Davisov Dokai. V enem ie zmazala Francija, v druzem Da Amerika. Francija si ie torej z zmazo 3:2 tudi letos priborila Davisov pokal. Rezultati so bili: Tilden : Borotra 4:6. 6:1, 6:4. 7:5. - Cochet : Lott 6:1, 3:6. 6:0. 6:3. * Službeno iz LPP. Nocoj ob 21. uri seja jurije za plavalno prvenstvo Slovenije v damski sobi kavarne »Emona<. Mrtva ljubljanska nedelja Prekinjena kopališka sezona — Navzlic slabemu vremenu živahne ulice — Iz policijske kronike Ljubljana, 28. julija. Ljubljančani smo postali glede vremena že naravnost objestni. Toliko solnca, kakor smo ga imeli te dolge vroče julijske dneve, niso užili menda ljudje že leta sem. Zato tudi ni čuda, če živi Ljubljana popolnoma v znamenju kopanja. Znanci in neznanci, moSki in ženske se srečavamo očrneli od solnca in čistega zraka in dnevni pogovor doma in na ulici se suče le okrog tega, kje, kdaj in kako skočimo zopet v vodo. Včeraj in danes pa le nismo prišli popolnoma na račun. Petkova nevihta, ki je obljubljala, sprva spremljana z gromom in bliskom, hiter konec, se je izmirila v lahen dežek, ki je padal tudi še skoro vso soboto, ki pa se ni iz-miril še v nedeljsko dopoldne. Nevihta nam je prinesla nekaj večjih in več manjših požarov, o katerih so listi že poročali. Gospodarila je strela in je tvoril izjemo le si-nočnji požar v Črni vasi št. 21, kjer je pogorelo poslopje posestnice Cecilije Selano-ve, ker se je vžgalo prav po nesreči od peke kruha, ki jo je pripravljala stranka Ana Jeršinova. Zaradi slabega dimnika je udarilo par isker ven v podstrešje in užga-lo tamkaj stlačeno seno. V trenutku je bila v ognju vsa hiša in je požar objel vse poslopje, ki je pogorelo do tal. Prihitelim gasilcem se je posrečilo požar lokalizirati in obvarovati pred nesrečo sosednja poslopja, škoda, ki jo je povzročil požar Selanovi, se ceni na 60.000 Din, dočim je bila pogorel ka zavarovana Ie za 25.000 Din. Zaradi dežja se je zrak prav občutno shladil in take s posebno za nedeljo pričakovanim kopanjem ni bilo nič. Izostal je celo vsakodnevni kopalni vlak, ki vozi do Reteč in Škofje Loke. Na glavnem kolodvoru se je pred 13. zbrala dokajšnja množica vnetih kopalcev, ki pa se je pozneje, ko je zaznala, da je zaradi »hladu« odpovedal stroj, kmalu razgubila. Tako so danes ostale Reteče z Mednom, Ježico in drugimi kraji, kjer se sicer v poletju giblje toliko rjavih neposetene. Bolj živahno je bilo v mestu samem, kjer so posedali ljudje po gostilnicah in kavarnah. Slaba ni bila tudi v okolici. Popoldne se je pričelo zopet jasniti, barometer se je jel počasi dvigati in ob poznih popoldanskih urah je že zopet posijalo solnce. Po- poldan je bil kakor nalašč za sprehod: hlad je vel od vsepovsod, zraven pa so bile ceste lepo izprane in brez prahu. V mestu so bili najbolj glasni v šentjakobski fari, kjer so praznovali žegnanje. Iz gostilnic so se čule harmonike, tudi v petju so bili glasni naši someščani in slišati je bilo marsikako modro. Bilo jim je prav v vsem in tudi na sicer vročega sv. Jakoba se niso jezili, ker je bil letos nekam hladnejši, ali prav za prav, ker so bili svetniki za njim nekam vse bolj čemerni. V ostalem pa je preživela Ljubljana izredno mirno nedeljo, ki je končala celo brez vsakih kolesarskih, motociklis^čnih in avtomobilskih nesreč. Rešilna postaja je bila le popoldne okrog 17. obveščena, da se je pripetila manjša