v Robert ČEPON OPAZANJA O GLASOVNEM SISTEMU PAMFILSKEGA DIALEKTA Izvleček Prispevek obravnava nekatere aspekte glasovnega sistema tistega razvojnega stadija pamfilskega dialekta, kije izpričan na silionskem napisu iz četrtega stoletja pr. n. št. V prvem delu se članek ukvarja z vzroki za sporadično palatalizacijo glasu u, relevantnostjo prehoda ep > tXp za dialektalno umestitev pamfilščine ter z razlogi za ne beleženje aspirate v nekaterih besedah. V nadaljevanju se prispevek posveča določitvi glasovne vrednosti grafemov f, W, o/ in digrafa vh ter etimologiji besede O~f~tX. Uvod1 Abstract The article deals with some aspects of the Pamphylian sound system as attested by an inscription from Syllio dating from the fourth century B. C. It begins by discussing the reasons for the sporadic palatalisation of u, the importance of the transition ep > tXp to the dialectal determination of Pamphylian, and the reasons for the non- marking of aspiration in some words. Further issues discussed in the article are the interpretation of the graphemes F, W, o/, and v h, and the etymology of the word O~f~tX. . Med starogrškimi dialekti zavzema pamfilski2, ki so ga govorili na obalah in v zaledju Antalijskega zaliva na jugu Male Azije, povsem posebno mesto in ga neposredno ne moremo povezati z nobeno od velikih skupin 1 Prim. Scherer str. 176-179, Metri str. 107-112, Brixhe str. 145-150. Ime CTtXµqiuAltX filologi razlagajo na dva načina: eni menijo, daje pokrajina dobila ime po enem od treh dorskih plemen (CTci.µqiuAm), drugi pa zagovarjajo tezo, daje besedo potrebno razumeti dobesedno, torej kot »dežela, v kateri živijo ljudje vseh plemen«. V prid druge razlage naj omenimo, da takšen način poimenovanja v grščini (verjetno) ni osamljen, prim. mutatis mutandis P. Chantrain, Morphologie historique du grec, Paris 19642, str. 19: »Cette variete, qui doit repondre a la situatuion historique des tribus eoliennes, est peut-etre exprimee par le nom meme de ces tribus si AioAe1c; apparente a tXioAoc; changeant, bigarre.« Drugi Grki so smatrali pamfilščino za barbarski, torej negrški jezik, prim. Arijan, Aleksandrova anabaza 1, 24, 6 (odlomek se nanaša na jezik prebivalcev Pamfilije): ... tXtrrlx.tX 't"~V µev 'EAAaOtX yAwcrcrtXV e~eAci.3-ov't"o, eu3-uc; Oe ~ci.p~tXpov qiwv~v ZecrtXV, ouoe 't"WV npocrxwpwv ~tXp~ci.pwv, &.AM ioltXV crqiwv, OU1tUl np6cr3-ev oi:icrtXV 't"~V qiwv~v. 72 Keria VII -1 • 2005 dialektov. Na formiranje pamfilščine kot dialekta sui generis so vplivali trije faktorji: l. Marginalni in izolirani položaj Pamfilije z ozirom na ostali grški svet je po eni strani pospešil procese, ki so sicer bili v skladu s tendencami v ostalih dialektih, vendar pa so se v pamfilščini realizirali bistveno prej3, po drugi strani pa so se ravno v tem obrobnem dialektu ohranili tudi nekateri izraziti arhaizmi.4 2. Močan in konstanten vpliv indoevropskih anatolskih jezikov, ki so hkrati igrali dvojno vlogo substrata in adstrata5• 3. Dvoplastna strukturiranost dialekta kot rezultat superpozicije dorskega6 na prvotni ahajski7 stratum. Z ozirom na čas nastanka in jezikovne značilnosti napisov se skromni korpus pamfilskega dialekta deli v dve skupini: prva, ki je nastala med drugo polovico petega in prvo polovico tretjega stoletja, obsega silionski napis ter nekaj napisov na novcih in epitafov, v drugo pa sodijo napisi na. novcih in epitafi, nastali od konca tretjega stoletja do začetka rimskega obdobja. Silionski napis V članku obravnavamo tisti razvojni stadij dialekta, ki je izpričan na silionskem napisu (CIG 11 (1853), 4342 C 2; DGE 686, Brixhe 3). To besedilo je daleč najpomembnejši vir za poznavanje pamfilščine, in sicer tako zaradi starosti - nastalo je verjetno v prvi polovici četrtega stoletja in še ni kontaminirano s koine - kot zaradi svojega obsega, saj je ves ostali epigrafski material omejen na napise na novcih ter kratke epitafe, sestavljene iz standardnih formul in imen. Plošča z napisom je vzidana v podboj vhoda v poslopje, omenjeno v tekstu (&vopewv). Stavba, ki stoji na silionski akropoli, je bila večkrat prezidana in je sedaj del kapele iz bizantinskega obdobja. Površina napisa je 64 x 75,5 cm, vrstic je 36. Ker je celoten napis, zlasti še njegova desna stran, zaradi izpostavljenosti 3 Npr. nevtralizacija opozicije nt/nd, (11:eoe: = 11:ev-re:), spirantizacija zvenečih okluziv v intervokalnih pozicijah (Mhe:~ci.A1Jn = Me:yci.A1Jn). 