15. november 1966 Leto XIII. št. 11 CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE KAKO SMO POSLOVALI V PRETEKLIH 9 MESECIH Celotni dohodek po fakturirani realizaciji, dosežen v letošnjih devetih mesecih je za 44,8 % večji od doseženega celotnega dohodka v istem razdobju lanskega leta, celotni dohodek po plačani realizaciji pa je za 44,4 % večji od doseženega celotnega dohodka v devetih mesecih preteklega leta. Minimalna razlika med porastom fakturirane in plačane realizacije kaže enako stopnjo porasta prodaje po izdanih fakturah in plačane prodaje ter zmanjšanje salda kupcev napram prvemu polletju, kar je vsekakor pozitiven pokazatelj poslovanja. Izvoz naših proizvodov je bil usmerjen v 21 držav. Pq prodani vrednosti je še vedno na prvem mestu Zahodna Nemčija, sledijo pa Francija, Danska, Italija, ZDA, CSSR, Avstrija, Bolgarija in druge. Med artikli, ki smo jih izvažali na tuja tržišča, pa so na prvem mestu valjani proizvodi, sledijo pa cinkov prah, litopon, svinčeni minij, superfosfat in drugi. (Nadaljevanje na 2. strani) Porast celotnega dohodka v letošnjem razdobju je rezultat povečanja obsega poslovanja — za 19,4 % napram razdobju januar—september 1965, izboljšanja asortimana ter uvedbe novih proizvodov (žveplena kislina, mikrocink plošče, aluminijske ofset plošče, korooink) ter povečanje prodajnih cen naših proizvodov. Pomemben faktor v realizaciji naših proizvodov je izvoz, oziroma prodaja proizvodov v tujino. V razdobju januar—september letošnjega leta smo izvozili za 4,261.586 $ naših proizvodov, medtem ko smo v istem razdobju lanskega leta izvozili za 4,103.017 S proizvodov. Kumulativni izvoz letošnjega razdobja je torej za 3,8 % večji od izvoza doseženega v enakem razdobju preteklega leta. Kljub temu pa ugotavljamo, da letošnji izvozni plan ni dosežen. Vzrok nedoseganja letnega izvoznega plana je v tem, ker je letos odpadel izvoz modre galice, ki smo jo v lanskem letu izvozili za 318.960 dolarjev; zaradi pomanjkanja domačih cinkovih koncentratov smo morali le-te uvoziti, sedaj pa moramo vračati surovi cink in cinkovo pločevino iz naslova predelave, kar vpliva na devizni efekt. Izvoz ostalih proizvodov poteka v okviru plana, med izvozne artikle pa sta se v letošnjem letu vključila tudi superfosfat in žveplena kislina. Predvidevamo pa, da bomo letni izvozni plan v znesku 6,125.000$ do konca poslovnega leta izpolnili z izvozom žveplene kisline. Od skupne dosežene vrednosti izvoza v letošnjem letu — v znesku 4,261.586 $ smo 88% proizvodov plasirali na področja konvertibilnih valut, 8% na vzhodnoevropska področja in 4 % proizvodov na klirinška področja. v Zakaj dopolnitve pravilnika o medsebojnih razmerjih in statuta Takoj po uveljavitvi temeljnega zakona o delovnih razmerjih v letu 1965 so bile ,ob uporabi novih določil ugotovljene določene pomanjkljivosti in neskladja, ki so ovirala delo v podjetjih. Pokazala se je potreba, da je to treba čimpreje urediti. Kmalu so bili sestavljeni novi predlogi, ki jih je zvezna skupščina po predhodni obširni vsestranski razpravi sprejela. Vse spremembe in dopolnitve zakona so bile objavljene v juliju t. 1. Kot je znano, smo uveljavili naš pravilnik o medsebojnih delovnih razmerjih že konec januarja 1966 in to skladno z določili temeljnega zakona. Ker pa je bil temeljni zakon delno spremenjen in tudi dopolnjen, je bilo nujno, da izvedemo določene spremembe in dopolnitve našega pravilnika. Komisija, ki jo je imenoval upravni odbor, je pripravila predlog za spremembo, oziroma dopolnitev pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih. Ta predlog je že dan v razpravo delovnim enotam in skupnostim. Za razpravo je določen čas 50 dni; le-tp morajo biti zaključene do 20.* novembra 1966. (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja in produktivnost v oktobru Kakor v pretekem mesecu ugotavljamo tudi v mesecu oktobru, da je proizvodnja potekala v okviru planskih zadolžitev. Osnovnega proizvodnega plana niso dosegli: obrat cinkove-ga belila; obrat žice, kjer kapaciteta ni popolnoma izkoriščena zaradi pomanjkanja cinka ustrezne kvalitete. Situacija pa se bo v tem obratu izboljšala, ko bo na razpolago domač fini cink iz Nevv Jearsey rafina-cije. V oktobru sta bili pod planom tudi proizvodnja čašic in proizvodnja anllin-skih barv, kjer je zmanjšana proizvodnja posledica gospodarskega razvoja naše države po uvedbi reforme. V obratih anorganske kemije je bil osnovni proizvodni plan dosežen z izjemo v obratu Na-sulfid, ker surovega Na-sulfida sploh nismo proizvajali, zmanjšana pa je bila tudi proizvodnja čistega Na-sulfida. V novem litoponu je bil v oktobru izvršen remont, zato je bila proizvodnja manjša, 'kakor v septembru, medtem pa je obrat starega Iitopona celo presegel proizvodnjo preteklih mesecev. Letni proizvodni plan je v desetih mesecih dosežen z 88%, torej je presežen za 5 %, medtem ko je kumulativna vrednost proizvodnje v letošnjem razdobju za 19,2 % večja od vrednostno dosežene proizvodnje v istem razdobju lanskega leta. (Nadaljevanje na 2. strani) f! 1 || ! 1 # m m m m 1 Vsem delovnim ljudem čestitamo praznik republike in jim želimo mnogo osebnih in delovnih uspehov! Družbeno politčnei organizacije, uprava in uredništvo '•SŽi!* m m p ■ I | II 1! m m* Kako smo poslovali v preteklih devetih mesecih (Nadaljevanje s f. strani) Gibanje celotnega dohodka v primerjavi z istim razdobjem v lanskem letu v novih dinarjih Po fakturirani realizaciji Po plačani nidiks rcaltoc,J* 1.-9. 1965 = 100 1.—9.1965 1.—9. 1966 i a io« i a ■--- Na fakturirano Na plačano 1.—9. 1965 1.—». 1966 realizacijo realizacijo 150,338.134 217,789.647 134,968.750 104,932.750 144,8 144,4 Letna konferenca aktiva ZM V sredo, 26. oktobra je imel naš aktiv ZMS redno letno konferenco. Ptoleg 60 delegatov, ki so jih izvolili obratni aktivi so se konference udeležili predstavnik ObK ZMS tovariš Ivo Brglez, predstavnik mladinskega aktiva ŠIKC v v Štorah tovariš Ropošu, sekretar TK ZK, dipl. ing. Jožica FINANČNA EFEKTIVNOST IN RENTABILNOST POSLOVANJA Finančna učinkovitost poslovanja je v tretjem trimesečju manjša, kar je posledica manjšega obsega realizacije, saj je v devetih mesecih porast celotnega dohodka v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta za štiri enote manjši ob zaključku prvega poletja letošnjega leta. V prvem polletju je bil porast dohodka Za 5,5 enot hitrejši od porasta celotnega dohodka, 'kar je pomenilo, da je poslovna učinkovitost poslovanja relativno naglo porasla, predvsem če upoštevamo rezultate preteklega leta, ko je dohodek za preko devet enot počasneje naraščal od celotnega dohodka. V devetih mesecih letošnjega leta je porast celotnega dohodka praktično enak porastu dohodka, kar ima za posledico zmanjšanje udeležbe dohodka v strukturi celotnega dohodka od 19,6° o — kolikor je znašal v prvem polletju na 18,4%; ali z drugimi besedami povedano, da je v tretjem trimesečju akumu-lativnost podjetja padla iz naslednjih razlogov: — Zmanjšanje realizacije najbolj akumulativnih proizvodov (cinkove čašice, žlebovi in cevi ter anilinske barve). — Nadaljnji porast cen surovinam in ostalemu reprodukcijskemu materialu, ki jih rabimo za tiste proizvode, ki niso v tolikšni meri akumulativni. (Nadaljevanje na 4. strani) Delegati na letni konferenci aktiva Zveze mladine Slovenije. Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) V razdobju januar—oktober letošnjega leta pa ugotavljamo; da je produktivnost v desetih mesecih padla Kapram doseženi produktivnosti v devetih mesecih, kar je posledica večjega Farčnik-Mrvar, predstavnik IO SP Cinkarne Martin Andre-jaš in tovariš Polde Slapnik. Po pozdravnih besedah predsednika TK ZM tovariša Djor-dja Parizalovica je spregovorila sekretarka tovarniškega komiteja ZM Anica Spat. V svojem referatu je poročala o delu tovarniškega komiteja v pretekli mandatni dobi. Tovariš Panzalovič se je v svojem poročilu dotaknil vseh pomembnejših dogajanj v preteklem in letošnjem letu in analiziral njihov vpliv na naš delovni kolektiv. Nadalje je spregovoril o sodelovanju mladih v samoupravnih organih in mladinski organizaciji. Po poročilu predsednika športne komisije tovariša Ivana Poholeta so se prijavili k razpravi še nekateri delegati in gostje. O mladinski konferenci bomo podrobneje poročali v prihodnji številki našega glasila. Pred zaključkom konference so delegati izvolili nov tovarniški komite, ki ga sestavljajo: Janez Mimik, Krina Subotič, Maks Vrečko, Ivan Pohole, Mija Klenovšek, Vlado Pemik, Viktor Vervega, Srečko Vrečko, Dušan Marjanovič in Rudi Krajnc. y Zakaj dopolnitev pravilnika (Nadaljevanje s 1. strani) Po prvotnem besedilu zakona je bilo obvezno dokaj mufe-rije o medse bojnih delovnih razmerjih določiti v statutu. Tako določanje je oteževalo uporabo predpisov. S spremembami zakona .je po večini obveza urejevanja te materije v stutntu odpadla iti tako je upravni odbor po predlogu komisije sklenil, da ' na j predpise o medsebojnih delovnih razmerjih vsebuje le en akt, in sicer pravilnik o medsebojnih delovnih ru/.mcrjih. Da bi to dosegli, smo se torej nunjo morali istočasno lotiti tudi sprememb in dopolnitev statuta. S tem, da je komisija pripravila predlog in da ga je Upravni odbor po razpravi sprejel, pa še ni rečeno, da so bile v predlog zajete, predvsem s stališča upravnega odbora vse vskla-ditve pravilnika iu statuta s predpisi. V širši tekoči razpravi jc torej možno predlagati kakršno koli spremembo in dopolnitev pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih. O vsakem predlogu bodo morali organi samoupravljanja posebej odločiti. števila zaposlenih. Vendar je to le prehoden pojav, ker moramo imeti na pra-žilnih napravah dvojno posadko, ko pa bo stekla še nova cinkova pražama, se bo število zaposlenih zopet zmanjšalo. Kljub temu pa je dosežena produktivnost v letošnjem razdobju za 16,8 % večja od dosežene produktivnosti v istem razdobju leta 1965. Iz pregleda izvoza vidimo, da je le-ta še vedno pod planom, kar je posledica že v prejšnjih mesecih omenjenih faktorjev — pomanjkanje domačih cinko-vih koncentratov ter izpad izvoza modre galice. Letni izvozni plan je bil dosežen le s 76 %, medtem ko je kumulativni izvoz za 3,6 % večji od kumulativnega izvoza v istem razdobju leta 1965. Od kumulativne vrednosti izvoza 4,677.434 $ smo v desetih mesecih plasirali na področja konvertibilnih valut 88 %, 7 % na vzhodnoevropska področja in 5 odstotkov na klirinška področja. Sekretarka TK ZMS Anica Spat poroča o delu tovarniškega komiteja V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Marinka Drofenik, Djor-dje Panzalovič in Zlatko Sent-jurc. Tovarniški komite je najpri* zadevnejše mladinke in mladince nagradil s knjižnimi nagradami. Nagrajeni so bili: Majda Jelen, Miha Kuder, Ivan Smole, Marinka Drofenik, Dušan Marjanovič, Viktor Vervega, Jožica Štor, Krina Subotič hi Ivan Pohole. UPORABA KOVIN ZA POKRIVANJE STREH, ZA IZDELAVO ODTOČNIH ŽLEBOV IN CEVI. IIPOIIABLJIVOST CIM0V1H TRAKOV IV PLOŠČ Dandanašnji tempo gradnje arhitektu najpogosteje ne dovoljuje, da bi lahko detajlno spoznal nove gradbene materiale, zato se rad nasloni na znane materiale, zlasti na kovine, ki so že dolga desetletja zelo cenjene zaradi svojih odličnih lastnosti. Mirno lahko trdimo, da do danes še nismo misli boljšega gradbenega materiala od kovine. Kovine se dajo dobro oblikovati in so izdržljive; po drugi strani pa je seveda treba upoštevati čisto drugačen koeficient razteznosti kot ga imajo beton ali drugi materiali. Zato je treba kovine tako predelati, da se lahko tako v podolžni kot v prečni smeri prosto raztezajo. Konstruktivno se da tej zahtevi ugoditi z razteznostnimi letvami. ki še bolj poudarijo lep ar- Streha Presenetljivo je, kako poceni je danes gradnja kovinske strehe, čeprav je streha gradbeni element, ki je izpostavljen