nesreča na Glincah, kjer je padla na cesti V. v hiši št. 2 v stanovanju s stola 5-letna Rozalija Ščurk in si zlomila roko. Malo ponesrečenko so prepeljali na zdravljenje v splošno bolnico. Nekaj več drobnih dogodkov so imeli na policiji V soboto ponoči so imeli posamezni stražniki opravka z raznimi rogovileži, ki so jih spravili na policijo, kjer so polegli po »pričnah«, da so tam pričakali nedeljsko jutro. V neverjetnem strahu je preživela omenjeno noč mesarica Angela L. na Sv. Petra cesti. Bilo je okrog polnoči, ko jo je nenadoma zbudil neki ropot pred oknom stanovanja. Čim si je gospa premela oči in napela vid, je zapazila pri oknu dva tuja obraza. Hip nato je čula tudi, da skuša nekdo z vitrihom odpreti dvoriščna vrata. L je pričela vpiti na pomoč, nakar sta neznanca zbežala. Preplašena gespa se je pozneje pomirila in zopet že skoro zaspala. Ni pa še minila ura, ko jo je nenadoma zbudil nov ropot in je znova planila pokonci. Na svojo grozo je zapazila v sobi tik pred seboj zopet dva neznanca. Žena je pričela kričati na vso moč in je tako zbudila vse stanovalce v hiši. Zaradi njenega krika sta jo lopova pobrala skozi odprta vrata in na vrt ter izginila v temo. Neznana vlomilca sta imela smolo in nista navzlic vsem naporom, da prideta do plena, odnesla prav ničesar. L. je zadevo prijavila policiji še ponoči. Na zasledovanje drznih vlomilcev je odšlo več stražnikov in detektivov, vendar se zdi, da sta lopova zaenkrat srečno odnesla pete. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Deževna in dolgočasna nedelja — Mesto vloma izgred pijanca Vinotoči prazni v mestu pa dosti pijancev Maribor, 28. julija. V soboto nas je po vročih pasjih dnevih obiskal posvežujoč in dolgo pričakovani dežek in pozno zvečer je celo kazalo, da bomo imeli zelo viharno noč. Črni gosti oblaki so zagrinjali nebo, a namesto pričakovane nevihte ie pričel padati le rahel dež. 2e v ranih jutranjih urah se je po mestu raznesla vest, da so neznani vlomilci vdrli v prostore »Spodnještajerske ljudske posojilnice« in odnesli precej bogat plen. Sprva je imela ta vlomilska senzacija videz pasje-dnevne race, pozneje pa se je ugotovilo, da je neki precej vinjeni akrobat odlomil na oknu SpodnjeStajerske posojilnice v »Ulici 10. oktobra« dve močni železni konici in jih nalomil tako, da vise na cesto. Pri svojem poslu je ravnal tako nasilno, da je zlomil nastavek, v katerega je vdelana močna železna okenska ograja, ki je počila na dveh mestih. Storilca še nimajo, vendar pa je jasno, da to dejanje ne predstavlja vlomilskega poskusa, kajti nesmiselno bi bilo tako početje v prostoru nasproti kavarne Central, skoraj pred nosom policije. Potem ko je vso noč padal rahel dežek in je zjutraj prišel z neba blagoslov na žejne kulture, so številni nedeljski izletniki, turisti in kopalci zaradi neprijetne temperature mokrega vremena izpremlnjali svoje nedeljske načrte ter zamenjali cilje z mestiii-mi in predmestnimi gostilnami, kavarnami in kinom. Največ škode pa so vsekakor imeli vinotoči v okolici, za katere je bila današnja nedelja vsekakor najslabša v sedanji njihovi visoki vinski sezoni. Policija je imela ponoči mnogo opravka z raznimi razgrajači, pijančki in klateži. Od vloženih 32 prijav jih odpade na nočne raz- grajače 12, 9 na cestno policijske, avtomobilske in kolesarske dirke, ostale prijave pa so