4 Npr. beleženje digame in aspiriranih sonantov ter ohranitev glasu y v skupini wy. 5 Anatolski vpliv se med drugim kaže v pogostnosti afareze in metateze ter v nevtralizaciji opozicije med o in u v izglasju besed (npr. hwxpu = at. L01:p6v). 6 Dorci so kolonizirali področje Pamfilije med osmim in sedmim stoletjem pr. n. št. Dorska elementa v pamfilščini sta neasibilacija t predi v izglasju ( e~ci.ywo~ = e~ci.ywv-r~) in časovni veznik ox.01:. 7 Ahajska plemena so prispela na to področje v drugi polovici drugega tisočletja; natančnejša datacija je zelo težavna, prim. Schwyzer, str. 79. Ahajski izoglosi sta raba dativa v funkciji ablativa ter raba morfema -VOi:~ za tvorbo inf. akt. Robert ČEPON: Opažanja o glasovnem sistemu pamfilskega dialekta 73 padavinam močno poškodovan, vsakršna rekonstrukcija pa je zaradi sila skromnega korpusa zelo problematična, poleg tega pa je interpretacija številnih mest še vedno sub iudice,je besedilo v celoti nemogoče prevesti8. Besedilo silionskega napisa ku i1tflči x.(l(t hLL(l(po1m Mci.ve[c; .] Y &hvhb-e: ke:Au W[t ]wc;[-----] IA. A fLAcrLLOc; Urt:(l(p X.(l(l &vLt(l(c; 15crči ne:p(t )L[cr·m-] -cu WOIK[----] lk[-----] TI X.(l(l ke:AuWttoc; TIA. IPA[--] TI[----] lkATIA x.e:x.p(l(µE:voc;, &; &[m ]-cepLLči Le; 7t0ALV [A?- -------------] owx nE:oe: X.(l(l OEX.(l( fEc[ L ]L(l(, 7t0AL fL7JE [ L ]ci.A(l( [----------------]M? 5 OkA X.(l(l nµci.fe:O"ci. noc; &~(l('t"L tX [--------] [x.](l(L vL Wo1x.u n[6]Atc; &xE:-co x.(l(t HOKA i1E[----------] ~ Hpuµci.At((l() &vh(l(yAtcr&o. H(dt) &-rptMoL [----------] 15 otx.(l(cr-repe:c; x.(l(t &pyupo-r(l(t µE: &;&yoot K[---------crn-] (l(mpo-rdtc; x.(l(&(l(vho X.(l(L VL Wo1x.u n6A[ tc;--------------OLX.(l(-] cr-repc; oE: x.(l(t &pyupo-r(l(t ANEANE[---------------------] AMIIEki1 Y &; oE: YkEAA loou. i1tx.(l(cr-rtpe:c;, [---------------------------] ~ yE:voO(l(L, HAIPE µE: &[;& ]yoOL K[--------]NEkA[---------------------] 20 Oi1Y AMATIPEE µhe:[---------------] &n[u] tWrt:p(l([------------------------] Ek ne:pt yE:p(l(c; hLL(l(pU [-------------]E't"(l(L X.(l(L VL &E:o[u--------------------l fhe: x.(l(t Mhe:tci.Ae x.(l(L v[t] kAMMIMOkAMAA[--------------------]Olkl n6Atc; &ye:&A(l( FEVETO x.(l(t crn(l(m[p ]o-rdtc; ~6f(l( x.(l(tv[E: ]-ro x.(l(t n- oAL X.(l(l OPOFY X.(l(L [-----------------------------& ]nE:&ex.e: [-----------------J 25 IKO x.ecr&(l(L TIEPAH[-----------------------] AkE [---------------------] AI LcrfE:;e x.(l(&(l(ve:[ -ro--------------------------------] ESET [---------------------] EkAI [------------JATE. Ail [-----------------------]II[-----------------------] O lkl n6Atc; OMYkY[--------------------------------------------------W]ci.v(l( V (l( X.(l(l AnE:AoV(l( Tiu-r[-ttu-----------------------------------------]F ?AIE ?TIEP 30 [yE:p(l( Je; htt(l(pu HAi [---------------------------------------------]Yk [----JE ?0 [------------] EPOHOIMEI[------------------------------------] x.(l(t Ei1? 10 [------------] Oi1 Y TIAHPIZ----------------------------------------- Klk. IHA [------------J HTA X.(l('t"Exoo[u--------------------------------------- ]ESEkTIY [------------] A. A x.(l(t T [-------------------------------------------he]W6-c(l(c; A 35 [------------] TAk. 8 Za približno predstavo o vsebini napisa navajamo prevod poskusa delne rekonstrukcije in interpretacije teksta, ki gaje R. Meister objavil v članku Die Inschrift von Sillyon und der pamphylische Dialekt (Berichte der sachiscen Gesellschaft der Wissenschaften zu Leipzig 56 (1904), str. 1 ss.): kU i1Lft[(l(] X.(l(l Htt(l(po1crL Mci.ve[c; cruv]hb-e: ke:Mw[t]wc;I fo[µ](l( flAcrLtoc; Urt:(l(p x.(l(i. (l(LX.l(l(c; ocr(l( ne:pl[cr-r(l(JI -r[t] wolx.[oc;] Lcr cr[u]-ruxL ke:AuwLtoc; n[oAE:µotcrtl Lcr ]ci.rt:(l( x.e:x.p(l(µE:voc;, &; Em -re[p ]tL(l( Le; 7t0ALV &x. [ 't"Ot l 1 OLLOt nE:oe: X.(l(l OEX.(l( fEc[L]L(l(, 7tOAL µhe:Lci.A[(l(v] 5 1 ?icr(l( X.