premnogim težavam, npr. nevihtam, dežju, snegu, mrazu in vročini. Temperaturne razlike med najvišjo in najnižjo temperaturo lahko znašajo celo Uporaba cinkove pločevine za prekrivanje streh je v svetu zelo razširjena. Poleg mnogih prednosti, ki jih imajo cinkove strehe pred klasičnimi, imajo lahko izreden arhitektonski učinek. hiiektonski izgled strehe. Pri tem pa ne smemo pozabiti na vrsto varnostnih ukrepov. Brezpogojno ne sme nikoli priti do tvorjenja kondcnzata, ki je vsem kovinam skupen sovražnik. pocinkane strehe in žlebove je potrebno redno premazati z zaščitnimi barvami. Tudi sveža malta in beton lahko povzročita vrsto nevšečnosti. Kovine, ki pridejo v poštev za kritje streh so glede na naj-pogustejšo uporabo cink, pocinkana železna pločevina, baker in aluminij. Cink je že leta na j-l»olj iskana in uporabljana kovina v te namene. Do nedavnega «o največ uporabljane plošče. v novejšem času pa cink v obliki valjanih trakov. Cinkovi trakovi so zelo cenjeni, ker se dajo odlično zavijati — falca-iit, zahvaljujoč svojim lastnostim. ki so plod dobrega valjanja. klon tri stopinje in mora biti izvedena z dvojnim »falcomi. Priporočljivo pa je, da ima streha le malo večji naklon, kor se le na ta način zanesljivo izognemo poznejšim težavam. Arhitektura strehe Moderna arhitektura se ukvarja z ravnim strehami, pa tudi metalne strehe so zelo čislane. Do izraza pridejo zla- do 100° C. Pri tem je treba opozoriti, da streha in ostrešje, ki sta iz različnega gradiva noč in dan delata«, ker se temperatura okolja nenehno spreminja. Temperature okoli 0° C so najbolj nevarne. Tudi mnenja o hladni, oziroma topli strehi so zelo različna, vendar izsledki prakse govore odločno v korist hladne strehe (toplo streho imenujemo če je gola in je v direktnem stiku z zrakom na podstrešju, hladna streha pa je izolirana). Pri strehi je zelo važno ali je ravna oziroma ali ‘ima naklon. Vremenski pogoji pri nas in drugod v Srednji Evropi pravzaprav ne dovoljujejo uporabe ravnih kovinskih streh, saj za to streho velja pravilo, da je treba čimprej speljati vodo proč, to se pravi, da mora imeti streha tak naklon, da voda ne more zastajati na strehi. Tako mera imeti streha, pokrita s kovino minimalen na- Risba na levi prikazuje, kako morata biti zakrivljena dva trakova preden ju »falzomat« zarobi, risba na desni ponazarja izgled zarobljenih trakov. sti stoječi zavoji s svojimi sencami. Zelo važno je, da se arhitekt že pri načrtovanju strehe seznani z njenimi proporci, saj mora enako kot če načrtuje stavbo, ki je obdelana z naravnim kamnom, računati na de-lovanje fug, računati pri kovinski strehi na efekte, ki jih lahko doseže s pokončnimi zavoji. Pri tem lahko različno variira in kombinira s stoječimi zavoji in z letvami na raztezanje strehe. Tudi za ravno streho veljajo te možnosti kombinacij spdjnih izvedb kot za streho z nagibom. Če hoče doseči zares pravi efekt, tedaj mora upoštevali osnovna pravila, da mora hiti material za kritje iz enega samega materiala. Učinek kovinskih barv Vsq prepogosto lahko ugotavljamo, da je arhitekt, ki je določeno stavbo načrtoval, mislili samo na barve nove stavbe, da pa mu je kombinacija barv pri malo zastareli stavbi ušla iz rok. Nova stavba že po nekaj letih izgleda vise drugače: plin atmosferilij. prah in industrijske saje odigrajo pri tem odločilno vlogo. Zato mora biti arhitekt toliko bolj tenkočuten za igro barv. če načrtuje stavbo s kovinsko streho, ki s časom spremeni svojo barvo. Če pozna spremembe barv kovin in na to računa, tedaj lahko doseže čudovito harmonijo barv — umetnino. Rdečerjavkasti baker na primer v kratkem času dobi ton skoraj črne barve, ki drži petnajst do dvajset let in šele po tej dobi se tvori svetlozelena patina.*Tudi pri cinku se kma- lu spremeni srebrnosiva barva v svetlorjavkasto barvo, ki je na videz zelo lepa. Ta barva je značilna za strehe z večjim naklonom, medtem pa je barva ravnih streh sivočrna. Pri cinku pride do definitivne barve po preteku treh do petih let. Vzrok za to poteninitev sta prah in umazanija, ki tudi lepim rdečim opekam vzameta barvo in povzročita da potemnijo. Zelo razširjena je uporaba pocinkane pločevine, ki jo je treba občasno obdelati z zaščitnimi premazi. Pri tem je Seveda lastniku strehe na voljo poljubna barva in lahko z njo še poudari dober okus graditelju. Prednost kovinske strehe Posebna [»rednost kovinske strehe je v tem, da lahko streha — kritina in nosilno orodje »delata« oziroma dihata, vsako za sebe. Znano je. da pri strehah. kjer je kritina fiksno pritrjena na nosilno ogrodje poz- »Falzomat« je naprava zn za-robljenje kovinskih trakov. Na sliki: robljenje trakov na strehi s falzomutom. neje pride do netesnenja. ki se lahko le z velikimi stroški odpravi. Za izdelavo kovinskih streh dandanes največ uporabljajo trakovi. Paziti je treba na to, da vsak kovinski trak lahko za sebe diha po podolžni in v prečni smeri. Seveda pa je treba vedeti, da ima vsaka kovina svoje posebne raztezke in da je treba izvedbo spojnih mest temu primerno dimenzionirati. Poleg tega mora kovinska kritina praviloma ležati na biiumiranem papirju. (Dalje prihodnjič) mmim' Finančna efektivnost in rentabilnost poslovanja (Nadaljevanje z 2. strani) — Porast stroškov iz naslovov raznih prispevkov (dopolnilno socialno zavarovanje, vodni prispevek itd.). Iz tabele strukture poslovnih stroškov je razvidno, da so nekateri stroški znatno hitreje naraščali od celotnega dohodka. To velja za stroške prevoza realiziranih izdelkov (indeks: 165), kar je posledica povečanja to-vornin s 1. januarjem ob nespremenjenih cenah, ki jih dosegamo pri izvozu; za izredne stroške (indeks 173), ki jih predstavljajo predvsem obveznosti iz preteklih let, na primer plačilo kadmija in cinkovih koncentratov za pretekla leta ter po zaključnem računu dospelih obračunov. Močnejši porast ugotavljamo tudi pri obrestih kreditov, kar je posledica najemanja predvsem kreditov za obratna sredstva zaradi povečanega obsega poslovanja in priprave izvoza ter že delno kreditov za osnovna sredstva, kar pa še ni našlo odraza v polni meri v povečanju obsega realizacije. Posledica teh gibanj je zmanjšanje rentabilonsti prometa, še bolj pa vloženih sredstev, na kar pa delno vplivajo tudi še disparitete v cenah, ki v tej razvojni fazi izvajanja reforme še niso odpravljene. LETNI PLAN PROIZVODNJE IN DOSEŽENA PROIZVODNJA OD JANUARJA DO KONCA SEPTEMBRA 1966 Proizvodi Enota Letni plan Dosežena proizvodnja januar — september Odstotek doseženega letnega plana Cink v kladah kg 24.000.000 18,261.170 76,0 Cinkov prah kg 3,500.000 2,503.200 71,5 Cink prim. proizv. — skupaj kg 27,500.000 20,764.370 75,5 Cinkovo belilo kg 3,500.000 3,1884)98 91,0 Žveplena kislina 60* Be kg 25,000.000 20,082.000 80.3 Žveplena kislina 66' Be kg 26,000.000 19,586.000 75,3 Žveplena kislina 66' Be iz nove naprave kg 20,000.000 5,371.000 26,8 Praženec za Šabac kg — 1,942.980 Cinkova pločevina kg 12,000.000 10,518.391 87,6 Avtotipijske plošče m1 18.500 13.909 75,1 Ofset plošče m* 3.500 1.865 53,2 Čašice kom. 40,0004)00 17,016.656 42,5 Žica kg 1,000.000 415.706 41,5 Žlebovi in cevi — cinkovi m 400.000 114.517 28,6 Žlebovi in cevi — pocinkani m 1,100.000 1,132.328 102,9 Plošče iz mikrocinka kom. 20.000 2.362 11,8 Kositer kg — 50.176 Svinčena pločevina kg — 126.328 — Anilinske barve kg 900.000 676.157 75,1 Tekstilna pomožna sredstva kg 100400 98.193 98,2 Kromov galun kg 1,000.000 905.580 90,5 Na-hidrosulfit kg 750.000 630.112 84,0 Metalit kg 20.000 9.990 49,9 Na-sulfid, surovi kg 200.000 92.616 463 Na-sulfid, čisti kg 1,300.000 1,140.421 87,7 Na-sulfid, skupaj kg 1,500.000 1,233.037 82,2 Barijev sulfid kg 7,000.000 5,609.390 80,1 Cinkov sulfat kg 2,000.000 1,550.710 77,5 Litopon kg 7,000.000 5,994.586 85,6 Ultramarin kg 150.000 152.000 101,3 Svinčevi oksidi kg 1,800.000 1,476.560 82,0 Superfosfat kg 50,000.000 30,994.770 61,9 Modra galica kg 1,500.000 36.375 2,4 Na-silikofluorid kg 20-000 — Zelena galica kg 100.000 194.730 194,7 Modri baker kg 350.000 333.100 95,1 Al-ofset plošče kom. — 5.099 — Mineralne barve kg 1,210.000 971.222 80,2 Uslužnostno mletje kg — 153.150 Organol kg 150.000 166.677 111,1 Oljnati minlj kg 50.000 119.785 239,5 UBT barve kg 18.000 5.970 33,1 Cinkov premaz kg 200.000 46.539 23,2. Skupaj po statistični vrednosti (blag. proizv.) 000 din 15,341.750 12,184.197 79,4 % PRIMERJAVA PROIZVODNJE OD JANUARJA DO KONCA SEPTEMBRA V LANSKEM IN LETOŠNJEM LETU Sama razvojna linija finančnih pokazateljev je zato manj ugodna kakor v prvem polletju saj povprečno vložena sredstva in porabljena sredstva hitreje naraščajo kakor neto produkt in dohodek. Da bi kar najhitreje ustavili upadanje akumulativnosti, ki smo jo zasledili v tretjem trimesečju, je potrebno: • do maksimalne možnosti povečati izkoristek kapacitet akumulativnih proizvodov • ukiniti absolutno nerentabilne proizvode • izboljšati ekonomičnost obstoječe proizvodnje (predvsem izkoristke v vseh obratih) • zmanjšati režijske stroške • povečati proizvodnjo novo osvojenih proizvodov ter intenzivno nadaljevati delo na osvajanju novih akumulativnih proizvodov. • istočasno pa zagotoviti porast produktivnosti dela, kar bo omogočalo skladen realen porast osebnih dohodkov. Proizvod Enota Proizvodnja 1.—9. 1965 1.—9. 1966 Indeks 1965 = 100 Cink v kladah k* 15,559,249 18,261.170 1173 Cinkov prah kg 2,588.757 2,503.200 96,6 Cink prmi. proizv. — skupaj kg 18,148.006 20,764.370 114,4 Cinkovo belilo kg 2,667.478 3,188.098 119,5 Žveplena kislina 60« Be kg 21,724.116 20,082.000 92.4 Žveplena kislina 66' Be kg 15,578.010 19,586.000 125,7 Žveplena kislina 66' Be iz nove naprave kg __ 5,371.000 _ Praženec za šabac kg 2,244.340 1,942.980 86,5 Cinkova pločevina kg 8,894.723 10,518.391 118,2 Avtotipijske plošče m* 19.978 13.909 69,6 Ofset plošče m* 4.027 1.865 46,3 Čašice kom. 23,854.800 17,016.656 71.3 žica kg 66.937 415.706 621,0 Žlebovi in cevi — cinkovi m 311.714 114.517 36.7 Žlebovi in cevi — pocinkani m 388.560 1,132.328 334,4 Plošče Iz mikrocinka kom. 2.362 Svinčena pločevina kg 126.328 Kositer kg — 50.176 — Analinske barve kg 701.770 676.157 96,3 Tekstilna pomožna sredstva kg 63.967 98.193 153,5 Kromov galun kg 863.560 905.580 104,8 Na-hidrosulfit kg 501.745 630.112 125,5 Metalit kg 19.550 9.990 51,0 Na-sulfid, surovi kg 191.971 92.616 48.2 Na-sulfid, čisti kg 943.632 1,140.421 120,8 Na-sulfid, skupaj kg 1,135.603 1,233.037 108,5 Barijev sulfid kg 5,514.870 5,609.390 101,7 Cinkov sulfat kg 1,202.205 1,550.710 128,9 Litopon kg 5,527.760 5,994.586 108,4 Ultramarin kg 158.000 152.000 96,2 Svinčeni oksidi kg 1,100.695 1,476.560 134,2 Superfosfat kg 22,043.730 30,994.770 140,6 Modra galica kg 1,407.529 36.375 2,5 Na-silikofluorid kg 1.846 — — Zelena galica kg 72.750 194.730 267,6 Modri baker kg 212.622 333.100 156,6 Al — ofset plošče kom. — 5.099 Mineralne barve kg 783.287 971.222 123,9 Uslužnostno mletje kg 2294)50 153.150 66,8 Organol kg 137.487 166.677 1213 Oljnati minlj kg 43.900 119.785 272,8 UBT barve kg 8.315 5.970 71,7 Korocink kg — 46.539 Skupaj po statistični vrednosti (blag. proizv.) 