Poštnina platana v gotovini. Cena 2*50 Din. OPERA GLEDALIŠKI LIST HAR0DNE6A GLEDALIŠČA V UUBUAM11936/37 Pod to goro zeleno . . . Premijera 5. septembra 1936 IZHIUA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR ..........................................................................................................................................................................................- '■ *r s ■ •’ *' •'; ' ;i.'. ^‘,5 ;; 1^’; •* ,r.,■ ■;.■.'" <>■ ■ .-i- vv‘ v'/' *' •' '• Jara Beneš: Pod to goro zeleno . J. Beneš uživa sloves najpopularnejšega in najuspešnejšega sodobnega češkega komponista. Njegove operete romajo takoj, ko se rode, redno preko vseh čeških in tudi mnogih drugih odrov, ter žanjejo povsod, kjer jih uprizarjajo vsled elegantnega, lahkotnega muzikalnega sloga, ki je vsakomur dojemljiv, največje uspehe. Melodika in živi ritmi Beneševih šlagerjev gredo v uho in kri. Beneš je tudi komponist godbe za številne filme češke produkcije. Največji uspeh mu je prinesel valček, šlager: »Rad bi imel tvojo foto«. Komponiral ga je za pariški natečaj in dobil zanj prvo oceno, ki je zagotovilo, da bo spoznal njegov šlager ves svet. Kasneje je nastala na podlagi tega šlagerja opereta »Pod to goro zeleno«. Spada v vrsto revijalnih operet, ki uspešno tekmujejo s klasičnimi operetami dunajskega vzorca, ker prinašajo na oder večjo pestrost v dejanju, baletih in opremi. V tem žanru lahke glasbe so uporabljeni pri fabuli vsi preizkušeni pripomočki, ki zagotavljajo uspeh. Libretisti: Tobis, Mirovsky, Rohan in Špirar, so znali najti še neizrabljen tema: gozd in. lovce. Na podlagi lovske latinščine in uspelih dovtipov so zgradili posrečeno, zabavno dejanje. Pozorišče dogodkov je češka vas s prebivalci, grad z grajsko gospodo in gozd z lovci. Vžigajoči šlagerji in pestri baleli dajejo delu češko narodno noto. Jara Beneš je produktiven komponist. Poleg revijalne operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, je komponiral še nasled- 9 nja dela: »Sin bogov«, »Dekle s ceste«, »Vražja sreča« in balet »Babica pripoveduje«, ki je nekako nadaljevanje znanega Nedbalo-vega baleta »Od bajke do bajke«. Ga. Vera Balatkova, naša bivša članica drame in operete živi zdaj stalno v Brnu, ki ji je postalo druga domovina. Zrežirala je kot gost predlanskim opereto »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron« in tudi tokrat ji je poverila uprava gledališča režijo Beneševe operete, ter s tem zagotovila delu razgibano življenje in pestrost. Maša Slavčeva. Maša Slavčeva: Izza kulis .. . O prihodnji noviteti, revijalni opereti »Pod to goro zeleno ...« naj vam kaj izdam? Vse kar vem, toda z enim pridržkom: kakršne informacije sem dobila, take vam dajem. V gledališču sem najprej naletela na režiserja — gosta go. Vero Balatkovo in jo vprašala: »Kdo je komponist?« Zasmejala se je, kakor se zna ona in zapela nekaj taktov iz operete »Sveti Anton ..«. Toda komponist ni sv. Anton, temveč Jara Beneš, ki ima na vesti sv. Antona in to »Goro zeleno ...«. »In kdo je libretist?« sem hotela vedeti. »Po receptu: Več glav več ve, — kar štirje: Tobis, Mirovsky, Rohan in Špirar — brez nevarnosti, da bi se uresničila prislovica: mnogo kuharjev pokvari jed...« in že je ušla ga. Vera na oder. Vprašala sem prvo žrtev, ki mi je prišla naproti — Zupana, (igral bo gozdarja Ščetinca) naj mi pove »zakaj gre« v opereti. »To ni važno — o tem kasneje—« Ozrl se je previdno na vse strani in mi šepnil na uho: »Ali že veste najnovejše, toda to mora ostati tajnost: Peček je osumljen, da krade zlate fazane!« Od groze mi je zastal dih —: »Kje?« sem končno izdavila. Zupan se je hudomušno namuzal: »Pod to goro zeleno...