(l(l nµci.fe:crci. noc; tXfci.n &( ii, uvršča med dialekte, ki ohranijo glas u nespremenjen9 , vseeno pa glasovni razvoj v nekaterih besedah J<.ll('t"ll(cr-riicr[ll(i Lcrll(ye]I pil(i ~ h'i:xll(L µhEici:Aen xil(l. t i so sporne. Brixhe predlaga shemo Iyo > Iyii > IyI > i, odsotnost taistega razvoja v sekvenci fiis ( i izpričan le v dialektih, v katerih se u izgovarja kot u, razen tega pa ta hipoteza ne pojasni odsotnosti prehoda m > i tudi po odpravi kvantitativne opozicije med dolgimi in kratkimi vokali. Zaradi navedenih razlogov predlagamo modifikacijo zgornje sheme z interpolacijo predpostavke o sporadični palatalizaciji glasu u: iyo > Iyii > iyii > IyI > i s to predpostavko lahko pojasnimo tudi odsotnost prehoda iU >i. u( < 6) se za razliko od u ( < 6) tako kot v ostalih dialektih ne palatalizira, zaradi česar asimilacija ni mogoča. Sporadična palatalizacija glasu uje izpričana tudi v nekaterih drugih grških dialektih, ki gravitirajo v maloazijski prostor, zlasti v kiprščini13 in lesboščini14 , do neke mere paralelelen pojav pa zasledimo tudi v večjem številu maloazijskih jezikov15• Na osnovi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da se je prehodu> u najprej pričel v maloazijskih jonskih dialektih, lahko predpostavimo, da je bil v jonščini maloazijski fenomen palatalizacije glasu u kompatibilen z nekaterimi specifičnimi notranjedialektalnimi tendencami v razvoju vokalizma in je zato vpliv substrata prehod u > u pospešil (ne pa sprožil), v ostalih dialektih, kjer takšne težnje niso bile prisotne, pa se je realiziral le v posameznih primerih. 10 Palatalizirani refleks glasu u se beleži z enakim grafemom kot i, kar pa seveda ne pomeni vedno, daje palatalizacija že dosegla končni stadij, marveč kaže le na to, da je ta glas zapisovalcu zvenel bliže i kotu. Prim. Schwyzer str. 256: »U : i > ~ : i ... beide Assimilationen setzen ... die Geltung ii fur u voraus.« 11 Prim. Schwyzer, str. 472; Metri, str. 90 ss.; Scherer, str. 181; Brixhe, str. 25 ss. 12 Brixhe, str. 27, op. 4. 13 Prim. A. M. Quattordio, Considerazioni sull' arcadico-cipriota, Studie saggi linguistici 10 (1970), str. 466. 14 Prim. Schwyzer, str. 184. 15 Prim. Kronasser, str. 41! 76 Keria VII -1 • 2005 Relevantnost prehoda e > a v besedi un:a.p 2 kot kriterij za dialektalno Ulllestitev pani:ftlščine Metri meni16, daje prehode> a potrebno pripisati dorskemu vplivu, vendar pa je to, kot bomo videli v nadaljevanju, lahko le ena od možnih interpretacij tega fenomena. 1) Alternacija a/ e je izpričana v kiprščini v pozicijah pred in za likvido v velikem številu primerov, ki jih vseh ne moremo pojasniti s prevojno alternacijo med polno in šibko stopnjo. 17 Podoben fenomen lahko opazujemo tudi v večjem številu maloazijskih indoevropskih jezikov, zlasti v likijščini in hetitiščini18, zato se zastavlja vprašanje, ali ni morda ta oscilacija med a/ e vplivala tudi na tiste grške dialekte, ki so bili že v najstarejšem obdobju v tesnem stiku z indoevropskimi anatolskimi jeziki, in bila vzrok za vpeljavo tega fenomena v njihov fonetični sistem. 2) Brez zunanjega vpliva, le z notranjedialektalnim razvojem lahko fenomen pojasnimo, če suponiramo indoevropsko prevojno alternacijo *uper : *upr > u7t&:p (refleks za sonantno likvido je v skladu s siceršnjim razvojem tega glasu v pamfilščini, prim. xe:xptxµE:vwi:; = xe:xtxpµE:voui:; (z metatezo) < *kekrmenons, ptcp. pf. pas. glagola xdpw) .19 3) Brugmann, Grundriss 2, str. 906, meni, daje do prehoda u7tE:p > u7tiip prišlo zaradi analogije s 7tap. Ker je a namesto e v pamfilščini izpričan le v besedi u7t&:p (v ostalih besedah e v identičnih kontekstih ostane nespremenjen, prim. 7te:p-r (L) 7, 7te:pL yE:ptxi:; 22), nimamo na voljo nikakršnih kriterijev, s pomočjo katerih bi se lahko z določeno mero gotovosti odločili za eno od teoretično možnih interpretacij, zato menimo, da ta fenomen s stališča dialektalne umestitve pamfilščine ni pomemben. Vzrok nebeleženja aspirate v un:a.p 2 in u 13 Mikenska grščina razen znaka a 2 (=ha) sicer nima posebnih grafemov za beleženje aspirate, vendar pa lahko na osnovi glasovnega razvoja sklepamo, da ta glas ni funkcioniral kot avtonomen fonem le v vzglasju, 16 O. c„ str. 181: »un passaggio di sp ad a:p si ha nell' isolato 6rca:p 2 = Orcsp. Questo mutamento enoto in parte del dor.: in panf. puo trattarsi di un limitato influsso dor.« 17 Npr. ~-ra:cnx.phsoc; : ~-ra:crLx.p1hsoc;; fa:"Ax&vwc; : kret. fEAXli.VLoc;; ~a:"Aa:µLvwc; : ~EAa:µlvLoc;; MA-roc; : MA-roc;; prim. Scherer, str. 155, 156. 18 Npr. A/Ezareus (Pisidija, Isaurija), Ba/ erbe (Pamfilija), Ašduwiya (Alalah) : Estewediios (Pamfilija); -wen /-wan; prim. Kronasser, str. 20. 