000 din 10.201.193 12,184.197 119,4 % Letni plan proizvodnje je bil dosežen z 79,40/0 — to se pravi da je presežen za 4,4%, v primerjavi s preteklim letom pa je proizvodnja porasla za 19,4 o/0. Od pomembnejših proizvodov znašajo: povečanje proizvodnje cinka in prahu za 14,4 %, cinikovega belila za 19,5%, žveplene kisline 66°Be za 60 % — skupaj z novo napravo, ki je pričela obratovati v septembru, za 25 % pa na sami stari napravi. Proizvodnja cinkove pločevine je bila povečana za 18,2%, medtem ko proizvodnja cinkograf-skih plošč hitro upada, kar pa bomo v prihodnjih mesecih nadomestili z novimi mikrocin-kovimi ploščami in aluminijevimi ofset ploščami. Proizvodnja žice je porasla za 521 %, kljub temu pa kapacite-, ta, zaradi pomanjkanja- cinka ustrezne kvalitete ni izkoriščena. Predvidevamo, da se bo položaj izboljšal, ko bo na razpolago domač fini cink iz New Jearsey rafinacije. Proizvodnja anilinskih barv je padla za okoli 4% kumulativno, pri čemer pa moramo upoštevati, da znaša zmanjšanje proizvodnje in prodaje v tretjem četrtletju napram istemu razdobju lanskega leta za 17 %. Tudi v prihodnje ni pričakovati večje prodaje zaradi velikih količin cenenih uvoženih barvil iz vzhoda, nadalje manjše proizvodnje v tekstilni industriji, predvsem volnenih in bombažnih izdelkov ter vse večje udeležbe sintetičnih vlaken, za katere pa mi nimamo barvil. Gibanje proizvodnje in prodaje tekstilnih pomožnih sredstev je še vedno zadovoljstvo, saj znaša povečanje preko 5011 „. Kot je iz pregleda proizvodnje razvidno, je v vseh obratih anorganske kemije zabeleženo znatno povečanje proizvodnje z izjemo metalita in surovega Na-sulfida, kar gre na eni strani na račun Na-hidrosulfita in na drugi strani čistega Na-sulfida ter ultramarina za 4 %. Modre galice letos, zaradi izredno visokih cen bakra, nismo proizvajali, prikazana proizvodnja pa izhaja še iz nedovršene proizvodnje pretekle kampanje. (Nadaljevanje na 5. strani) NASI POSLOVNI REZULTATI (Nadaljevanje s 4. strani) pa je< bodisi zaradi zastarelosti naprav in tehnoloških procesov, Kljub temu, da je proizvod- ali pa prenizkih izkoristkov ne-nja v nekaterih obratih visoka, ekonomična. OSNOVNI FAKTORJI POSLOVANJA 1. Tehnična produktivnost dela = dosežena proizvodnja po stalnih cenah deije-na z dejansko opravljenim uram. 1-9/1965 1-9/1966 Indeks 1965 m 100 Proizvodnja po stalnih cenah (000 N-din) Izvršene delovne ure Vrednost proizvodnje na 8 ur v N-din 101.290 3,204.969 252,83 120.979 3,343.713 289,45 119,43 104,32 114,48 2. Vrednost proizvodnje na zaposlenega cenah deljena s številom zaposlenih = dosežena proizvodnja po stalnih 1-9/1965 - 1-9/1966 Indeks 1965 = 100 Proizvodnja po stalnih cenah (000 N-din) 101.290 Povprečno število zaposlenih 2.012 Vrednost proizvodnje na zaposlenega — v N-din 50.343 120.979 2.044 59.187 119,43 101,59 117,57 Porast produktivnosti na zaposlenega za celo podjetje je večji od porasta tehnične produktivnosti, ker je-število izvr- šenih ur na zaposlenega letos večji kot lani zaradi boljšega izkoristka časovnega fonda. S TEHNIČNA PRODUKTIVNOST V POSAMEZNIH OBRATIH Proizvod Enota 19/1965 ,.9/196< Indeks Topilnica kg 315 332 102 Keramika nh/h 1 0,98 98 Pražilne naprave z žvepleno kislino nh/h 1 1,02 102 Cinkova pločevina nh/h 1 1,04 104 Cinkografske plošče nh/h 1 1,16 116 Čašice nh/h 1 1,06 106 Žlebovi in cevi m 8/h 212 285 134 Cinkovo belilo kg 8/h 765 790 103 Kromov galun kg 8/h 1254 1307 104 Na-hidrosulfit ni metalit kg 8/h 81 88 109 Natrijev sulfid nh/h 1 132 122 Litopon, BaS, cinkov sulfat nh/h 1 1,06 106 Modri baker kg 8/h 121 159 132 Ultramarin kg 8/h 98 95 97 Svinčevi oksidi nh/h 1 1,07 107 Superfosfat nh/h 1 1,11 111 Organska barvila nh/h 1 1,10 110 Proizvodnja v kem. obratu Mozirje kg 8/h 139 151 109 Produktivons: je bila v večini obratov večja od tehnične produktivnosti, dosežene v istem razdobju preteklega leta. V keramiki je bila produktivnost za malenkost manjša zara- di večjega števila večjih retort. V ultramarinu je bila produktivnost manjša zaradi tega, ker zmogljivost naprave ni bila polno izkoriščena. IZKORIŠČANJE ČASOVNEGA FONDA V RAZDOBJU JANUAR — FEBRUAR V LETIH 1965 IN 1966 Elementi strukture Leto ure 1965/1.—9. odstotek Leto ure 1966/1.—9. odstotek Možni časovni fond 3,765.932 100,00 3,826.181 100,00 Opravljene delovne ure v rednem delovnem času 3,080.859 81,83 3,191.941 83,43 Državni prazniki 150.960 2,81 103.403 2,70 Letni dopust 254.384 6,75 257.684 6,73 Drugi plačani in neplačani 21.626 0,57 11.601 0,30 Državljanske dolžnosti 3.548 0,09 2.219 0,06 Bolovanje, doječe matere in nega otrok 284.1843 7,55 246.054 6,43 Neopravičeni izostanki 15.212 0,40 13379 0,35 Nadure 124.110 3,30 151.772 3,97 Opravljene delovne ure: — v rednem delovnem času 3,080.859 96,13 3,191.941 95,46 — v nadurah 124.110 3,87 151.772 4,54 Skupaj 3,204.969 100,00 3,343.713 100,00 Povprečno itevllo opravljenih na zaposlenega Povprečno žtevllo zaposlenih delovnih ur 1.593 1.636 Indeks 102,70 2.012 2.044 101,59 Izkoristek časovnega fonda zenskih izostankov ter drugih je bil boljši kot lani, v glavnem plačanih in neplačanih izostan-zaradi manjšega odstotka bole- kov. POVEČANI CISTI OSEBNI DOHODEK ZA 208 UR Leto 1965 Leto 1966 Indeks 1965 = 100 Razdobje Cisti osebni dohodek na 208 ur — N-din Razdobje Cisti osebni dohodek na 208 ur — N-din L— 7. 656,60 1.-9. 873,57 133,04 8.—12. 781,02 1.—9. 873,57 m;84 1,—12. 698,66 1.—9. 873,57 125,03 Vključeni so neindividualizirani osebni dohodki: lj—12./1965 : 25,20 N-din 1.—9./1966 : 27,26 N-din VREDNOST TOČKE OD APRILA DO SEPTEMBRA 1966 Vrednost točke Odstotek presega OBRAT neto — N-din norme Predpražarna in žveplena kislina 137 Aglomeracija 137 Topilnica I. in II. peč 1,24 Topilnica III. In IV. peč 1,26 Topilncia V. peč ^ 1,26 Topilnica VI. peč 1,28 Topilnica VII. peč 1,26 Topilnica VIII. peč 1,28 Topilnica IX. peč 1,25 Topilnica X. peč 1,26 Thede peči 1,27 Cinkovo belilo 1,18 Keramika U7 Skupne službe topilnice 1,26 Plinarna in kotlarna 1,26 Skupne službe metalurgije 1,26 Valjarna cinkove pločevine 1,28 Cinkografija 1,28 Oblikovalnica cinkove pločevine 1,33 Žlebovi in cevi 1,32 Cinkova žica 1,31 Skupne službe predelovalnih obratov 1,29 Kromov galun 1,44 Na-hidrosulfid in metalit 1,31 Na-sulfid 1,35 Litopon stari 1,26 Litopon novi 1,30 Povprečje litopona 1,28 Svinčevi oksidi 1,36 Superfosfat 1,34 Povprečje superfosfata 1,33 Ultramarin 1,36 Modra galica — Modri baker 1,35 Skupne službe anorganske kemije 1,35 Kemični obrat III — Mozirje 1,31 Skupne službe obrata Mozirje 1,31 Laboratorij 1,29 Organska kemija 1,28 Priprava dela 1,28 Strojni oddelek 1,28 Gradbeni oddelek 1,28 Merilni oddelek 1,28 Elektro odelek 1,28 Strokovne službe 1,28 Družbena prehrana 1,28 Nova žveplena kislina 1,27 0,27 6,69 7,99 7,32 6,95 4,07 11,40 0,70 5,71 9,68 1,44 9,85 9,98 2,53 5,06 832 4,96 CELOTNO PODJETJE 138 3,57 UGOTOVITEV CELOTNEGA DOHODKA IN RAZDELITEV NJEGOVA ELEMENT lj—9. 1965 1,—9. 1966 Indeks 1,—9. 1965 = 100 Celotni dohodek Poslovni stroški Dohodek Odstopljen prispevek iz dohodka za sklade Cisti dohodek Za osebne dohodke Ostanek čistega dohodka 134,968.750 110,209.439 24,759.311 2,969.704 21,789.607 18,126.003 3,663.604 194,932.750 159,038.932 35,893.818 35,893418 27,279.302 8,614.516 144,4 144.3 144,9 164,7 150.4 235,1 KRITJE IZPLACNIH OSEBNIH DOHODKOV Kto 15 — Vsi vkalkuliranl osebni dohodki Kto 158 — V prenešenlh zalogah Skupaj vkalkulirano Kto 268 — V končnih zalogah , Kto 269 — Realizirani osebni dohodki Doseženi osebni dohodki 76 % od dohodka Razpoložljivi osebni dohodki 24,227.011,12 N-din 4,793.011,11 N-din 29,020.022,23 N-din 4,812.01037 N-din 24308.011 86 N-din 27,279.301,47 N-din 3,071.289,61 N-din REVALORIZACIJA sredstev Ena od karakteristik gospodarskega razvoja po vojni ji nestabilno tržišče potrošnik in nepotrošnik dobrin. Žari Ji tega je potrebno v gospodarstvu, kjer so sredstva družbena last, večkrat izvršiti revalorizacijo osnovnih sredstev. V kapitalističnem gospodarstvu je namreč za kapitalista osnovni motiv dobiček ter ka-p taliist sam odloča o koriščenju dobička in to s težnjo, da čim manj daje državi :po davčni obvezi. Zato je kapitalist zainte-ri siran, dja vodi sredstva po čim višji ceni, tako da z maso at ionizacije zmanjša davčno osnovo, z večjo vrednostjo sredstev pa poveča vloženi kapital ir tako z zmanjšano rentabili-te o vloženih sredstev zmanjša tli li progresijo davčnih stopenj. \ našem gospodarstvu pa so sredstva družbena last in naš di užbeni interes je, da jih ol. animo v nezmanjšani veličini (ustavno načelo integritete sr, dstev). Integriteta sredstev p, je realna in ne nominalna vrednost sredstev. Pri povečanju Cen in istočasnem zadrževanju vrednosti na prvotni nabavni vrednosti pa integriteta — nezmanjšana vrednost osnovnih sredstev, nc bi bila ohranjena. Zato je revalorizacija vredno ti osnovnih sredstev nujnost. Či hi torej zadrževali vrednost sredstev na nerealno nizki vi-šii i, bi v prihodnje imeli prc-m;.jhno amortizacijo, kar polni ni prelivanje substance v dobe Jek, kar ima za posledico rušenje ne samo principa razdelitve po delu, ampak tudi ravnotežja blagovnih fn denarnih skladov. Pod pojmom revalorizacije osnovnih sredstev razumemo ponovno odreditev vrednosti teh sredstev. Imamo več metod revalorizacije. Pri nas je za leto 1966 predpisana metoda koeficientov, ki omogoča, da se za vsa sredstva z istim ali približnim indeksom gibanja een koristi samo en koeficient. V nAŠi dosedanji praksi je bila — obveznost podjetij, da z revalorizacijo evidentirajo in ocenijo vsa neevideutirana osnovna sredstva, — dana je možnost, da z določeno stopnjo tolerance v uporabi predpisanih koeficientov samostojno odločajo, če so posamezna sredstva z dosedaj izvedenimi revalorizacijami bila precenjena ali podcenjena ter Položaj delavca v delovni skupnosti Pravica do letnega dopusta Delovni človek se je moral še pred nekaj desetletji koriti za najosnovnejše pravice iz dela. Naša delovna zakonodaja je v zadnjik letih uzakonila vse te pravice, med katere spada tudi pravica do počitkov in letnega dopusta. Zakon, ki je urejal delovna razmerja pred 8. aprilom 1965, je določal, da ima; vsakdo, ki je zaposlen in izpolnjuje določene pogoje, pravico do dopusta od 12 do 30 delovnih dni v koledarskem letu, upoštevajoč odlini kriterij, to je dolžino delovne dobe. Ker menimo, da letni dopust ni nagraida za opravljeno delo, temveč potreben čas za rekreacijo, da si delovni človek pridobi novih moči za opravljanje dela v določenem obdobju, je nepravilno, da pri odmeri dopusta upoštevamo le omenjeni kriterij. Nov temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 8. aprila 1965 je upošteval to napako in določil, da zuvisi dolžina letnega dopusta predvsem od delovnih pogojev, ki vplivajo na telesno in duševno (napetost pri delu. Nadalje pa so upoštevani še ostali kriteriji (delovna doba, uspehi delavca pri delu 'in posebne socialne razmere). Novi zakon torej določa le kriterije, odmera itolžine dopusta pa je prenesena v popolno pristojnost delovnih kolektivov, saj so le-ti odrni sposobni izvesti pravičnejšo odmero letnega dopusta. Ne mislimo trditi, da je ta oblika določanja letnega dopusta najibolj pravična,sigurnopa V n4m dosedanji praksi je bila je mnogo boljša od prejšnje, revalorizacija leta 1953 izv rte- Prizadevati si bomo nnorali da na po metodi popisa in cenitve, to obliko izpopolnjujemo in od po metodi koeficientov pa leta 19~8 in 1962. Revalorizacija osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe je za ijiodjelje v letu 1966 obvezna in bo od organov upravljanja določena posebna strokovna komisija, ki bo to nalogo morala izvesti po obstoječih predpisih po stanju sredstev z dne 30. junija, s tem, da bo elaborat o revalorizaciji sredstev sestavni del našega zaključnega računa. Važnejša določila predpisu o revalorizaciji so: t do 13 delovnih dni, kar je odvisno od skupne delovne dobe delavca. Tretji kriterij upošteva dodatne napore, ki jih vlaga delavec pri delu; sem šteje delo v nočnem času — za te napifte je dopust lahko podaljšan za dva dni. da se tako sedaj s to revalorizacijo odpravijo napake prejšnjih revalorizacij. Posledica izvedene revalorizacije v letu 1966 — seveda ne pri vseh podjetjih — pa se bo odražala v povečani amortizaciji, v večjih zavarovalnih pre- (Nadaljevanje na S. strani) Nismo mogli mimo tega, da ne bi upoštevali tudi socialni moment. Tu so predvsem zajeti dfclovni im vojni invalidi, kii sicer uspešno opravljajo dela, za katera so zadolženi, sigurno jia morajo biti zaradi zdravstvenih razlogov