«. Besna sem mu obrnila hrbet in sklenila maščevanje. Zatožila sem ga: »Ali veste, Peček, da vas Zupan obrekuje? Ne bom povedala kako — —!« Peček je bil videti nekam plašen, kar sicer ni njegova navada in zamrmral: »Veste, radi pogostega uživanja alkohola je Zupan trapastega duha in nekoliko zmešane pameti.« 10 »Za boga, od kdaj — ?« sem se zavzela. Z mračnim obrazom mi je odgovoril: »Od kar igra gozdarja Ščetinca »Pod to goro zeleno..«. Z uničujočim pogledom sem ga zapustila in se obrnila na oder. Župevčeva je žvrgolela visoko do zvezd in ni bilo trenutno mogoče načeti z njo pozemskih pogovorov. »Kaj je novega?« sem pobarala Poličevo, ki je priplesala z imenitnim »šlajfanjem«, kot znajo to kmečka dekleta, z odra. »Pomislite, Peček, hoče imeti po vsej sili moj foto na nočni omarici.« »In radi tega ste tako potrti?« se zanimam, na-to se pa zasmejem: »Ne boste me potegnili — že vem, da je glavni šlager operete, ki je bil v Parizu nagrajen: »Rad bi imel svoj loto«. »Kakšne konflikte pa doživljate v vlogi gozdarjeve Hanči?« »Pasje!« »Tamle je novi operetni tenorist Gorski! — kaj ne? Kakšen pa je?« »Ponosen in trmast ,da se Bog usmili! Z Znpevčevo se neprestano prepirata. In šele ko mu reče »Srček« postane prijazen z njo!« zatrjuje Poličeva. »Oho! Natolcevanje! —« protestira Župevčeva, ki je prišedša z odra ujela najin razgovor: »Vse to se godi samo »Pod to goro zeleno...« V tercetu se zasmejemo, nato pa ustavim Gorskega, ki gre mimo. »Naš novi kolega? Predstavila vas bom publiki — napisala bom vašo tiralico. Gospe, pomagajta mi! Okrenem se k njemu: »Ime?« »Ivan Gorski!« »Rojen?« »Brez dvoma!« »Toda kje?« »V Bosni!« »Starost?« »Nevarna,« se oglasi Poličeva. »Postava?« »Elastična«, sekundira Župevčeva. »Oči?« Oooooooh! Dekliška in vsa druga srca — na trnke!, da ne sfrčite! — »Lasje?« »Polnoštevilni!« se hihita Poličeva. »Posebni znaki?« To pot odgovori Gorski: »Slabi vokali! Težko je obvladati takoj pri prvi vlogi jezik — toda imam silno ambicijo, učim se ga pri Frtaučkovem Gustlju.« »Čestitam! Potem sem pomirjena!« Na hodniku sem bila po naključju priča prepira. Smrkolova je očitala Frelihu ,da mu ne bo posojala denarja do sodnega dne, in šele, ko je zapretila, a bo preprečila njegovo zaroko z nečakinjo, se 11 mi je posvetilo, da je to prepir iz te prešmentane »Gore zelene . . .c. Koj nato sta složno zaplesala earioco in zagotavljala, da ne spita in ne jesta več ... Priplesali so zajčki — girls, naš balet — ki so nalezli od Pečka strast, da hočejo imeti foto (čigav nisem mogla izvohati) na kolerabi in paradižniku, kot so prepevaje neprestano zahtevali. Raje se vse zapletene zmešnjave končajo dobro — oni, ki spadajo skupaj, se dohe. To pa najbrže le zato, ker drži dr. Švara palico v roki in preti z njo vsem: taktnim in netaktnim. Tako, in zdaj ste si popolnoma na jasnem za kaj gre v opereti »Pod to goro zeleno...« kaj ne?! Gostovanje ljubljanske opere v Splitu (Nadaljevanje) 3I0DEST P. MUSORGSKI »HOVANŠCINA«. Izvedba opere, kojom je dirigirao ravnatelj g. M. Polič, bila ie na visokom umjetničikom stupnju i spada uz niz onih predstava, koje su na ovom gostovanju postigle največi umjetnički uspon. G. Polič se ovom izvedbom afirmirao kao prvoklasni dirigent i umjetnik, koji je zrelo, intuitivno i plastički iznir: svu zvučnu ljepotu velike i duboke Musorgskijeve umjetnosti, kao i sjajne instrumentacije Himski Korsakovljeve. U toj intenciji su ga slijedili ne samo dobro uigrani orhester več i pojedini solisti. U prvom redu g. Betetto, koji je vanrednom kreativnim snagom oživio uzvišenog vodju, raskolnika Dositeja, davši p.jo-vački odlično, muzikalno