19 Zdi se, daje šibka stopnja izpričana tudi v mikenščini: u-pa-ra ki-ri-ja Orca:p&x.pLa:; za drugačno interpretacijo (asimilacija) prim. Ruijgh, str. 175. Robert ČEPON: Opažanja o glasovnem sistemu pam.filskega dialekta 77 ampak tudi v notranjosti besede v intervokalnih pozicijah20• V prvem tisočletju se h razen v kompozitih v notranjosti besede ne pojavlja več, v psilotičnih dialektih pa je izguba inicialne aspiracije izpričana že v najstarejših dokumentih21 • Aspirata je na silionskem napisu grafično zabeležena v večini relevantnih pozicij (npr. hLLotpo'foL 1, hEW6-rotLcrL 7, h't:xotL 9, 13, hot 15 etc.), izpričanih pa je tudi nekaj primerkov, ki se običajno interpretirajo kot znamenje slabljenja tega glasu v pamfilščini in začetek psiloze (npr. unotp 2, u 13, ocrii 2). V nepsilotičnih dialektih se glas u v vzglasju besed ne pojavlja: tam, kjer bi na osnovi primerjave z drugimi indoevropskimi jeziki pričakovali u-, najdemo 6-, npr. *udor: umbr. utur, stind. udnas, toda at. uowp. Ker vsak vzglasni u preide v kombinatorični alofon hu, je grafično beleženje aspirate pravzaprav redundantno, saj se, kot rečeno, vsak vzglasni u ravno zaradi svoje inicialne pozicije avtomatično realizira kot hu, tako da opozicija u : hu ni mogoča. Upoštevajoč to dejstvo lahko brez suponiranja psiloze interpretiramo tudi ne beleženje grafema za aspirato v u 13 ( < *so, at. 6). Razvoj je potekal v treh fazah: *so > ho > hu. V končni fazi je prišlo pride do identifikacije glasovnih realizacij refleksov skupine *so in *u-, tako da je na sinhronem nivoju veljalo hu = hu, kar se je (lahko) odrazilo tudi v graftji, in potemtakem nebeleženja aspirate ne moremo obravnavati kot zanesljivega pokazatelja psiloze v obravnavani besedi. Interpretacija glasovne vrednosti digrafa vh v besedi &hvhb..e 122 Vzglasni s v določenem obdobju razvoja grškega jezika pred sonanti (razen pred y) preide v aspirato in se nanjo asimilira, tako da nastanejo geminirani nezveneči aspirirani sonantni (npr. sn > hn > nh > nnh). Geminata se najprej poenostavi za konzonantom in v absolutnem vzglasju, nato pa tudi v ostalih pozicijah23• Opozicija med serijo aspiriranih in neaspiriranih sonantov ni obstajala dolgo, ker so nestabilni aspirirani sonanti tako kot v drugih jezikih, v katerih se pojavljajo, tudi v grščini relativno kmalu prešli v neaspirirane. 24 Nekateri refleksi glasovnega razvoja dopuščajo sklepanje, da so tudi v 20 Prim. Ruijgh, str. 53-55, 65. 21 Prim. Lejeune, str. 281. 22 &v hYjf-e < *an-e-sel-e-t (3. os. sg. kor. tem. aor., at. &vei:Ae). 23 V posameznih primerih so geminate zaradi metričnih razlogov pri Homerju še ohranjene. 24 Tudi glede teh glasov kaže pamfilščina svojsko podobo, saj so aspirirani sonanti, za razliko od ostalih grških dialektov, J9er so ti glasovi zabeleženi le v posameznih primerih na nekaterih arhaičnih napisih, na silionskem napisu, ki je nastal v četrtem stoletju, zabeleženi v vseh relevantnih pozicijah; prim. Ruijgh, str. 59, 60, Lejeune, str.119, 120. 78 Keria VII - 1 • 2005 notranjosti besede, na meji dveh členov kompozita, kadar se je prvi končeval na sonant in drugi začenjal s s, v določenem obdobju razvoja nastopili pogoji, enaki tistim, ki so omogočili asimilacijo sonanta in aspirate v vzglasju, tako da je tudi v teh pozicijah lahko prišlo do identičnega, ne pa tudi sinhronega razvoja. Takšen razvoj - sonant in aspirata sta v teh pozicijah v mikenščini še dva samostojna konzonanta25 , v grščini prvega tisočletja pa je na tem mestu en konzonant-je posledica procesa postopne kondenzacije kompozita: v prvem primeru smo priča tisti fazi v razvoju kompozit, ko je spoj med obema členoma, zlasti v verbalnih kompozitih26, še neobvezen, ali če že je, šibak, in so zato asimilacijski procesi med izglasjem prvega in vzglasjem drugega člena šibkejši kot kasneje, ko je kompozitum kondenziran do te mere, da se aspirata in sonant znajdeta v tesnejšem stiku, kar privede do takšnega razvoja, kot se suponira za kontakt v vzglasju, torej do recipročne asimilacije: mik. obodobje pomik. obdobje S = sonant sS- >hS- >Sh- >SSh- >Sh>- S- s = /s/ S/s> S/h> Sh >SSh> Sh >S /=meja med dvema besedama V nadaljevanju navajamo nekaj opažanj, s katerimi utemeljujemo zgornje predpostavke: 1) Nastanek tenuis aspirate v besedi -re&pm7to~ < *-re:-rph-mTio~ < -re:-rpix- hmTio~: tenuis v stiku z aspirirano likvido preide v tenuis aspirato.27 2) Podaljšave v homerskih kompozitih28 crwe:xe~ < *cruv-he:x-; u7tdpe:xov < *huTie:p-he:x-, TiiipEX1JL < *7tixp-he:x-; dv&Aw~ < *e:v-hix/..