veliko bolj prizadevni in vlagati več truda v delo kot ostali sodelavci. Marsikdo je bil zaskrbljen ali bo pri odmeri dolžine letnega dopusta prizadet. Trdimo lahko, da je bila bojazen odveč. saj se je v glavnem delavcem dopust podaljšal, predvsem tistim na težjih delovnih mestih; si? pa tudi posamezni primeri, da ima kdo po novih kriterijih krajši dopust. Predstavniki bratskih srbskih mest v Sloveniji Zadnje dni septembra so se mudili v Sloveniji predstavniki okrajev Kraljevo, Kragujevac, Smederevo in Titovo Užice. Ta prijateljska vez med prebivalci iz omenjenih krajev in našimi občani je že tradicionalna, utrdila se je med okupacijo, ko so nacisti izselili mnogo zavednih slovenskih družin v Srbijo. Gostje iz bratske republike so bili razdeljeni v dve skupini: medtem, ko je bila*prva v go- Med obiskom v našem kolektivu so si ogledali nekatere kemične in metalurške obrate in nove obrate v čretu. Predstavniki uprave podjetja, strokovnih služb in družbeno političnih organizacij so seznanili goste z nadaljnjim razvojem našega podjetja, obrazložili so jim način stanovanjske previjamo morebitne nepravilnosti. Naše podjetje se je lotilo tega dela z vso resnostjo in je vneslo v pravilnik o medsebojnih razmerjih konkretna nlcri-lu. Vsa delovna mesta so razvrščena v sedem skupin, ki zajemajo Hežino dela in ostale vplive na delovnem mestu. Na osnovi tega je mogoče o izpraznjene re-torle so mu padli ogorki v čevelj ter ga opekli ]»o nogi. ker ni imel pravilno nameščene gložnjakc. Avgust LUPINSKI se je opekel po nogi, ko je vlekel cink. llija MILOJIČ je pobiral kline zu zatikanje pečne zavese; istočasno je njegov sodelavec dvigal zaveso. V tem trenutku se je utrgala veriga zavese, ki je pri padcu udarila preblizu stoječega ponesrečenca po glavi. .Stjepan NOVOSELBO se je poškodoval pri izpraznjevanju prekibcnogu vozičku z ogorki. Zadel je z roko v steno. Vehah NUHANOVfČ se je opekel po nogi pri desaržiranju retort v cinkovcm belilu. Do poškodbe je prišlo zaradi neprevidnosti. Franc P1MPRAN ni pazil, ko je odlagal čistilni drog na določen mesto; opekel se je po dešni roki. Branko PIVNIČKI se je opekel s cinkovim belilom po nogi, ko se mu je belilo vsipalo iz vedra. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti. Janez RUPNIK se je opekel po levem očesu pri vlečenje cinka in predleža. Cink mu je brizgnil na rob vozička in se je od njega odbil v oko ponesrečenca . iRatomir STOJANOVIČ je vstavljal opeko v zračni regene-rator. Pri tem mu je opeka padla ter ga udarila po desni roki. Konrad ŠALAMON je hotel posušiti predleže na oboku destilacijske peči, pri tem sc je vsul s peči vroč prah, ki ga je opekel po roki. Stanko VETRIH jc dobil v oko delček vročega antraciia, ko je čistil pečna okna. Dorde VUJOVIČ se ni (pravočasno umaknil na svarilo voznika a k umu 1 at orskega vozička pri čemer mu je kolo vozička poškodovalo nogo. KERAMIKA Stanko ZALOŽNIK si je poškodoval prste na desni roki, ko je zamahnil z lopato pri nakladanju gline na industrijski voziček. KEMIJA I Blaž BARTOI.IČ se je udaril z železnim drogom, ko je transportiral centrifugalno črpalko iz mehanične delavnice v skladišče. Jovo MILETIČ si je poškodoval mezinec na desni roki, ker jč padel z naloženim transportnim vozičkom. KEMIJA II Ferdinand DOLER je dobil udarec v spodnjo čeljust, ko je s sodelavcem zategoval filter-sko stiskalnico z železnim drogom. MEHANIČNA DELAVNICA Mihael LAMPRET ni bil dovolj previden pri vrtanju železa na vrtalnem stroju. Stroj mu je s sunkom železo iztrgal iz roke ter mu poškodoval dva prsta. TRANSPORT Martin OCRAJENSEK.se je pri hoji v podpornih prostorih topilnice spoditi 1 ter si pri padcu poškodoval desno roko in levo koleno. Nezgodi je botrovala neprevidnost. VSI BI MORALI VEDETI Ob tednu požarne varnosti Kakor vsako leto smo tudi letos v tednu požarne varnosti temeljito pregledali vse gasilske naprave v obratih. Gasilsko orodje in aparati, s katerimi se srečujemo v podjetju, nam ne služijo kot dekoracija. Dobro lii bilo, da bi s tem orodjem in aparati znal ravnati vsak član kolektiva. V naših obratih imamo povsod na dwtopnih mestih nameščene ročne gasilne aparate, ki jih uporabimo kadar izbruhne -začetni požar. Ravno tako imamo v nekaterih obratih sode z vodo in zaboje s peskom; poleg j e lopata, poleg soda z vodo pa vedriea. Zunaj na zidovih pa lahko opazimo omarice z veliko črko H. V teh omaricah je pripravljeno orodje; če izbruhne požar, Jahko vsakdo takoj napelje/ vodo iz hidranta na kraj požara. Poleg lega vidimo v nekaterih obratih tudi zidne omarice z oznako H. Tam se nahaja ravno tako orodje za gašenje požara. Želimo tudi opozoriti, da imamo v. obratih, šiiri vrste ročnih gasilnih aparatov in sicer: aparat na vodi), aparat na prah, upavat na peno in aparat na COa. Nameščeni so povsod, kjer to zahteva potreba, ni niti enega obrata, ki ne bi imel ročnega gasilnega aparata za gašenje začetnega požara. Te naprave, ki smo jih našteli so last posameznih obratov. Koliko teh naprav mora hiti v obratu, pr,edpišc oziroma odredi služba požarne varnosti. Za pravilno delovanje teh aparatov skrbi obrat sam. Popravilo in pregled aparata pa izvrši služba požarne varnosti, ravno tako omenjena služba pregleda vse druge naprave in opozori obrat, da jih popravi. Gasilsko orodje naj bo stalno v redu, kor nam lahko pomanjkljivi gasilski aparati povzročijo veliko škodo; požar se lahko razširi, kar pa hi bilo usodno. Vsa druga oprema, motorne brizgalne, baterije na COž, cevi, lestve in ostala ustrezna oprema se nahaja v gasilskem orodišču. V primeru potrebe je treba klicati telefonsko številko 230 in pomoč bo takoj na kraju požara. Poleg tega bi radi opozorili vsakega člana našega kolektiva na naslednje, vsi moramo stalno skrbeti in paziti, da ukrenemo vse, da do požara ne pride. Dolžnost vsakega je. da opozori sodelavca na nepravilnosti. Že večkrat smo poudarili, da gašenje požara in odstranitev stvari, ki bi lahko povzročile požar ni monopol gasilcev. Ravno nasprotno. dolžnost slehernega državljana je. da pomaga pri gašenju in pri odstranitvi nevarnosti. ki lahko privedejo do požara. Ni zadosti, da veš. kaj vse je pripravljeno zn gašenje požara. Želja nas gasilcev je, da bi vsak član kolektiva znal ravnati z gasilskimi aparati in z ostalim orodjem, le tako bi pri požaru lahko uspešno pomagal. Prepri- čani smo. da ima vsak obrat človeka, ki bi sodelavcu lahko obrazložil delo s tem orodjem, predvsem pa sc je treba obrniti na mojstra ali gasilca. Želja nas gasilcev je. da bi bil celotni kolektiv pripravljen in us;x>-sobljen za borbo proti pozoru tako. kot da nam že jutri gi >zi požar. Prepričani smo. da se v uk član kolektiva zaveda, tla rešuje svoj obstoj in svoj kruh, če rešuje in čuva svoje podjetje pred požarom. Še vodno se datgaja. da je gasilsko orodje v obratih založeno z raznimi predmeti, (npr. hidranti so založeni z razno na-vtako, gasilsko orodje in aparate razjeda rja. ali pa so le-ti odstranjeni s svojega mesta, ne da bi bilo pojasnjeno zakaj in kje se začasno nahajajo itd. Kaj pomaga tako orodje, če moramo takrat, ko hi ga rabili, morda preložiti goro navlake, da pridemo do njega. Gasilsko orodje v obratih naj ho vedno dostopno, da bomo lahko pravočasno preprečili škodo, ki bi jo lahko povzročil požar. Kadar bo sleherni elan našega kolektiva sodeloval z nami vsaj toliko, da ho skrbel, da bodo gasilske naprave na svojem mestu, da hi jih lahko tisti, ki bo imel čut. da rešuje lastno podjetje pred požarom, unorahil, bomo mnogo prispevali k varnosti našega podjetja pred požarom S. I,. miHMiia 7 UČNI USPEH NEZADOVOLJIV Pregled dela TSŠ, oddelka za metalurgijo v Cinkarni Celje V letonšjem letu šteje oddelek Tehniške šole v Cinkarni 21 slušateljev in sicer iz: Cinkarne Celje sedem, iz Železarne v Štorah sedem, iz EMO dva V šolskem letu 1966/67 se je vpisalo v tretji letnik dvanajst slušateljev, ki so imeli opravljene vse izpite, določene kot pogoj za vpis v višji letnik. Ostalih devet slušateljev pa se ni moglo vpisati, ker imajo v zaostanku nekatere izpite in so bili sprejeti v tretji letnik pogojno s tem, da do konca meseca novembra opravijo vse zaostale izpite. Tu je treba takoj ugotoviti, da je učni uspeli ob zaključku drugega letnika porazen, saj je razred izdelalo le šest slušateljev ali 28,6 %, nezadostnih je bilo dvanajst slušateljev ali 57,1 %, neocenjeni pa so bili trije ali 14,3 %. Kar zadeva slušatelje ki so člani kolektiva Cinkarne, je stanje naslednje: razred so izdelali brez popravnega izpita Trije, popravni izpit ima pet slušateljev, vendar pa imajo vsi tudni tisti s popravnim izpitom pogoje za vpis v tretji letnik. . Bolj kritično je stanje pri nekaterih Islušateljih jz Železarne Štore. Računamo, da se bo stanje absolutno popravilo, saj pričakujemo, da bo večina slušateljev popravila nezadostne ocene že v novembru letos. Če analiziramo stanje takšno, kakršno je, lahko ugotovimo, da šola nudi slušateljem prav vse, da si lahko pridobijo solidno znanje za kar jamčijo kvali. tetni predavatelji in vsi učni pripomočki, ki so slušateljem na voljo. Cinkarniška tehniška šola se lahko ponaša s tem. da ima zelo dober predavateljski kader, saj so no tem področju potleg treh rednih profesorjev angažirani tudi strokovnjaki iz in pet iz drugih kolektivov. podjetja, ki so do potankosti kos zahtevam, učnega načrta. To je bilo ugotovljeno na sestankih s predavatelji in o|> Upravni odbor je sklenil, da bo za pomoč pri svojem delu imel tri komisije in sicer: komisijo za stanovanjske zadeve, kadrovsko komisijo in strokovno komisijo za racionalizacije. V komisijo za stanovanjske zadeve je UO izvolil naslednje člane kolektiva: Vinka Jesenovca, OOB, za predsednika komisije; Vinka Persoljo iz valjarne za namestnika predsednika, za člane komisije pa naslednje tovariše: Pavla Kesslerja, dipl. pravnika, Antona Iveziča iz topilnice, Steva Jovanoviča iz predelovalnih obratov, Janka Ručigaja dipl. inž. iz gradbenega oddelka. V kadrovsko komisijo so bili izvoljeni: Janez Rode iz kadrovskega sektorja za predsednika; in Jože Jordan, iz centra za strokovno izobraževanje, Boris Šalej iz merilnega oddelka, Jože Senčar, dipl. inž. iz kemije I. ter Jože Kantužer iz topilnice. V strokovno komisijo za ocenitev racionalizacij so bili iz- konzultacijah s predstavniki matične šole v Ljubljani. Za porazno bilanco ob zaključku drugega letnika so odgovorni izključno nekateri slušatelji, lk*i kvarijo ugled oddelka s tem, da neopravičeno izostajajo in ignorirajo predavanja. kar sei potem rezultira- voljeni: Mihael Lebar, dipl. inž. za predsednika, za člane komisije pa Milan Kralj iz priprave dela, Jože Štumberger, dipl. inž., Dušan Jarh, dipl. inž. in Oto Zagmajster, dipl. inž. Pri upravnem odboru je doslej obstojala tudi strokogna mijah, v obrestih od poslovnega sklada ter v nekaterih primerih tudi v cenah. Cilj amortizacije je, da se Dva naša predstavnika v skupščini KSSZ CDS je izvolil dva člana našega kolektiva 'v skupščino ko-iiuinnlnc skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje. Na svojem izrednem zasedanju v sredini oktobra je centralni delavski svet izvolil dva predstavnika našega kolektiva v skupščino komunalne skupnosti za socialno zavarovanje občine Celje. Soglasno izvoljena tovariša STEGENŠEK Klemen, dipl. inž. glavni inž. HTV službe in POTOČNIK Alojz, izmenovodja v novem litoponu bosta naš kolektiv .zastopala v novo izvoljeni skupščini. na izpitih v takem znanju, ki ne dosega niti ravni osemletke. Kakor smo že omenili pričakujemo, da se bo stanje izboljšalo, kar zagotavljajo slušatelji sami, vendar pa je treba računati tudi s tem. da bomo vse tiste, ki niso zreli za tehniško šolo, izključili iz nje in tako formirali razred, ki bo lahko nadalje normalno delal. komisija za izdelavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Sedanji