vsakdanjega značaja. V znani strmi Mesarski ulici je gruča to-nočnjakov brez povoda napadla 29-letnega kurjača državnih železnic Jožefa Kmetiča, ki se je vračal k počitku. Dobil je z nožem udarce nad levim očesom. Moral je iskati pomoči na rešilni postaji, napadalci pa bodo kmalu dobili svoje plačilo. Tako je minula včerajšnja dolgočasna m deževna nedelja, ki je prikrajšala izletnike in kopalce za vse užitke._ Naročajte JAKOPIČEV ZBORNIK Važen izum občinskega uradnik- V vasi Čantavir v i iiašel občinski uradnik peter ' , vnovič oluz. ki drobi na zloboko zem! o z malo zonilno silo. Če se iznajdba obnese, bodo orači osvobojeni vsakega naoorneza dela in mnogo se bo prihranilo tudi ori Driprezi. kajti novo konstruirani oluz bn treba samo rezulirati v njezovem mehanizmu in rezila, zasajena v ilužno desko, bodo takoj sama orala na debelo in na zloboko. kakor bo hotel sDremlievalec oluza. Izumitelj se ie več let bavil s svoiim načrtom in sedai ie izum. kakor zatriuie. dovršen ter čaka samo na preizkušnjo. — Občinski uradnik Jovanovič ie svoio iznajdb^ predložil ministrstvu trzovine in industr' je na odobrenie in patentiranje. Nie<" izum ie že popularen po celi Bač' pričakuje od nieza največje korisf Vsak zakon je lahko srečen pravi dr. van de Velde Pretekle dni se ie mudil v Monako-vem holandski zdravnik Theodor Henrik van de Velde, svetovnoznani avtor »Idealnega zakona«. Ob tej priliki je podal naslednjo izjavo: Da, kratko povedano, borim se proti dolgočasju, ker je to zakonu najbolj sovražno. Enoličnost vodi do stanja, ki nam je dovolj znan kot razpad zakona. Po mojih izkušnjah kot zdravnik in kot človek vam povem kar naravnost, da sem za ohranitev enoženstva. Moje knjige smatrate lahko za učne knjige — spisal sem jih za ljudi, ki jim naj pomagajo, da si ustvarijo srečno zakonsko življenje. Samoobsebi je razumljivo, da je zakon tudi ekonomsko razmerje dveh ljudi. Ljudje mi zmotno podtikajo, da smatram zakon kot čisto erotično zadevo. Vzemimo, da sta zakonca lastnika trgovine; oba sta zaposlena v trgovini in imata isti cilj, kar je gotovo močna vez. Toda tudi ta ne drži trajno, kajti erotika je zelo važen steber zakona; če je trhel, pride neizogibno do ločitve. To se zgodi zlasti takrat, če ne vežejo zakoncev finančne zadevščine. Na drugi strani pa je po mojih skušnjah stvar taka: Če je erotična vez zakoncev zdrava in močna, potem je ne morejo omajati niti močne ^diference finančnega značaja. Peen: Taksni smo, kakršni smo -naši smo Zadnjič sva sediela z Janezom pri Dafmatinicu. Zunaj je prav prijazno pršilo. Precej dolgo sva ostala — v pogovoru čas hitro mine. Mislim, da ga je bilo osemnajst deci. Pa ie dejal Janez: »Bh, kaj bi tisto! Takšni smo. kakršni smo — naši smo!« Ta stavek mi je zares ugajal! Vso pot do doma sem ga na tihem ponavljal. obračal na levo in desno, naprej in nazaj, skratka — temeljito sem se uveril, da smo res takšni, kakršni smo in še naši povrhu! N. pr. je stopil neki tujec na Ljubljanico pogledat, kako se Slovenci kopajo. Imajo pa doli take sorte splav na vodi, da se do topi takole kak meter pod vodo, če jih stopi, recimo, trideset na vogal. Gospod je stal na splavu, belo oblečen je bil in kamero je držal v rokah. Kopalcev je bilo na ostajanje in pravijo. da ie bil zbran cvet naše mladine, n>aš up in naša bodočnost, tako rekoč. Naša bodočnost je Opazila