- lahko interpretiramo kot nadomestne reflekse pozicijskih dolžin, za katere po poenostavitvi geminat29 sicer ni več pogojev, vendar pa jih aojdi metri causa ohranjajo in širijo tudi tja, kjer jih nikoli ni bilo. 25 Prim. Ruijgh, str. 61. 26 Prim. Ruijgh, str. 31: »Il arrive que le trait de separation soit employe meme entre les deux membres d'un mot compose: p. ex. e-ne-wo, pe-za (PYTa 642, 3; la virgule sert a transcrire le trait de separation) a cote de e-ne-wo-pe-za eve.r6ne~cx. »a neuf pieds« (PYTa 713). Une telle graphie estmoins etonnante lorsqu'il s'agitd'une formeverbale precedee d'un preverbe: pe. ex. a-pu, ke-ka-u-me-no &nuxexcx.uµEvo<; ou &nu xexcx.uµE:vo<; (PY Ta641, 1). Un phenomene comparable estl'omission possible duson de transition i (ou u) en tre i ( ou y) et le debut vocalique du second membre: on trouve ti-ri-o-we-e-'t"p~w.ree (PYTa 641, 2: du.) a cote de ti-rijo-we -rp~w.re<; a trois oreiUes (PYTa 641, 3).« 27 Za drugačno interpretacijo (metateza aspirate), glej Lejeune, str. 305, 318. 28 Prim Schwyzer, str. 103: »Eine sprachliche Voraussetzung haben schliesslich alle dieser Dichterformen; aber die Dichter haben sprachlichen Moglichkeiten oft weit ausgedehnt und fiir ihre Zwecke verwendet „. mitwirken (kot vzrok metrične podaijšave) konnte auch der etymologisch begrundete Wechsel zwischen Geminata und einfachen Konsonanten.« 29 Staro stanje je v nekaterih primerih še ohranjeno, npr. evvene < *ev-hen < *en-sekw-. Robert ČEPON: Opažanja o glasovnem sistemu pamfilskega dialekta 79 Interpretacija glasovne vrednosti grafema qr kot kriterij za rekonstrukcijo osnove besede W&:vcx.ll'cx. 29 (*wanak-ya ali *wanakt-ya) Glede oblike osnove, iz katere je beseda izpeljana, so mnenja deljena. Nekateri avtorji (Ruijhg, str. 128, Frisk s. v. &vcx.crcrcx.) izhajajo iz oblike *wanak-ya, prim. argoško ;:cx.vcX.xoL (v), fokajsko ;:cx.vcX.xswL; drugi (Lejeune str. 103, 108) pa predlagajo obliko *wanakt-ya, prim. gen. &vcx.x-r-oc;. V vseh primerih, v katerih na napisih namesto pričakovanega grafema cr stoji nek drug grafem30, ga najdemo na tistih mestih v besedi-pod pogojem, da grafema za označevanje refleksov skupin *ty in *ky nista enaka-, kjer pričakujemo reflekse skupin *ky (in *tw), ne pa tudi *ty, kot bi pričakovali glede na drugo hipotezo (*wanakt-ya). Takšno stanje pa je povsem v skladu s splošno sprejetim modelom palatalizacije skupin *ky in *ty:31 ky > ty > ts > s(s)/t(t) ty>ts>s(s)/t(t) Iz navedenega prikaza je razvidno, da so posamezne faze obeh procesov sicer identične, vendar realizirane v različnih točkah časovne osi: palatalizacija skupine *ty za eno fazo prehiteva razvoj skupine *ky. V pamfilskem dialektu je v četrtem stoletju skupina *ty že dosegla končni stadij (frikativa) inje zato grafično predstavljena z enakim grafemom kot refleks indoevropske frikative *s, iz česar sledi, da lahko grafem qr predstavlja le neko stopnjo v razvoju skupine *ky, in sicer tisto, ki je na isti točki časovne osi kot frikativa s < *ty, vendar je od nje še različna, in ga moramo torej v skladu s shemo interpretirati kot afrikato. Interpretacija glasovne vrednosti grafemov W in F Sodbe o glasovni vrednosti obeh grafemov v pamfilščini so različne: Kretschmer (str. 265 ss.) meni, da med;= in W ni nikakršne razlike, Meillet (Glotta 2, 1910, str. 26 ss.) interpretira;= kot digamma sourde, W pa kot digamma sonore, ostali avtorji pa sodijo, da je ;= = v in W = w (Bechtel, str. 800 ss., Metri, str. 83, Lejeune, str. 178, Brixhe, str. 55, 56). Distribucija grafema ;= a) Pred a: " (''P. )6 *' 1 k * . " - cx.;:cx.n cx.t-'cx.n < cx.;:cx.nov, or. awa-; pnm. at. CX.'t"'IJ - ~o;=ix 24, kor. *gwow-; prim. at. ~ouv, slov. gov-edo 30 Razen v pamfilščini še v posameznih primerih na nekaterih arhaičnih napisih, pisanih v maloazijskih jonskih dialektih. 31 Prim. Ruijgh, str. 48 ss. in Lejeune, str. 106, 107. 80 Keria VII- I • 2005 b) Prede: - nµ.&p:mx 6 ( = nµ.~s:crmxv), sufiks *-wassa < *-wat-ya; prim. stind. bhaga-vati bogat, -XIX"rEfEp~oou 11 < XIX"rEfEp~ov-rn (imp. sigm. aor. glagola XIX"rEfEpyw), kor. *wereg', prim. at. xix-rdpyw, lat. vergere - kFt~E" 27 (kon. aor. glagola *1-crfE~w < *dcrfz~w), koren *weg'h- / wog'h-, prim. slov. vozim, lat. veho - Fh[L]Lix 5 (= Fhe:ix), kor. *wet; primat. ho~, stind. vatsa leto c) Predi: - fL'Acrw~ 2 (gen. sing. od *FL'AcrL~), kor *wel-; prim. Frisk s. v. dMw - i1LfUi 1 (glej spodaj) Distribucija grafema W a) Pred diftongom oi: Wo'Lxu 14, 17 iz *woyk'o-s; prim. at. ot:xo~; lat. vicus b) Pred sonantom Wpuµ.cl.'AL(ix) 15 < *Wpuµ.