upravni odbor pa meni, da naj bo ta komisija imenovana po potrebi, to je takrat, kadar bi bilo treba spreminjati večji del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Manjše spremembe pravilnika pa upravni odbor rešuje po predlogu, ki ga pripravijo zainteresirane delovne enote, oziroma delavski sveti delovnih enot in delovnih skupnosti. D. M. zagotovijo sredstva za zamenjavo osnovnih sredstev v višini, ki ustreza njihovi izkoriščenosti. Cilj zavarovanja je, da se na osnovi vzajemnosti' zagotovijo sredstva za njihovo zamenjavo, če nastopi popolna ali delna škoda riziika, po katerem je izvršeno zavarovanje. S plačilom premij se torej formira skupnost rizika, iz katere se zavarovancem plačujejo obveze po zavarovalnih pogodbah. Glede višine obresti od poslovnega sklada jeMendenca, da obdržimo odnose v razdelitvi družbene akumulacije v momentu gospodarske reforme, torej bi se obrestna mera morala izračunati na nov nivo z ozirom na izvedeno revalorizacijo ter v povprečju ne bi smela biti višja od dosedanje obrestne mere. Vpliv revalorizacije na cene pa se bo odražal odvisno od Konkretnih pogojev gospodarjenj a in to drugače v podjetjih, kjer so cene njihovih proizvodov svobodno formirane in drugače, kjer so cene proizvodov kontrolirane. Svobodne cene se formirajo v glavnem pod pogoji delovanja zakona ponudbe in povpraševanja na tržišču, kontrolirane cene pa so še po oceni nadrejenega organa. Seveda pa moramo poudariti, da je povečanje cen v nasprotju z eno izmed onsovnih nalog reforme. — m ^ ___m m '■W V __ I 8 CINi: ARN AR V novi obrat za proizvodnjo žveplene kisline so pripeljali še eno napravo — transformator, ki bo sestavni del tega obrata. UPRAVNI ODBOR IZVOLIL NOVE KOMISIJE Ker je dosedanjim komisijam upravnega odbora mandat že potekel, je upravni odbor, na predlog družbeno političnih organizacij, imenoval oziroma izvolil nove člane v svoje tri komisije. Revalorizacija sredstev (Nadaljevanje s 6. strani) Interna kontrola v podjetju (Nadaljevanje) KONTROLA OSNOVNIH SREDSTEV Kontrolirati je treba, če je vsaka sprememba osnovnih sredstev verodostojno dokumentirana, ne ozi r aj e se na to, če gre za prenos iz enega mesta na drugo ali če gre za vprašanje popravila itd.; dalje, če se vodi urejena evidenca po delovnih enotah, kjer se osnovna sredstva nahajajo, če obstoja za te enote individualna evidenca po osebah, ki z osnovnimi sredstvi upravljajo, če se kontrolira pravilnost kroženja osnovnih sredstev ter nijlihova namestitev in čuvanje. Kontrolirati se mora koriščenje njihovih kapacitet. Ta kontrola se lahko stalno opravlja na podlagi podatkov iz delovnih nalogov o ustvarjeni proizvodnji in o izvršenih uslugah. Kontrolo koriščenja osnovnih sredstev opravlja tehnična služ-. ba. KONTROLA KORIŠČENJA DROBNEGA INVENTARJA Dobra kontrola (koriščenja drobnega inventarja v eksploataciji se lahko ustvari, če se vsakemu predmetu ugotovi doba trajanja pri normalni uporabi in se vodi evidenca po vrsti in količini za vsako poslovno enoto, znotraj enot pa individualno eviden: co ipo delavnicah. Individualna evidenca se vodi posebno za vsakega delavca, v njej pa se izvrše zadolžitve za vse predmete, ki jih je delavec prejel ter razbremenitve za vse predmete, ki jih je delavec vrnil. Poleg ostalih podatkov je treba v induvidualni evidenci za vsakega delavca označiti tudi dobo trajanja vsakega predmeta. Na ta način nastavljena in vodena individualna evidenca pokaže vsak čas stanje predmetov, ki jih ima delavec. Vodje delovnih enot so dolžni, da občasno izvršijo kontrolo, če dejansko imajo delavci predmete, za katere so zadolženi in v kakšnem stanju se nahajajo. KONTROLA POSLOVANJA Z EMBALAŽO Ta kontrola se lahko opravlja samo, če se prejem in izdaja embalaže dokumentira na isti način, kako-r prejem in izdaja blaga in materiala in če se vodi evidenca o gibanju embalaže. Le na tak način lahko podjetje vedno razpolaga s podatki o stanju te vrste imovi-ne po mestih kjer se nahaja. Občasno je treba kontrolirati, na mestu samem, če evidenčno stanje -ustreza dejanskemu stanju. Služba, ki disponira z embalažo je dolžna opravljati te kontrole. Ce se ob tej priliki ugotove nepravilnosti, je treba izvesti — potrdilo o prevzemu blaga in materiala, sprejemnica, ki jo izdajajo vodje skladišč sami, če je podpisana od odgovornih oseb in če se ujema s podatki iz računov dobaviteljev oziroma s podatki prevzemnih zapisnikov in dobavnice za blago in material, ki je sprejet od dobaviteljev. Za blago al-i material, bi je prezvet od drugega skladišča ali obrata v podjetju mora potrdilo o prevzemu 'biti v soglasju s podatki iz dokumentacije skladišča (ali morebiti obrata za vrnjen material) ob izdaji materiala; — obremenitve po količini, vrsti in vrednosti, ki se prevzemajo od komercialne službe, če so podpisane od odgovornih oseb in v Pri montaži naprav v novem obratu v Čretu uspešno sodelujejo tudi strokovnjaki iz naših vzdrževalnih obratov soglasju z dokumentacijo ob izdajanju delovnih enot, ki so blago poslale ter če je blago obračunano po pravilnih cenah; — dokumentacija o izdajanju lastnim delovnim enotam, če je izdaja izvršena po nalogu komercialne službe in če je dokumentacija enaka podatkom iz tovornega lista in fakture, ki je poslana kupcu, oziroma če je v soglasju s potrdilom pooblaščenega prevzemnika in z dokumentacijo o sprejemu delovne enote, kateri se mora blago ali material poslati; — dokumentacija o odpisu ali odpisu kala, kvara, če je pravilna. Evidenci o poslovanju skladišč in v knjigovodstvu se morata uje-riiati. Te evidence so urejene, če se med seboj ujemajo po količini in vrednosti in če se njihovo stanje kijema s stvarnim stanjem zalog. Za verodostojnost dokumentacije in urejenost evidence skladišča odgovarjata komercialni in finančni sektor. Kontrola dokumentacije je stalna naloga obeh sektorjev, a kontrolo evidence je potrebno izvršiti občasno. Ta kontrola ni efektna, če se ne opravlja tudi kontrola zalog. Poleg predpisanih rednih inventur je potrebno opravljati tudi izredne inventure. Izredna kontrola je lahko delna — omejena samo na določeno število artiklov, lahko pa je tudi popolna. Ta kontrola je v vsakem primeru nujna in koristna. (Dalje prihodnjič) ustrezne ukrepe napram odgovornim osebam. Seveda pa je osnovno, da ima podjetje ustrezna skladišča za hranjenje embalaže. KONTROLA POSLOVANJA SKLADIŠČ Za kontrolo Skladišč je pogoj, da ta razpolagajo z verodostojno dokumentacijo za vse spremembe, in da vadijo urejeno evidenco o svojem poslovanju. Kot verodostojna dokumentacija šteje: Vsakodnevni prizor na našem industrjiskem tiru ob novem obratu za proizvodjno žveplene kisline: polne cisterne čakajo, da jih odpeljejo potrošnikom žveplene kisline. Prepričani smo, da ste prijatelj knjige, saj vam knjiga to prijateljstvo vrača. V naglici.našega časa pa to njeno prijateljstvo mnogi radi prezremo. Ne zamerite torej, če vas bo v KNJIŽNI POLICI opozarjala nase. V tem njenem listu boste lahko brali posamezne odlomke iz najpomembnejših del, ki izidejo na Slovenskem, se seznanjali s programi založb, s kritikami, ki vam bodo pomagale, da se boste lažje znašli na slovenskem knjižnem trgu, z avtorji najbolj uspelih del, z najbolj pogostimi napakami pri pisanju itd. Samo 8 N-din stane, da postanete redni član Prešernove družbe. Zato pa imate naslednje ugodnosti: do junija 196? boste prejeli vsak mesec list KNJIŽNA POLICA; iz seznama približno 10 knjig drugih .založb boste v letu 196? lahko nabavili knjige s 15% popustom; lahko boste uporabljali servis Prešernove družbe (za poljubno vplačane mesečne ali občasne z-neske lahko v servisu naročite katerokoli knjigo katerekoli založbe); lahko ste član področnega kluba PREŠERNOVE DRUŽBE oziroma ljubiteljev knjige; za doplačilo 12 N-din lahko dobite letošnjo redno letno knjižno zbirko Prešernove družbe. Oglasite se v sindikalni podružnici, kjer vas bomo vpisali med redne člane" Prešernove družbe. TRIJE MUŠKETIRJI Nova premiera v SLG Prizor iz RAŠO-MONA. Na sliki: Andrej Nahtigal, Marjanca Kro-šlova in Jože Pristov. Slovensko ljudsko gledališče Celje se pripravlja na novo premiero, na slovite TRI MUŠKETIRJE francoskega psiatelja Aleksandra Dumasa. Delo pozna domala vsak otrok, namenili pa smo ga prav tako odraslim, saj se avtorja, ki sta delo priredila za oder, duhovito ponorčujeta iz vsega, kar je v Dumasovi pisateljski fantaziji bivalo kot enkratna in neponovljiva resnica. Tam je šlo krvavo zares, tukaj je vse za lase privlečeno, tam »napeto« branje, tukaj zabava za kratek čas. Če ne bo kakšnih nepredvidenih zaprek, bo premiera 25. novembra. Vmes so namreč še naporna gostovanja v celjski okolici pa vse tja do Murske Sobote, Novega mesta pa Kranja, Radelj in tako naprej. V kratkem bo šla v študij še pravljica za Dedka mraza, po 17. novembru pa popularna ljudska drama LA MALQUERIDA Nobelo-lovega nagrajenca, Španca Jacinta Benaventeja. TRI MUŠKETIRJE režira celjski rojak Andrej Stojan, Pravljico bo pripravil Janez Povše iz Ljubljane, LA MALQUERIDO pa bo postavil na oder nekdanji celjski gost Dino Radojevič, ki se ga še spominjamo po njegovi režiji celjskega HAMLETA. Režiser Radojevič je nastavljen v Zagrebškem dramskem gledališču. TovaiŠa K. I. zanimajo odgovori na naslednja vprašanja: VPRAŠANJE: Žena je odšla v inozemstvo, s seboj je vzela najinega sedemletnega sina. Ker ne vem, ali se bo žena vrnila domov, ali ne, želel pa bi, da bi sin živel pri meni. Prosim, da mi svetujete kako bi to dosegel, oziroma kaj mi je storiti, da bi uveljavil svojo željo. ODGOVOR: Kakor razbere- mo iz vašega vprašanja, je verjetno pričakovati, da se žena ne namerava več vrniti k vam, oziroma, da ne želi živeti z vami v zakonski skupnosti. Za-tadi toga imate možnost zahtevali r. zvezo zakonske zveze iz razlogov, ki so bili pojasnjeni v eni izmed prejšnjih številk Cimkarnarja. Pri katerem odi vaju pa bo živel sin, je treba uporabiti določila zakona o razmerju med starši in otroki, po katerih pripada roditeljska pravica očetu in materi. Roditeljska pravica zajema pravice in dolžnosti staršev, da skrbijo za osebo, za pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Kadar oba roditelja živita v skupnem zakonskem življenju, se ta roditeljska pravica razdeli na oba. V primeru, da starša ne živita skupaj, se pa morata sporazumeti pri katerem od njiju bo otrok živel. Če se roditelja o tem ne moreta sporaz.umeti, odloči o tem pristojni skrbstveni organ, ki pa upošteva tudi otrokove želje, če je otrok dopolnil deset let. V konkretnem primeru je torej nujno, da se napotite na skrbstveni organ. v VPRAŠANJE: Stanujem v stanovanju, ki ga je dobila moja žena cd podjetja, 'kjer je bila zaposlena. Po njenem odhodu v inozemstvo stanujem sam v tem stanovanju in prosim pojasnila, ali imam še nadalje pravico do tega stanovanja. ODGOVOR: Po 2. in 3. odstav-ku 18. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ 11/66) je imetnik stanovanjske pravice tudi drugi zakonec, če živi v skupnem gospodinjstvu z zakoncem, ki je sklenil stanovanjsko pogodbo, razen, če sta se zakonca drugače dogovorila. Kadar eden od obeh zakoncev trajno neha uporabljati stanovanje, ostane drugi zakonec sam imetnik stanovanjske pravice. V -konkretnem primeru, ko je žena dobila stanovanje od podjetja tj. z ozirom na svoje delovno razmerje, bi lahko podjetje, pri katerem je bila vaša žena zaposlena, odpovedalo stanovanjsko pogodbo, če je delo vaše žene v tem podjetju prenehalo po lastni zahtevi, zaradi samovoljne zapustitve dela ali zaradi izključitve iz delovne „ skupnosti. Vendar bi podjetje moralo odpovedati stanovanji sko pogodbo v treh mesecih po prenehanju delovnega razmerja vaše žene, sicer ta pravica ugasne in je možna odpoved stanovanjske pogodbe le zaradi okoliščin in razlogov, ki veljajo za vse ostale stanovanjske pogodbe, ki niso bile sklenjene z ozirom na delovno razmerje. Spričo dejstva, ker nam ni podrobneje poznana prekinitev delovnega razmerja vaše žene, torej tudi ne moremo dati po- drobnejšega nasveta. Menimo pa, v kolikor je to delovno razmerje prenehalo na eden izmed navedenih načinov in podjetje ni zahtevalo odpovedi stanovanjske pogodbe, ni ovir, da še nadalje ostanete nosilec stanovanjske pravice. VPRAŠANJE: Pri podjetju, kjer sem zaposlen prejemam za otroka otroški dodatek, žena pa živi z otrokom v tujini. Ali imam pravico prejemati otroški dodatek tudi še nadalje, kljub temu, da otrok ne živi pri meni in če imam to pravico, na kakšen način lahko otroku posredujem ta dodatek. ODGOVOR: V smislu določil uredbe o otroških dodatkih imate pravico do otroškega dodatka za vse otroke, ki jih dejansko preživljate in sicer če zato izpolnjujete vse ostale predpisane pogoje za upravičenca do otroškega dodatka. Če torej še nadalje preživljate svojega otroka, kljub temu, da živi pri materi (kar ste seveda dolžni pa zokonu o razmerjih - med starški in otroki, razen če se z ženo nista drugače dogovorila), ste seveda tudi upravičeni do otroškega dodatka. Posredovanje otroškega dodatka otroku pa jc mogoče opraviti s transferjem ter je treba za podrobne informacije zaprositi centralo Narodne banke v Ljubljani. Družbeni plan razvoja Jugoslavije do 1.1970 Življenjski standard (Nadaljevanje) V času od 1957 do 1964 se je število zaposlenih v družbenem sektorju povečalo za 64 %. Do leta 1970 se bo skupno število prebivalstva povečalo na okoli 20,6 milijonov, kar predstavlja povprečni letni porast okoli 220.000. Predvideva se, da bi se stopnja aktivnosti zadržala na sedanjem nivoju, povprečni letni porast aktivnega prebivalstva bo znašal okoli 110.000. Pričakovati je naslednje spremembe vikadrovskistruktu-ri zaposlenih v družbenem sektorju: V odstotkih Skupno zaposlenih v družbenem 1961 sektorju Od tega: — z visoko strokovno 100,0 izobrazbo — z višjo strokovno 3,6 izobrazbo 2,0 — s srednjo stro- kovno izobrazbo 10,6 — kvalificirani in visoko kvalificirani delavci 28,5 35,9 — ostali 55,3 41,9 Razvoj v prihodnjem obdobju bo predvidoma omogočil da se z zaposlitvijo absorbira celoten prirast aktivnega prebivalstva in da se nadaljuje s prelivanjem prebivalstva iz kmetijstva v nekmetijske dejavnosti vendar v počasnejšem tempu kot je bilo to do danes. Struktura prebivalstva bi iz-gledala takole: V odstotkih 1965 1970 Celotno prebivalstvo 100,0 100,0 — kmetijsko 47,3 43,8 — nekmetijsko 52,7 56,2 Aktivno prebivalstvo 100,0 100,0 — kmetijsko 54,1 49,5 — nekmetijsko 45,9 50,5 Število zaposlenih v družbenem sektorju se bo povečalo v letu 1970 za okoli 500 do 550.000 ali 2,5 do 3 % letno, vendar če upoštevamo obseg pen-zioniranja in ostalo tekoče odpadanje zaposlenosti, se bo število novo zaposlenih v istem obdobju povečalo za okoli 1 milijon, kar predstavlja 30% od sedanjega števila zaposlenih. Prav tako se bo povečala udeležba žensk v skupnem številu zaposlenih v družbenem sektorju od 28 na okoli 32 % v povprečju, seveda bodo pa znatne razlike po posameznih področjih in krajih z ozirom na doseženo stopnjo razvitosti gospodarske in. družbene dejavnosti. Kljub vsem tem razlogom se v prihodnjem obdobju ne bo mogla usfvariti polna zaposlenost, ker bo velik pritisk iz kmetijstva v nekmetijske dejavnosti, celo iznad razpoložljivih sredstev družbene reprodukcije, kar nalaga nujno povečanje širše teritorialne in profesionalne gibčnosti v skladu s potrebami in možnostmi, kjer ni izključena tudi možnost začasne zaposlitve v tujini. Zaposlovanje izven Jugoslavije bo bolj organizirano in bodo delavcem zagotovljeni boljši socialni in delovni pogoji, ki bodo doseženi z ustreznimi meddržavnimi pgodbami in drugimi akti. Upoštevaje vse te agregate zaposlenosti, pogojev proizvodnje se predvideva- povprečna letna stopnja rasti produktivnosti dela od 6,5 do 7 %, kjgr ne vključujemo skrajšanje delovnega tedna, z vključen jem tega pa znaša ta stopnja ca 9 %. POČITNIŠKA ZVEZA JUGOSLAVIJE Izvršni odbor družine CINKARNA — CELJE VABIMO VAS nu 2. redno letno skupščino Počitniške zveze družine Cinkarna Celje, ki bo V PETEK, 18. NOVEMBRA 1966 OB 16. URI V SINDIKALNI DVORANI CINKARNE V CELJU. Na letni skupščini bomo podali obračun dela našega Izvršnega odbora v tekočem letu; prav tako Itotno sprejeli tudi program dela za leto 1967. Da bi skupščina čim bolj uspfla, prosimo vse ferijalee in mladince, da se skupščine udeleže v čim večjem številu in da s svojimi diskusijami poskušajo izboljšati delo družine v prihodnjem letu. Po končani skupščini Izvršni odbor PZJ naše družine vabi vse udeleženec skupščine na zakusko. Izvršni odbor PZJ družine Cinkarna Celje Povprečni osebni dohodki od dela so se povečali od 34.000 din v letu 1965 na okoli 57.000 din v letu 1964 v realni vrednosti. V zadnjih letih se je udeležba osebne potrošnje v delitvi narodnega dohodka zmanjšala. Merilo ekonomske politike in nadaljnje izpopolnjevanje gospodarskega sistema se bo oslanjalo na ustvarjanje pogojev za življenjski standard, ki bodo v neposredni odvisnosti z rezultata dela. Za dosego tega ailja se bodo sredstva za življenjski standard neglede na to, ali je to osebna, ali splošna potrošnja izločevala od bruto osebnega dohodka, s čimer se bo ustvaril večji interes in možnost delavca, da soodloča o tem koliko naj bo neposredni dohodek (na roke), a TOVARIŠ UREDNIK! Celotnemu delovnemu kolektivu čestitam praznik republike, 29. november. Isljam Mehdi V. P. 1266 4 Ajdovščina Spoštovani urednik! Obračam se na vas s prošnjo, da bi mi pošiljali list »Cinkar-nar«. Sem na odsluženju vojaškega rolka v Makedoniji, a moje misli so še vedno v Cinkarni, kjer sem že preživel pet let kot delavec. Zato upam, da bo mogoče ustreči moji skromni želji, kajti ne bi rad izgubil stik s (podjetjem, kjer sem, preživel mnogo lepih dni. Ce je potrebno, krijem stroške pošt- koliiko se naj izloča od bruto osebnega dohodka za kritje potreb na področju izgradnje stanovanj socialnega zavarovanja, izobraževanja in drugih družbenih služb kakor tudi za potrebe družbeno politične skupnosti. Ustvarjanje predvidenih odnosov v osnovni delitvi narodnega dohodka in pričakovano povečanje efektov gospdar-jenja bo omogočilo v prihodnjem obdobju hitrejši porast neto reahnil osebnih dohodkov od dela po zaposlenem, kakor pa je bilo to v preteklem obdobju. Računati je treba, da bo mogoče ustvariti v prihodnjem obdobju povečanje realnih osebnih dohodkov zaposlenih v povprečju naše države do 650.000 ob koncu leta 1965 na okoli 900 do 950.000 din ob koncu leta 1970 (Dalje prihodnjič) dš n 1171 ČASOPISOV IZHAJA V SFRJ — vendar le edem nine sam. Za razumevanje moje prošnje se vam prisrčno zahvaljujem Ln sprejmite vi kakor tudi ostali sodelavci lep pozdrav od vojaka F ranča F ridla, V. P. 1029 — Skopje Tovariš urednik! Preden sem odšel na odslužen je kadrovskega roka sem bil zaposlen v vašem podjetju. Zato me tudi sedaj zelo zanima razvoj tovarne in bi' vas prosil, ako je mogoče, da mi redno pošiljate Cinkarnarja. Povem vam, da sem 1. številko dobit v mesecu juliju in to je bila prva in zadnja. Upam, da bom odslej vaš oziroma naš list redno prejemal, za kar se vam že vnaprej lento zahvaljujem. Edi Zupanc V. P. 1858/4 ZADAR Babin Duh Upamo, da sta prejela 10. številko našega glasila; odslej vama ga bomo redno pošiljali. Če nam tovariši, ki zapustijo naš kolektiv, bodisi zaradi služenja vojaškega roka, ali zaradi upokojitve, sporočijo svoj naslov, jim »Cinkamar« pošiljamo, saj jim to zagotavlja naš pravilnik. Žal nam naši vojaki pa tudi tovariši, ki odidejo v pokoj, pozabijo poslati naslov in se seveda jezijo na nas češ, da smo nanje pozabili. Torej kadar iz omenjenih vzrokov zapuščate naš kolektiv, ne pozabite sporočiti uredništvu svojega naslova. Urednik vsmnmm 11 VTISI IZ POLJSKE (Nadaljevanje) Sam sebi in svoji iznajdljivosti prepuščen sem čakal na tramvajski postaji. Naslov, kjer sem se moral javiti, sem vedel, kako bom prišel tja pa ne. Od postaje me je tramvaj pripeljal do mesta, ampak kakšno mesto: videti je bilo le obzidja, nič hiš in velike parke. Sprevodnik, ki je kar hitro vedel, da nisem »domač« mi je rekel, da moram prestopiti na drugi tramvaj, ki me bo pripeljal do cilja. Kmalu sem zagledal na nekem tramvaju, na smerni tablici, tudi ime »moje« ulice. jVstopil sem Irt se res pripeljal do zadnje postaje v zahodnem delu mesta. Res, da se je ulica imenovala Bydgoszka, vendar moj naslov se je glasil na cesto in ne na ulico. Ni mi preostalo drugega,-kot s kovčkom v roki iskat. Nekajkrat sem vprašal, odgovori 'so bili različni: šest minut, pa en kilometer. Najbolj se je približal tisti, ki mi je rekel, da je še dobro uro hoda do tovarne. Pešačil sem še res eno uro od zadnje tramvajske postaje. Pošteno sem se preznojil tudi zaradi tega, ker sem študiral, ka-5 ko bom ljudem razložil, kdo sem, zakaj sem prišel, koga bi : rad ... . Za vratarskim okencem je sedela ženska. Nemško ni znala. ,V gomili ljudi se je le našel eden, ki mi je pomagal. Znašel sem se pri kadroviku tovarne. Tu so se začele stvari počasi razpletati. Šli smo k direktorju in ko je pri kavi — na poljski način, jugoslovanskem vermutu in piernikih — torunska specialiteta stekel pogovor, sem zvedel, da je bil on pred leti v Cinkarni in se spominja in seveda pozdravlja inženirja Stojana in tovariša Zeleta. Končno : smo ugotovili, da le velja »De-utsch ist algemeine slavvische Sprache«. Nazaj v mesto me je zapeljal tovarniški avtomobil in spremstvo je poskrbelo, da 'sem v hotelu uredil formalnosti ■ in dobil sobo. Dan je bil zaključen. Dosegel sem cilj potovanja. Prvi vtis, ki sem ga dobil: ljudje so zelo gostoljubni, ko sem povedal, da sem Jugoslovan, je pogovor stekel, malo nemško, malo z gibi in v redu smo se razumeli. Priznati moram, da je bilo vse, do tu, odlično organizirano. Drugo jutro sem se s tovarniškim avtobusom odpeljal prvič na delo. Predstavili so me inženirju, ki je bil določen, da mi pri mojem delu pomaga in svetuje. Prijazen mlad fant, nekoliko starejši od mene. Na vrsti so bile formalnosti, prijava na policiji. Dobil sem CINKARN AR zaščitna sredstva in bloke za malico. V petek, 24. junija sem bil prvič v obratu. Vožnje z avtobusi na delo in z dela ter bloki za hrano — topli obrok, to je bilo brezplačno. Prišel sem do cilja. Fant sedaj pa oči na peclje in napni ušesa... Tovarna je bila ustanovljena v začetku stoletja, zgradili so jo Francozi, in sicer za pridobivanje fosfornih gnojil. Zaradi gnojil je bila zgrajena tudi naprava za proizvodnjo žveplene kisline na osnovi piritov. V letih od 1959 do 1961 so zgradili obrate za proizvodnjo solne in klorsulfonske kisline. V zvezi s tem je stekla tudi proizvodnja oleuma, akumulatorske kisline in fotografskega natrijevega sul-fita. V teh letih je bil zgrajen tudi obrat za proizvodnjo natrijevega hidrosulfita, metalita in cinkovega sulfata. Najnovejša zgradba pa je obrat za proizvodnjo žveplene kisline, ki je popolnoma avtomatiziran. Popoldan prvega dne sem izrabil za prvi ogled mesta. To je stara trdnjava na Visli, ki je v minulih stoletjih mnogokrat menjala gospodarja. To so bili najprej Poljaki, nato Prusi, Švedi, Križarji in končno je leta 1466 postala Poljska. Vsa ta pestra zgodovina 'se močno odraža tudi v arhitekturi mesta, v katerem so zastopane vse vrste umetnosti od gotikf, preko renesanse, baroka, do modernih stanovanjskih naselij. Menjanje kultur se najbolj odraža na cerkvah, kjer so okna strogo gotska na oltarjih pa barok. V Torunu se je rodil tudi Nikolaj Kopernik in njegovo ime nosi univerza v tem mestu. Zanimivo je ,tt{di to, da imajo univerze vsa vojvodska mesta in Torunjani so zelo ponosni, da jo ima njihovo mesto, čeprav ni administrativno središče vojvodstva. Kar mi je takoj padlo v oči, je promet po mestih. Avtomobili so dragi in ljudje prav radi uporabljajo taksije, ki so poceni in tramvaje. Imajo pa mnogo motorjev. Prvič so razmeroma poceni, drugič pa hudomušno primerjajo motoriste z vitezi, ki so konje, oklep in orožje zamenjali z motorji, čeladami in rokavicami. Po vsem, kar sem videl po dveh mesecih, sem dobil vtis, da Poljaki ne vedo, kako se s turizmom služijo devize. Z mojim mentorjem sem se o tem mnogo pogovarjal. Pa mi je kar naštel, zakaj je tako. Vi imate -morje in toplo podnebje, kar je idealno za stacio-nirani turizem. Pri nas te možnosti ni. Edini, ki se kopajo v Baltiškem morju so Poljaki in Švedi, ki se jim zdi, da pridejo na toplo, ko pridejo na poljsko obalo. Samo prst sem pomočil v vodo, dovolj. Šestnajst Celzijevih stopinj je res premalo za »Zganjanje« turizma. Nisem dal miru. »Kaj pa zgodovina, Kra- kow, Waršava, Čenstohova, saj to so mesta vredna ogledov?