tujega gospoda pa je neutegoma, navdušeno in »Idealnega zakona« nisem pisal za mlade ljudi, da bi jim napravil njihovo razvratno ljubavno življenje kratkočas-no, temveč za poročence, da jim pomagam. Iz tega vzroka opozarjam zlasti na to, kar sem napisal v »Sovražnosti v zakonu«. Ne samo telesi naj harmonirata, temveč tudi duši. Svojih izkušenj nisem zapisal samo za tkz. »izbrance«, temveč predvsem za široke mase. Težava pa je v tem, da se ne dajo težke stvari tako preprosto povedati, da bi bile razumljive brez predizobrazbe. Vsak norrnalen mož je lahko srečen z vsako zdravo ženo, čeprav ne takoj začetkom zakona. Običaji raznih narodov niso tako nespametni, kakor bi si mislili na prvi pogled. Pri Eskimih n. pr. določijo otroke že kot dojenčke za skupno življenje in kljub temu je tam zelo mnogo srečnih zakonov. Glede učinkovanja mojih naukov je zanimivo, da prejemam dopise ljudi iz vseh krogov, ki mi pritrjujejo, ker so preizkusili moja navodila. Priznanja niso izostala niti iz teoloških krogov. Premnogi zakonci prihajajo k meni po nasvete. Pripominjam pa, da ne iščem pa-cijentov ter da tudi ne sprejemam honorarja za svoje nasvete, ker sem se odpovedal svoji praksi. Če moje naziranje prodre, sem prepričan, da se bo število ločitev močno zmanjšalo. Najpopolnejša ljubezen dveh ljudi je seveda pusta, če manjka telesni odnošaj. Tega ne smemo prezreti. PpJsfranifp b UorlmKriifi flnii^M" « ■ luiupnU n )«iuumnuTi ui ulIii celokupno stopila na vogal in do pasu potopila tujega gospoda v zgodovinsko vodo Ljubljanice. To dejstvo je vplivalo zelo tujsko-prometno. Tuji gospod ni niti zugnil: bliskoma je izginil s kamero in z mokro obleko vred. Mož je že vedel, zakaj! Stvar pa je taka, da smo zelo ponosni, ker smo takšni, kakršni smo. Sploh je znano in so vsi narodoslovci edini v tem, da je ponos prva in glavna odlika vsakega naroda, slovenskega Da še posebno. Kot svetel zgled našega ponosa postavim svojega dragega znanca Hra-broslava Zajca. Mož je železniški uradnik in kot tak steber naroda: ker znane je in smo tozadevno dobili že z najvišjih mest laskavo pohvalo, da smo Slovenci vzor-železničarji in sega glas o tem daleč na jug in še preko granic. Neštetokrat sem imel dragoceno priliko, občudovati ga v ponosu cvetočega. Kako je hodil po pločniku, kako je odizdravljal, pa način, kako je zapalil cigareto — ah, bratci moji, to so bili užitki, zavidajte me! Nu, nekega dne — še danes mi je v jcrozomornem spominu! — sem šetal po ulici z gospodom z juga. Prejšnji večer sva se seznanila; prijazen gospod, večkrat mi piše. Baš sva govorila, da Marte v Sveti deželi (Iz poročila nemškega kolonista.) Palestina je preobljudena s služkinjami, ki jih kličejo navadno z imenom Marta ali Marija, pred vsem Marta. Toda usoda teh Mart je precej trda. V začetku sem imel dve ruski služki« nji, ki sta razumeli samo ruski in le par be« sed arabski. Jaz nisem razumel ne ruski in ne arabski. Kadar sem hotel kaj imeti, sem se moral poslužiti jezika mutcev. Ko je odhajal kuhar na trg, sem običajno zamu« kal, če sem hotel imeti govedino in zame* ketal, če sem si želel jagnjetine. Kuhar skrbi za vse, kar je potrebno v kuhinji. Spočetka sem naročeval kokoši in sem kar strmel, ko sem videl na tleh dvo« je živih piščet z zvezanimi nogami. Kuhar je položil ubogi živalici na tehtnico in ves zadovolj en ugotovil,