&'Awv (nevt. sg. izpeljan iz *Wpuµ.ix = at. puµ.ix) c) Drugi element diftonga: &W-rix'LcrL 7 (= at. ixi.hot:~) e:Wrrpix/ ... / 21. č) Prehodni glas: ~e:'Au W[ L ]w~ 1, ~e:'Au WLLO~ 3 d) Na mestu grškega b hEW6-rlXLO"L 7, e:cp[L]LE°WO'rlXL / . ./ 9 (nom.*~WO"r!X~), kor. *yegw-; prim. at. ~~"IJ Iz navednih primerov je razvidno, da se na napisu grafem F uporablja na mestu etimološkega *w, grafem H pa na mestu grškega b, kot prehodni vokal, kot drugi element ujevskih diftongov, pred likvido r in pred diftongom oi pa na mestu etimološkega *w. Glasovna vrednost grafema W Kot lahko sklepamo iz uporabe identičnega grafema, b v intervokalni poziciji preide v glas, kije enak refleksu32 za w v skupinah *wr in *woi, to 32 Prehod w >v pred rje v lesboščini izpričan že v šestem stoletju, prim Schwyzer, str. 225. Robert ČEPON: Opažanja o glasovnem sistemu pamfilskega dialekta 81 pa je z oziroma na razvoj teh dveh glasov v grščini (b > b > v in in w > v ) lahko le labiodentalna frikativa v. Trditev, da iz dejstva, da se z grafemom H beleži drugi element ujevskih diftongov ter prehodni glas, sledi enačba W = w,33 ne drži, saj je prehod w > vv teh pozicijah v sporadičnih primerih izpričan že na nekaterih napisih iz tretjega stoletja (Schwyzer, str. 207, Lejeune, str. 231). Glasovna vrednost grafema F Pri pisanju besede &px-n se je zapisovalec zmotil: najprej je namesto znaka F začel pisati znak ~' nato pa se je napake zavedel in jo popravil, kar morda kaže na to, da sta si bili glasovni realizaciji obeh grafemov podobni, ne pa identični. Ob primerjavi razvoja glasov b (b > b > v) in w (w >v) vidimo, daje bila podobnost dosežena ob prehodu b > b, ko sta w in b za razliko od tretje faze, ki je v nekaterih pozicijah tudi že dosežena (prim. zgoraj), sicer še dva samostojna glasova, vendar pa imata veliko skupnih elementov (odsotnost okluzije, bilabialnost). V skladu z navedenimi ugotovitvami grafem F interpretiramo kot w. !J-he[r. ]ciA.cx 5, Mher.ciA.e"'t't. 9, Mher.ciA.e 23: koren *meg'(h)- ali *smeg'(h-)? V literaturi se navaja34, da mh (= mh) ni etimološko utemeljen, češ da refleksi tega korena v nobenem drugem indoevropskem jeziku ne potrjujejo obstoja vzglasne alternacije *srn-: *m- (*smeg'h-: *meg'h-) in da moramo zato tudi pri interpretaciji grških refleksov izhajati iz korena *meg'h-; aspirata naj bi bila vzpostavljena sekundarno po analogiji35• Menimo, da na osnovi takšne argumentacije apriorno zanikanje možnosti obstoja alternacije *srn-: *m- v vzglasju korena *meg'h- ni sprejemljivo iz dveh razlogov: 1) Obstaja relativno veliko število korenov, pri katerih je gibljivi s izpričan le v okviru enega jezika oz. jezikovne skupine, pa se vprašanje o upravičenosti rekonstrukcije vzglasne alternacije sK- : s- ne zastavlja36• 33 Metri, str. 83: H vale di regola w, dato il suo normale uso per indicare u secondo elemento di dittongo ew sviluppato da u in iato; Bechtel, str. 801: »Die Verwendung an diesen Stelle war nur moglich, wenn mit H der Halbvocal gemeint war.« 34 Prim. Brugmann, str. 146; Schwyzer, str. 311; Lejeune, str. 120; Brixhe, str. 69. 35 Prim. Schwyzer, str. 311: »Der Wechsel zwischen etymogischem m- und unetymologischem mh- in diesen Beispielen erklart sich daraus, dass es neben unetymologischem mh- (aus *srn-) bereits die vereinfachtete Aussprache m- gab und dass nun mh-wiederhergestelt wurde, wobei man sich gelegentlich vergriff.« 36 Npr. *(s)mel-d (Pokorny, str. 718.): stind. mrdu-, gr. ~:Aixouc;, lat. mollis, stir. meldach, arm. melk, stoslov. mladu; svn. smelzam, stšved. smultna; (s)leigh (Pokorny, str. 668); stind. lfhati, gr. :Adxw, arm. lihum, lat. lingo, got. bi-laigon, lit. Ježili, stslov. ližo: stisl. sleik, svn. slikja; prim. še Brugmann, Grundriss2 1, str. 725-727. 82 Keria VII - 1 • 2005 2) Če izhajamo iz predpostavke, da se je proces analogne transformacije realiziral v fazi prehoda etimološko pogojenih vzglasnih aspiriranih sonantov v neaspirirane, torej v obdobju dialektalne razcepljenosti37, bi v množici ohranjenih primerkov pričakovali večjo leksikalno heterogenost od dejansko izpričane, kajti vse besede38 , razen ene39 , izhajajo iz korena *meg'h-. Interpretacija besede Ar.,:FL« 1 V nasprotju s prevladujočim mnenjem, da se glas y tako kot v nobenem pomikenskem dialektu tudi v pamfilščini ni ohranil, Ruijgh meni, da je pamfilščina ta glas v nekaterih skupinah še poznala ter kot primer navaja besedo LlL }"W .. 