« Spet mi je odgovoril. »Kaj pa je to. Cerkev pogledaš v eni uri, mesto enem ali dveh dneh, pa potem?« »Poskrbite za zabavo in razvedrilo« sem odvrnil. »Tudi ti bi se naveličal pohajkovati po mestu v vročini, če bi se ne mogel kopati!?« Povedati moram še to, da so Poljaki slabi plavalci in oblasti ne dovolijo kopanja v rekah. Globa za kopalca, ki se na primer kopa v Visli in nima izkaznice, je kar 5.000 dinarjev. Poizkusil sem z druge strani, hotel sem ga izzvati. »Odkrito ti povem«, sem rekel, »da nisem mislil, da pri vas vlada taka demokracija. Bil sem zelo nezaupljiv«. Tudi tu ni popustil. »Saj imaš prav,« mi je rekel. »Ampdk mi se vseeno bojimo vsega tujega, zahodnega. Ne maramo odpreti vrat vsem, ki bi hoteli videti, kako živimo in kaj delamo. Mnogo jih je, ki bi to izkoristili...« Nisem več spraševal. Začudilo pa me je nekaj drugega. Ostalo mi je nekaj denarja. Hotel sem ga poslati domov. V banki sem uradnici lepo razložil, kaj bi rad. Nekaj časa me je gledala in nato rekla: »To bo pa težko. Poslovanje z devizami je pri vas tako kot v kapitali-stinčih državah«. Razumem poljsko, a sem vseeno še enkrat vprašal in znova dobil enak odgovor. Kljub vsemu, se mi ni posrečilo dobiti dovoljenja. Ko sem se pozneje pogovarjal s svojimi kolegi so mi v šali rekli: mi gradimo »rdeči« socializem, vi pa »plavega«. — Brez komentarja. Včasih se mi je zdelo, da Poljska živi v nasprotjih. Zakaj tak vtis bom takoj povedal. Cerkve so pri Poljakih bogastvo. Prav to leto praznuje Poljska država 1000 let obstoja. Po drugi strani pa cerkev praznuje 1000 let, odkar so Poljaki sprejeli krščansko vero. Proslave so bile skozi celo leto. Ko sem si ogledoval cerkve po raznih mestih so stali poleg oltarjev panoji na katerih so bile izpisane parole in visele državne zastave, prav tako'kot po tovarnah in izložbah podjetij. Cerkev in država sta v mnogih mestih praznovali tisočletnico na skupnih proslavah. Razlaga mi je bila preprosta, ko sem pomislil, kako se je med našo osvobodilno vojno opredelil del naše duhovščine. Poljska duhovščina je bila namreč ves čas okupacije na strani rodoljubov, ki so se upirali zavojevalcem. Še nekaj o 1000 letnici. V tem letu je poljsko gospodarstvo močno napredovalo. Pričele so obratovati mnoge nove tovarne, giganti predelovalne industrije. Odprtih je bilo nekoliko novih, šol in oddelkov na univerzahi Zgradili so dvakrat več novih stanovanj kot lansko leto. Vse to v počastitev 1000 letnice. Šolstvo je odlično organizirano. Vsak četrti Poljak študira ali na večerni univerzi, ali na srednjih šolah oz. tehnikumih, ali na tečajih in seminarjih za pridobitev raznih kvalifikacij. Za primer naj povem samo to. Torun ima 100.000 prebivalcev in 25 osnovnih šol. Primerjal sem ga z Ljub^ano, ki ima 180.000 prebivalcev in prav toliko šol. Gospodarstvo je centralizira)-no in vso politiko načrtovanja ih investiranja vodijo z direkcij. Delavskega samoupravljanja ne poznajo. Sindikat pa ima enako vlogo, kot pri nas. (Dalje prihodnjič) VEČ POZORNOSTI NEGI NOG (Nadaljevanje) VRAŠČENI NOHTI se pojavljajo, če nohte kaj pritiska navzdol, v meso. To je najpogosteje posledica stiskanja prstov, preveč skupaj, posebno v prekratkih ali pretesnih čevljih, pa tudi nepravilnega striženja nohtov. V tem primeru je treba uporabiti poseben postopek, zmehčati otrdelo tkivo in odstraniti iobčutljivo tkivo —. okrog nohtovega korena. Konico prsta je treba zavarovati s posebno kapico iz peneče gume. Če je situacija resnejše je treba poiskati pedikirja. ATLETSKE NOGE. To je go-' basta infekcija, poznana kot epidermofitoza. Navadno se prične s srbečim občutkom na prstih in med njimi, ki se nato razširi v najslabšetn primeru tudi po vsej nogi. Tu je treba hitro in odločno ukrepati. Poznamo sodobno zdravilo No-gis lotion, ki pospešuje hitro ozdravitev, če ga pravilno uporabljamo. Ta lotion se hitro suši kar omogoča, da lahko takoj obujemo nogavice. Najboljše Lakiranih vrat in pohištva ne umivajmo z vročo vodo, da ne odrgnemo laka. Očistimo jih najlepše s krpo, namočeno v laško olje, nato pa jih zgladimo še s suho krpo. Belo lakirauo opremo umijemo z mlačno milnico in nato obrišemo s suho krpo. Ce je lijak v kuhinji zelo umazan in masten, ga očistimo s petrolejem in z vročo vodo. Zelo priporočljivo je, da v lijak večkrat vlijemo vročo vodo, da se ne zamaši. je, da se posvetujemo z zdravnikom. UTRUIENE NOGE SE POTIJO. Preveč hoje ali stanja lahko napravi noge preobčutljive in boleče. Pojavlja se utrujenost, ki jo spremlja vročica. Takšne noge lahko osvežimo s kopanjem potem, ko smo vodi dodali kopalno sol, zatem pa sledi še masaža s kremo. Drug način je, da jih poškropimo s hladečim lotionom za noge. PREKOMERNO POTENJE IN ZAUDARJANJE NOG. Ta dva pojava navadno nastopata skupaj. Povzroča ju bromidro-za. Temu pomagamo tako, da uporabljamo poseben puder za noge, ki vsebuje potrebne se-stavnie. OZEBLINE. Povezane so seveda z mrazom in vlago, pri posameznikih tudi s krvnim obtokom. Simptomi so rdeča barva kože, zbadanje in srbenje, ki jih spremljata vnet je in oteklina. Kadar se pojavljajo na nogah, se položaj še poslabša s pritiskom čevljev. Ozebline lah- Kopalne gobe ne smemo pustiti v posodi za umivalne gobe; če jo hočemo dolgo ohraniti jo obesimo pred okno na sonce. Emajlirano kopano kad najprej umijemo s krtačo in milom in jo izplaknemo s čisto vodo. Nato vzamemo s petrolejem navlaženo krpo in vso kad še enkrat dobro zdrgnemo. S tem odpravimo vsak madež in vso nesnago; kad se bo lepo svetila. Duh po petroleju sam izgine. Prav tako umivamo ko ozdravimo s posebnim novim mazilom, namenjenim prav v te namene. Uporabljamo ga vedno hitro, predno ozeblina poči, oziroma preden se predre. Nosimo posebne sandale za razgibavanje nog, da s tem izboljšamo cirkulacijo krvi. SLABOTNE NOGE, SPUŠČENI LOKI, PLOSKE NOGE. Do oslabelosti stopalnih lokov pride, če se mišice in kite raztegnejo in izgubijo prožnost. Ker 'nogi primanjkuje moči, loki oslabe in se znižajo. Mnogo ljudi trpi zaradi ploskih nog. Na primer gospodinje, ker preveč stojijo, pa tudi delavci, ki pri svojem delu morajo stati, tako da se jim loki spustijo in dobijo ploske noge. Njim bodo mnogo pomagale posebne sandale. Oboje, masaža in sandale pomagajo krepiti oslabljene loke stopal. Naravi pa pomagamo, če uporabljamo v ta namen napravljene opornike, ki so elastični in jih nosimo v čevljih. emajlirane in porcelanaste umivalnike. Uspeh je isti, če jih čistimo z bencinom ali terpentinom. Pazi! Vsa tri sredstva so zelo vnetljiva, zato moramo pri tem delu imeti odprto okno. Ta sredstva ne smemo uporabljati (posebno ne bencina) blizu luči ali ognja. Pri uporabi mila se nabere na kadi z milom pomešana nesnaga, ki jo kaj hitro očistimo z drobnim belim ^peskom ali žagovino. Pocinkano kopalno kad najlepše očistimo s krtačo in z mešanico zelenega mila, dveh žlic sode in belega peska. Kad dobro drgnemo s to mešanico, i.zpaknemo s toplo vodo in nato še z mrzlo ter pogledamo, če niso kje ostali madeži. Te ponovno drgnemo z isto zmesjo, dokler ne izginejo. Ce kad izplaknemo z vročo vodo in zdrgnemo s cunjo, se bo prav lepo svetila. Za pocinkano kad in sploh za pocinkano posodo je predvsem važno, da jo ne samo dobro umijemo s toplo votlo, temveč da jo tudi do suhega otremo, sicer vedno ostanejo svetle lise, ki jih pustita voda in prah. Okovje na pohištvu prav lepo očistimo, če ga snamemo in za nekaj časa kuhamo v lugu, nato pa s čistilom tremo, do dobi lep sijaj. GLOBUS Znani severno-ameriškl institut silikatnih emajlov (Porcelain Enamel Institute) je izdal novi vodič barvnih odtenkov, ki so primerni za arhitektonske namene. Le-ta vsebuje 16 motnih naravnih odtenkov. Izbira naj omogoči ameriškim arhitektom, proizvajalcem in investitorjem lažjo in cenejšo izbiro arhitekturnih plošč. * Pojavi kužnih obolenj med živino še vedno povzročajo ■velike gospodarske škode v posameznih nacionalnih gospodarstvih. Nedavno kužno obolenje živine v Holandiji je samo v 3 mesecih povzročilo za 10 milijonov dolarjev škode. Znana holandska tovarna emajlov »FERRO« je razvila proizvodnjo posebnih emajliranih pripomočkov za razkuževanje kopit goveda in človeških podplatov, ki so — kot znano — eden glavnih prenašalcev kužnih obolenj. V tem primeru gre za izpiralna korita, ki jih namestijo ob vhodih v hleve in jih polnijo s posebno tekočino, ki uničuje prenašalce bolezni, tako dezinficirajo vse govedo in osebje ob vstopu in izstopu iz hleva. * Tudi neki drugi ameriški institut, ki se bavi s testiranjem okusu potrošnikov, je pred kratkim za proizvodnjo kuhinjske emajlirane posode izbral samo 7 barvnih odtenkov, ki so kaj hitro prodrli do ušes trgovine. Karakteristično je, da so vsi barvni odtenki intenzivnejši od okusa, ki je do nedavnega prevladoval v Evropi. Glede na našo obstoječo barvno paleto se približujemo samo dvem izbranim odtenkom. Prav bi bilo, da v tej meri napravimo korak dalje v osvajanju novih emajlov kaj hitro, saj je znano, da izkušnja v ZDA kaj hitro pridejo v uporabo v državah »tostran luže«. CINKARNAR NEKOČ OB NEKI PROSLAVI: »Mlad;, clnkarnar: »Ali je dvorana tako majhna, da ne morejo vsi vstopiti?« »Star« dnkamar: »Ne, mnogi naši sodelavci raje poslušajo pri vratih, da lahko neopazno odidejo, ko je »šihta« konec!« Za nasvet vprašajmo zdravnika ortopeda. M. Zakošek NASVETI • NASVETI • NASVETI • NASVETI • NASVETI • NASVETI « ' - - mmm wMM Po razpisu, objavljenem v našem glasilu »Cinkarnar«, se je na to tekmovanje prijavilo dvanajst šahistov. Turnir je bil v hotelu »Rinka« v Solčavi, in sicer od 30. septembra do 2. oktobra t. 1. Pro:l samim začetkom je predsednik sekcije tovariš inž. Stegrnšek pozdravil vse nastopajoče. prebran je bil turnirski pravilnik, nato so navzoči z. enominutnim molkom počastili spomin na nedavno umrlega bivšega člana našega kolektiva in na -o sekcije, tovariša Andreja Mištiro. S tem je bilo prvenstvo Cinkarne v šahu odprto. Iz prijav je bilo razvidno, da je trt'na bodočega prvaka iška j t, med naslednjimi tekmovalci: Dečko, šnajder, inž. Pipuš, Jovanovič. inž. Stegenšek. Po končanem turnirju je lestvica naslednja (številke v oklepaju pomenijo doseženo število točk): Drugo in tretje mesto delita z 8,5 točk šnajder in Dečko. Oba sta še dve koli pred koncem imela lepe izglede za osvojitev prvega mesta, vendar sta s porazi v predzadnjem kolu zapravila, vse možnosti. Četrti je inž. Stegenšek, osvojil je 8 točk. Inž. Stegenšek je drugo pozitivno presenečenje tega tekmovanja, saj že nekaj let ni nastopil na naših prireditvah. Ne glede na to, da je inž. Stegenšek nekatere, že brezigledne partije odločil v svojo korist, njegova uvrstitev ustreza, čd upoštevamo, da je pred leti spadal v vrsto naših najmočnejših igralcev. Upajmo, Dvoboj inž. Stegenšek : Lazič 1. Mioo.ag l.azič. (10), 2. do 3. Jože Šnajder (8.5) in Franc Dečko (8,5), 4. inž. Klemen Stegenšek (8), 5. Stevo Jovanovič (6.5) ', 6. do 7. inž. Iskren Pipuš (6), in Mirko Mežnar (6). 