i toplo svojim krasnim, pastoznim basom mirne i široke linije u melodijskom razvijenju svoje dionice sa proročanskim vizionarstvom ove veličanstvene figure. Gdja Golobova u majstorski kreiranoj ulozi mlade mistično-eroticne Marte dala nam je priliku da osjetimo svu raskošnu ljepotu njezinog tamno obojenog alta i krasnog kultiviranog načina pjevanja, kojim je našla pravi izraz za sjetu i strast, za mističnost i odricanje svoje junakinje. G. Primožič iznio je i pjevački i glumački odlčno sa karak-terističnom maskom nasilnog Azijata Hovanskoga i isto tako 12 izvršno i g. Janko bojara Šaklovitoga, otpjevavši osječajno i toplo ariju u trecem činu. G. Marcec bio je i pjevanjem i glu-mom vrlo dobar siloviti, prepredeni poluevropejac Galicin. Šteta da njegov snažni tenor nema metalnosti u zvuku. G.-dja Ribičeva, gg. Banovec, Franci, Petrovčič itd. izveli su savjesno svoje male uloge. Zborovi su dobro svladali svoje dionice. Balet je sa puno temperamenta i sladostrasti izveo perzijske plesove u 4. činu. Puna kuča, oduševljena i divnom i dubokom muzikom, te lijepom izvedbom burno je pozdravila sve izvod ioce nakon sva-kog čina, a naročito dirigenta g. Poliča. Dr. V. K. (Nova Doba.) JARA BENBŠ: »SV. ANTON SVIH ZALJUBLJENIH PATRON«. Kao što je jednostaven i veder sadržaj ove revijalne opereto, tfiiko je jednostavna i vedra njezina muzika, isprepletena češkim i slovačkim motivima narodnih pjesama uz nekoliko modernih plesova, rumbe itd., a naročitu več u Splitu popularnim šlage-rom »Ti moj lipi sveti Ante«. Djelo je solidno nastudirao i živo dirigirao g. A. Neffat, davši Beneševoj muzici radosnu la kocu, ljubkost, zamah, kao i topi i-nu melodijske fraze. G.-dja Polič dala je i glumom i pjevom izvrsnu kreaciju Maruše u svoj njezinoj energičnosti, protkanoj sa puno humora i seoske jednostavnosti, tako da je djelovala na publiku neposredno. Njezin šlager »Ti moj lipi sveti Ante« elektrizirao jo publiku. Gdje Ribičeva i Španova otpjevale su i odigrale odlično prva naivku Lenku, a druga otmenu amerikansku miljunerku Triel-dovu. G. Janko vrlo dobar avijatički poručniik Tome, g. Marčee zadovoljivi tenorista Tino Klement, g. Peček komični neumorni — novinski reporter, g. Zupan nenadmašivi, vječno razpoloženi šalčina župan Matic, a g. Rus realističan vječno pijani opčinskl strojar. Svi ostali u manjim ulogama dobri. Dr. V. K. (Nova Doba). 13 JULES MASSENET: »MANON«. Izvedba ove opere bila je vrlo dobra. U prvom redu usljecl umjetničke kreacije gdje Zlate Gjungjenac u ulozi »Manon«. Svojim zvonkim sopranom, punim kristalnog sjaja u višini, svo-jom prirodjenom i profinjenom muzikalnošču, dubokom saživ-l jenošcu u gl umi, te razvijenim smislom za iznašanje raskošnih melodijskih preliva i najsuptilnijih nijansa u pjevanju i igri, ona je sredstvima najčišce umjetnosti dala jednu izvanrednu »Manon«, dočaravši svu naivnost jedne provincijalke, koja do-lazi u Pariz, njezinu duševnu trasformaciju u vrtlogu veligrad-skog mondenskog života, njezina borba izmedju čiste ljubavi i lakoumnog života jedne kokote, kao njezinu potresnu tragičnu smrt. 1 \ ■ f %* f/ :: ■- ’ 'Mh: 'V' ■ H m1f?'. si ‘n mm . '^Ž»V -1 V; ' *1 Xjv J*> 1 ■ .. i 1 ^ [ £j : '• ’ 4 ‘ ‘ ‘ ■ *• ,•■■■ '■ ' .'V- ;rb' ■ ii? ' • . . . '■■ • J■ ■V': ''V;.';1,.'-:- ■■<• : ." ■/'< y;, ■ ■ ■ . • ; . . 1 ■ , .. ' • , ' ■ f v" • ' ' ■ • wsšk&} / “ >1...................... • ’t* a 'h i. •• .... ■ ‘ V/ ' - | ;;' v , « ■ m " ^ ■■ v ■■■"v'-1.''' .'l:: -V' V ' «v-;, , . \ ■; I 1 ; ' '■ ■ " '■ ; ■ - . :M . Kr’ ;.v- ^v'; i'''.: V V'" V'V' .' ' sv.;'. ' B ts ... nfv, ' .j,- , tvf ■! / ■v. •. « - . . - . , fel-■ t: -.v, :■ ,< I, ?i ■ .