40 Domneva o obstoju glasu y v pamfilščini v četrtem stoletju pr. n. št. se z ozirom na stanje v vseh ostalih grških dialektih sicer res zdi neosnovana41 , vendar pa spričo dejstva, da obravnavani dialekt poleg nekaterih presenetljivih inovacij izpričuje tudi nekaj izrazitih arhaizmov42 menimo, da lahko sodbo o tem vprašanju izrečemo šele po ponovnem razmisleku o pomenu besede Ll~F~cx ter strukturi ajenega nominalnega formanta. Kot rečeno, v literaturi najdemo dve interpretaciji omenjene besede: 37 Prim. Ruijgh, str. 59: II est done probable que pour les groupes originaux sl-, srn-, sr- , sw-, sn-, le mycenien presentait encore Uh /lh .„ 38 Poleg pamf. prim. še at. µhe:y&.Aou, megar. Mheyotpot, sel. Mhe:yot/pe:L/; Mheyotpot: zaradi ljudske etimologije, ki besedo povezuje z µeyotc; (sic); prim. Frisk s. v. µeyotpov: »Ohne Zweifel technisches Lehnwort, vieleicht an µeyot angepasst.« 39 DGE 133, 3: o"raAot Xe:vF&.pe:oc; 't'ou Mhe:~L6c; dµ' E:7tt 't'uµwv AntroponimMhd~wc; je oblikovno sicer identičen z µe:1~Lc; (koren *meik' -) , vendar pa je pomenska povezava problematična. 40 Ruijgh, str. 131: »La fameuse inscription de Sillyon semble fournir le theonyme i'lLFLlll qu'on interprete comme llLFLot. Cependant le son transition entre i et voyelle est en generale note par 1 dans cette inscription de sorte qu'on se demande s'il ne vaudrait pas mieux interpreter L'lLFLlll. En effet, il se peut que le pamphylien ait conserve le phoneme y.« Z Ruijghovo metodo identifikacije glasu y - prehodni glas se na napisu beleži v vseh relevantnih pozicijah, v besedi llLfLlll pa ni zabeležen, torej jo moramo interpretirati kot L'lLFLlll -, se sicer ne moremo strinjati, saj je trditev, da se prehodni glas beleži v vseh primerih, sporna (in nedokazljiva); prim. Brixhe, str. 59: »Ona une exception sure avec E:c:pLeAoou 11 «,toda Scherer, str. 180: »„. in E:c:pLeAoou selbst fehlt wohl nicht der Ubergangslaut, sondern di Schreibung e:c:pL- ist Kompromiss zwischen e:c:pL - und e1tL -.« 41 Brixhe, str. 58: II y a done de fortes chances pour que AIFIA correspond non a [divya], mais a [divfya] avec non-notation du glide apres /i/ en hiatus. 42 Prim. W. Porzig, Die Gliederung des indogermanischen Sprachegebiete, Heidel- berg 1954, str. 56: »Wenn von zwei Sprachszustanden der eine in Randgebieten besteht oder bestanden hat und der andere in Gebieten dazwischen, ist der Zustand der Randgebiete gewohnlich alter als der Zwischengebiete.« Robert ČEPON: Opažanja o glasovnem sistemu pamfilskega dialekta 83 1) *diw-iai, dat. (nam. *diw-ia). V Sikionu in Fliuntu je ~Lcx vzdevek Hebe, hčerke Zevsa in Here. Prim. Ruijgh, str. 130. 2) *diw-yai, dat. (nam. *diw-ya). Prvotni pomen besede (Zevsova žena) se je zabrisoval in sčasoma se je stara formula &cx &e:iXwv pričela uporabljati za vse Zevsove ljubice, tako božanske kot umrljive (Oicx yuvcxLxwv), tako da &cx v končni fazi funkcionira le še kot častni vzdevek, ki ga lahko nosijo vse žene in bogi:aje herojske dobe. Pomenski premik se odrazi tudi na morfosintaktičnem nivoju: beseda ~t:cx (prvotno substantiv) se prične uporabljati kot femininum k adjektivu &o~ (namesto ~Lcx). Možnost za razrešitev dileme ~Lcx ali &cx vidimo v upoštevaju Brixhove domneve, da beseda dLJLCX označuje neko anatolsko božanstvo43 , saj lahko tako s precejšno mero gotovosti izločimo varianto (~ l cx). Semantični premik (Zevsova žena> anatolska boginja) lahko pojasnimo s predpostavko, da je beseda v pamfilščini prvotno funkcionirala kot častni vzdevek (prim. zgoraj), ki pa se je, za razliko od ostalih dialektov, vezal le na eno indigeno anatolsko božanstvo in sčasoma postal sinonim zanj, kar je lahko privedlo do elipse odnosnice in hkrati s tem do ponovnega substantiviranja adjektiva. Porazdelitev nominalnih sufiksov -ya oz -ia v grščini je sicer neenakomerna, in sicer prevladuje prva varianta. To sinhrono opaža:aje na diahronem nivoju pojasnuje G. Nagy v knjigi Greek Dialects and the Transformation of an Indo-European Process, Cambridge (Mass.) 1970, kjer med drugim obravnava tudi mehanizem transformacije