8. Drago Ceh rol. (4), 9. do 10. Jože Jančič (2,5) in Polde Šmon (2.5) , 11. Frane Krašovec (2), 12. Vinko Persolja (1,5). Prvo mesto je z desetimi točkami osvojil Miodrag Lazič (delavec v .topilnici). Pričakovali smo l.pzrea na enem od naj-višjili mest, vendar je osvojitev prvega mesta vsekakor prese-neče. je tudi za samega zmagovalca. Res pa je tudi, da Laziču ustreza način tekmovanja, ki smo ga uporabili na tem turnirju. Vsekakor po prikazani igri, pa četudi mu je bila Caissa nekoliko naklonjena, je Lazič zasluženo osvojil prvo mesto. 14 »&£3G:R:ip Udeleženci XVII. šahovskega prvenstva Cinkarne Po uspehih v prvih dveh kolih sta zapored doživela po tlva poraza, ki sta imela močan vpliv na nadaljnji potek njune igre. Upajmo, da je to samo trenutnega pomena in ju bomo na prihodnjem tekmovanju videli zopet na enem od naj višjih mest, kar sicer po moči zaslužita. Šesto in sedmo mesta delita inž. Pipuš in Mežnar s šestimi točkami. Kakor je za inž. Pi-puša uvrstitev negativna, lahko rečemo, da je Mežnar ugodno presenetil, saj se je uvrstil takoj za našimi najmočnejšimi igralci. Osmi je Ceh mlajši, ki je osvojil 4 točke, deveto in deseto mesto delijo Jančič in Šmon z 2,5 točkama, enajsti je Krašovec z 2 točkama in dvanajsti Persolja z 1,5 točke. Vseh Srečanje Šnajder : Jovanovič da ga bomo odslej večkrat videli na naših prireditvah. Peti je Jovanovič, ki je osvoj il 6,5 točk. Jovanovič in inž. Pipuš, katerega vidimo na šestem mestu, sta gotovo največji presenečenji na tem tekmovanju. teh pof igralcev v izadnjem času le redko vidimo na naših prireditvah, kar se je tudi pokazalo pri njihovi igri, saj je marsikateri zapravil dragoceno točko prav zaradi tega ker mu manjkajo redne vaje. Ne bi bilo napak, če bi še med letom organizirali podobna tekmovanja. Po končanem turnirju je predsednik šahovske sekcije inž. Stegenšek razdelil praktične nagrade in se v zaključnem govoru zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in s tem je bilo prvenstvo Cinkarne v šahu za leto 1966-67 končano. Na kraju se v imenu vseh nastopajočih zahvaljujem sindikalni .podružnici, upravniku Hinke,; tovarišu Šupeku. celotnem osebju ter vsem. ki so omogočili in ..pomagali izvesti ta turnir. Polde Šmon OTROŠKA Mali Robert vpraša mamo: — Mama, povej mi, ali nas res hrani bog? — Seveda, dragi moj. — Otroke štorklja prinaša? — Ja kdo drugi, otrok božji. — Dedek Mraz pa nosi darila? — Da! — Sedaj pa res ne razumem, zakaj imamo ata pri hiši? 0 PRAVEM ČASU Sodnik vpraša pričo: — Vi ste torej videli, kako je ta ženska udarila moža z likalnikom po glavi. Kaj ste takrat ukrenili? — Takoj sem telefoniral zaročenki, da sem si premislil in sklenil ostati samec. Nagradna slikovna križanka Med reševalce slikovne križanke, ki nam bodo poslali pravilno rešitev do 4. decembra, bomo z žrebom razdelili pet nagrad, in sicer: 1. nagrada 30 N-din 2. nagrada 20 N-din 3. nagrada 10 N-din 4. in 5. nagrada 5 N-din . Rešeno križanko pošljite v uredništvo »Cinkamarja« ali pa oddajte v nabiralnik »Cinkar-narjeve pošte«. Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUMOR PRAVI VZROK — Si slišal novico? Tvoj prijatelj Janez se je sinoči v reki utopil, ker se je napil. To se bo tudi tebi zgodilo, če ne boš postal abstinent. Njega je ubilo Žganje1 — Trenutek; praviš, da je padel v reko? — Da. — Ali je bil mrtev, ko je padel v vodo? — Seveda ni! — Vidiš, ni ga ubilo žganje ampak voda! — Ali se ne bi mogla držati malo manj naravno? KOCKAŠ (O KLUB ri vXr neraven i VODSrVO PODJETJA S0R0DUIU ZVEZA NERESNICA AV0ZCCOA 4 o- PESNITEV KEM ZNAK ZA CER OBDO&JE BARVA IGRALNE KARTE ■ZZ 29- NOV. A 4- ■L 4^ 4^ 4' K EMlČN ZNA K Z A M ATRIJ U(EMlČN/ Z KAK ZA iRlDU A c; lavno MESTO Č S S N 4 DZ L TELESA 4- [* 4- ■ : \ ARABSKI | KONJ 4 VRSTA g AR VE EHAUA SAMGlAS -NIKA KRAJ NA PRMORSK, ~) TWiSZ T ^ : REVA V S/BI--RIJI -i ri A- IGRA PODOBNA ŠAHU Žival ‘ ki LETA , ponoči 4 -L- . |' v"' |g||gg: n 1 s trnSi JAREK TO V A R NA V ŠKOFJI LOKI 4 4- POSEBNO O BUKOVA -NA STEkia 4/ 4 JUNAK i Z G BŠKE M i TO L C-qu k MtZAČ/VSAjjBSB isi-«* ME A MER pevca U ■ A- 'i' ' 4- DE L očesa VZKLIK VULKAN NA Siciliji 4 VELI -častna ZGRADBA S LAV most -NE PESHt PLOSKOV -NA MERA ri navdušen MESTO v HRVATSM 4 ^ 4^ PIŠA P-NIŠK i M ATE - RIAL. 4- -l Sladko y> ni o 'J' ri POJEM 12 OPISNE GEOMETRIJE -4 KRALJEV -s K A hi£a Podoba / -j tunel URE -JENOST VEZNIK -) 3~~ REKA v SlOvE a/V j/ ri POTOČ -NA ŽIVA L Li- ri A J OS/E V ID m AR MO V! DIMA R ri r> m NATA N -ČEN -K 11 £<;ipča rv- -ski bog SONCA Z A pon ri PEKA V MAKE DO -N Kil 4 ~ Zgradil sein si hišo iz dobitka pri športni napovedi. — Ali želite, da vam napravim predračun? — Ali sem mogoče naredila kak prometni prekršek? CINKHNlfi 15 Že od druge polovice septembra uspešno obratuje piritna linija v novem obratu za proizvodnjo žveplene kisline. Tej se bo pridružila še cinkova linija. Na sliki: naši varilci uspešno sodelujejo pri uresničevanju tega cilja. KADROVSKE VESTI V SEPTEMBRU SO PRIŠLI V PODJETJE: Udovč Frančišek, Lešek Viljem, Fedran Ivan, Kosaber Jože, Tovornik Alojz, Hohnjec Branko, Kolar Ivan, Jančič Stanislav, Cater Karl, Ferlež Frančišek, Viderc Franc, Koštomaj Drago, Ferlič Štefanija, Brglez Ivan, Ruguni Alojz, Patafta Vladimir, Jug Janez, Zupanc Mihael, Bocokič Nikola, Talevski Bogo je, Cverle Ferdo, Vrečko Franc, Baldič Borivoj, Pečnik Stanislav, Cetin Franjo, Ovčariček Marjan, Govedič Ladislav, Podvez Matija, Butkovič Franjo, Krneželič Marjan, Flis Vincenc, Lesjak Ivan, Svenšek Janez, Colnarič Jože, Gregl Viljem, Kozal Stefan, Kolar Drago, Koren Milan, Timpran Franc, Korez Janez, Voršnik Franc, Petre Karl, Už-mah Franc, Hojnik Stanislav, Avdič Mehmed, Koštomaj Ernest, Leskovšek Jože, Šuster Martin, Zaveršek Ivan, Vogrinc Franc, Lesjak Dušan, Nikolič Milan. žvegler Dominik, Lesjak Alojz, Mi-lojevič Dragutin, Vukovič Alojz, Pod-hraški Božidar, Anderlič Silvester, Nikolič Gavro, Sretenovič živomir, Sule-manovski Nedjbodin, Sodin Anton, Ko-rent Jože, Milojevič Gojko, Bele Jože. ODŠLI IZ PODJETJA: Benedejčič Andrej, Videčnik Alojz, Svenšek Janez, Bezovnik Vilibald, Užmah Franc, Gregl Viljem. Butinar Karel, Cerček Oto, Fer-žan Viktor, Dušak Stefan, Jovanikič Jovan, Zupanc Jože, Fajfar Janko, Born-šck Anton, Kerneža Avguštin, Vidovič Marija, Markelj Matilda, Markelj Metod, Lazič Mlliitin, Nikolič Gavro, Podbradki Božidar. ODŠLI V JLA: Isufl Avdula, Leskov-šek Peter, Vlajkovič Tomislav, Fridl Franc, Leskošek Friderik, Mirnik Stanislav, Pemič Viktor, H ržen jak Vinko. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Grobelnik Martin, Krajnc Miroslav, Jurak Franjo, Bobek Ivan, Šket Jože, Pevec Miroslav, Jovanikič Djordje, Lungovlč Zdravko, Pavlin Franc. UPOKOJENA JE BILA: Kozmus Marija. POMOČNIŠKI IZPIT JE NAPRAVIL: Leskovšek Jože. POROČILA STA SE: Korošec Mira, Luzar Zdravko. V OKTOBRU SO PRIŠLI V PODJETJE: Topič Vojislav, Karo Ciril, Brglez Stefan, Marinšek Franc, Glavan Miroslav, Roškar Drago, Furman Vinko, Mlakar Anton, Krašovec Franc, Potočnik Mihael, Kos Viktor, Lučič Nedeljko, Kovač Ivan, Bitežnik Franc, Bobnar Jože, Pečnik Bogomir, Mlhovlanec Vlado, Kovač Janez, Tili Peter, Levovnik Ludvik, Alič Husein, Kovačič Martin, Sendel-bach Franc, dipl. ing. Mraz Rudolf, Pulko Janez, Švajger Slavko, Marclnš Stjepan, Pllko Ivan, Ledinski Dragotin, Skornlk Gregor, Milojevič Mavro, Todo- llllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllll rovič Dimitrij, Jurkovšek Ivan, Skočaj Vladimir, dipl. ing. Kocjan Milan, Ga-jevič Vojislav, Živkovič Uroš, Brečko Ivan, Brečko Franc, Jonkovič Ivan, Jančič Avgust, Glažar Stanko, Romih Ivan, Arzenšek Ivan, Matovič Radosav, Slogar Martin, Kantor Dušan, Savič Savo, Bač Alojz, Močnik Ivan, Skale Franc, Skle-bek Milan, Polšak Ivan, Djukes Stjepan, Rakitničan Ivan, Zenelaj Isen, Slapnik Leopold, Stefanec Peter, Nlnič Aksenti-je, žajber Marija, Obid Jožica, Tratnik Ida, Vede Bogomil, Pirš Feliks, Hozjak Franc. ODŠLI IZ PODJETJA: Drecun Spaso-je, Cvar Viktor, Horvat Franjo, Kranže-lič Marjan, Kristan Alojz, Ovčariček Marjan, Savič Savo, Avdič Mehmed, Topič Vojislav, Brglez Stefan, Roškar Drago, Timpran Franc, Furman Vinko, Hojnik Stanislav, Kavaš Ivan, Bobnar Jože, Bitežnik Franc, Lesjak Alojz, Josipovič Drago, Zatler Edvard, Naglič Anton, Brinar Heda, Gorenjak Janez, Anderlič Silvester, Vuhovič Alojz, Magič Djuro, Karo Ciril, Jankovski Kole. ODŠEL V JLA: Isljam Mehdl. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Kalšnik Dominik, Cerovšek Karel, Milojevič Mo-mir, Sabec Viktor. POROČILI SO SE: Brglez Slavko, Kri-stanšek Jakob, Nikolič Gavra. Objavljamo spored filmov, ki jih bodo predvajali celjski kinonmtografi od 12. novembra do 14. decembra 1966. Union Od 12. do 21. novembra »SPARTAK« ameriški barvni Cs film Od 22. do 23. novembra »OTOKI ČUDEŽEV« sovjetski barvni film Od 24. do 28. novembra »KLIC TROBENTE« ameriški barvni film Od 29. do 30. novembra »PREGON JE KONČAN« ameriški film 3 if Vrednost točke O •ednost )ktobru neto y !f 0 3> OKTOBER 1966 > > 1 £ 1 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina .... . • 1,26 0.2 2. Aglomeracija • • 1,36 4,37 3. Topilnica I. in II. peč . . 1,24 — 4. Topilnica III. in IV. peč . • 1,26 — 5. Topilnica V. peč . . 1,27 — 6. Topilnica VI. peč . . . 1,30 7. Topilnica VII. peč . . 1,24 — 8. Topilnica VIII. peč . . 1,26 — 9. Topilnica IX. peč . . 1,24 — 10. Topilnica X. peč . . • 1,23 — 11. Thede peč 1,29 — 12. Cinkovo belilo . . 1,15 13. Keramika 1,35 7,20 14. Skupne službe topilnice . . 1,25 — 15. Plinarna in kotlarna . 1,25 ' — 16. Nova žveplena . , 1,31 — 17. Skupne službe metalurgije • . 1,29 — II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine 1,27 5,78 2. Cinkografija 1,30 3. Oblikovalnica cinkove pločevine . . . 1,45 4. Žlebovi in cevi 1,40 5,58 5. Cinkova žica 1,32 6. Skupne službe predelovalnih obratov . . 1,30 — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun 1,38 2. Na-hidrosufit in metalit . « 1,36 3. Na-sulfid ... 1,39 ' 4. Lijopon stari in cinkov sulfat . . • . • • • • # 1,36 5. Litopon novi , 1,27 — 6. Povprečje litopona 1,31 — 7. Svinčevi oksidi , 1,45 8. Superfosfat , , , , 1,45 16,8 9. Povprečje superfosfat 1,45 10. Utramarin » » » , 1,38 11. Modra galica , , , — — 12. Modri baker , , , 1,38 — 13. Skupne službe anorganske kemije . . • 1,38 — 14. Kemični obrat III. Mozirje 1,45 7,69 15. Skupne službe Mozirje 1,45 — 16. Laboratorij . , , 1,32 — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe , 1,30 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela 1,31 — 2. Strojni oddelek 1,31 11,70 3. Gradbeni oddelek 1,31 7,15 4. Merilni oddelek 1,31 5,02 5. Elektro delavnica 1,31 4,55 6. Energetika Ul — VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1,31 3,38 2. Družbena prehrana . Ul 9,13 VII. CELOTNO PODJETJE: 1,31 3,15 Od 1. do 2. decembra »PRIKAZNI IZ ZARAGOZE« poljski barvni film Od 3. do 6. decembra »POKOL V ČRNEM GOZDU« italljansko-jugoslovanskl barvni film 7. decembra »SLEDI SE KRIŽAJO« ameriški film Od 8. do 9. decembra »TO JE FAŠIZEM« sovjetski dokumentarni film Od 10. do 14. decembra »WEEKEND v DU N K ERQUEU« francoski barvni film Od 5. do 6. decembra »GRENKI DEL REKE« jugoslovanski film Od 7. do 10. decembra »GLASNO ŠEPETANJE« ameriški film Od 11. do 14. decembra »GRANICARSKI SPORI« ameriški film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Metropol Od 12. do 15. novembra »POD NEBOM MEHIKE« mehiški film Od 16. do 21. novembra »OBRAČUN V BANGKOKU« amcrlšk ibarvni film Od 22. do 23. novembra »TISOČ KLARINETOV« češki film Od 24. do 27. novembra »V PRIMERU NESREČE« francoski film Od 28. do 30. novembra »PRITI IN OSTATI« jugoslovanski film Od 1. do 4. decembra »LJUBEZENSKI KROG« francoski barvni film Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnajr«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.