prvotnega indoevropskega distribucijskega vzorca sufiksov s strukturo iV44 ter pride do ugotovitve, da se sufiks s takšno strukturo pod pogojem, da i ni naglašen, ne glede na kvantiteto predhodnega vokala v grščini praviloma realizira kot yV. Produktivne nominalne tvorbe s suf. -ia- ta pogoj izpolnjujejo, torej moramo dLJLCX interpretirati kot diwya. Če so predpostavke, iz katerih smo izhajali, pravilne, pridemo torej do presenetljive ugotovitve, daje pamfilščina kot edini pomikenski dialekt v skupini -wy- še v četrtem stoletju ohranila glas y. LITERATURA ALLEN = W.S. Allen, Vox Graeca, Cambridge 19742• BECHTEL = F. Bechtel, Die griechischen Dialekte 2, Berlin 1923. BRlXHE = C. Brixhe, Le dialecte grec de Pamphylie, Paris 1976. BRUGMANN, Grundriss 2 , l, 2 = K. Brugmann, Grundriss der 43 Brixhe, str. 139. 44 V =vokal. 84 Keria VII - 1 • 2005 vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen Bd. 1-2, Strassbourgh 1897-1916. DGE = E. Schwyzer, Dialectorum Graecarum exempla epigraphica potiora, Hildesheim 1960 ( = Leipzig 19233). FRISK = H. Frisk, Griechisches etymologisches Worterbuch, Bd. 1-3-, Heidelberg 1954-1972. KRETSCHMER = P. Kretschmer, Zum pamphylischen Dialekt, Zeitschrift fiirvergleichende Sprachforschung 33 (1895), str. 258 ss. KRONASSER = H. Kronasser, Etymologie der hethitischen Sprache 1, Wiesbaden 1962-1966. LEJEUNE = M. Lejeune, Phonetique historique du mycenien et du grec ancien, Paris 1972. METRI = P. Metri, 11 dialetto panfilio, Istituto Lombardo di scienze e lettere, Rendiconti, vol. 87, 1954, str. 79 ss. POKORNY =]. Pokorny, Indogermanisches etymologisches Worterbuch, Bd. 1-2-, Bern 1959-1969. RIX = H. Rix, Historische Grammatik des Griechischen, Darmstadt 1976. RUIJGH = C.]. Ruijgh, Etudes sur la grammarie et le vocabulaire du grec mycenien, Amsterdam 1967. SCHERER = Handbuch der griechischen Dialekte, Heidelberg 1959. SCHWYZER = E. Schwyzer, Griechische Grammatik, Bd. 1, Miinchen 1939. Alcune ossservazioni sul sistema fonetico del dialetto panfilio Riassunto Lo sviluppo fonetico delle sequenze -i6s (-Ion) > -Ius (-fon) > i (p. e. ~e:MW[~]u.; < *~e:MWrn.;; &~ixn <*&~&nov) puo essere spiegato con l'ipotesi di una palatalizzazione sporadica del fonema u (Iyo > Iyli > Iyii > IyI > i). Potrebbe trattarsi di un influsso dell'adstrato anatolico. Dato che nei dialetti non-psilotici ogni u iniziale passa all'alofono hu, la segnalazione grafica dell'aspirazione in queste posizioni risulta ridon- dante e, di conseguenza, l'assenza del grafema h nelle parole urcixp ed u non puo essere considerata come indicatore oggettivo della psilosi. 11 digramma vh (= nh) nel composto verbale &hvhEAe: (*< an-e-sel-e-t) dimostra che anche all'interno delle parole composte, quando il primo elemento finiva in l, m, n o r ed il secondocominiciava con s, si verifico uno sviluppo fonetico identico a quello che porto all'aspirazione delle liquide e delle nasali all'inizio delle parole. La palatalizazzione del grupo *ty (ty (ty> ts >(s)s/(t)t) di una fase precede quella del *ky (ky > ty > ts > (s)s/(t)t). Nell'iscrizione di Sillio il riflesso del grupo *ty, avendo gia raggiunto lo stadio finale, viene presen- Robert ČEPON: Opažanja o glasovnem sistemu pamfilskega dialekta 85 tato con lo stesso grafemma come s (>*s) e, di conseguenza, il grafema qr nella parola Wcl.va:ll'a: non puo presentare che quella fase della palataliz- zazione del gruppo *ky che si trova sullo stesso punto dell'asse temporale come la fricativa s (> *ty); pero se ne distingue ancora e quindi, conforme- mente allo schema, va interpretata come affricata. A giudicare dall'uso del grafema identico, la b intervocalica passa ad un fonema che corrisponde al riflesso della w nelle sequenze *wr e *woi (p. e. he\V61:a:Lcn, at. ~~"f); Wo'i:x.u > *woik'o-s). Considerando lo sviluppo di questi due fonemi (b > b > v e w > v ) il grafema W va interpretato come v. L'aspirazione iniziale delle parole µhe:[L }xl-.a:, Mhw~l-.sn, Mhe:Lcl.1-.s va attribuita, piuttosto che all' analogia con le parole in cui l'aspirazione e etimologicamente motivata, all'alternanza *m-/*sm- della radice stessa (*meg' (h)- / *smeg' (h-). Dall'analisi della parola dLfLa: risulta che, nella sequenza wy, il dia- letto panfilio del IV sec. a. c. ancora conservava il fonema y. Naslov: Robert Čepon 1. gi,mnazija Maribor Trg generala Maistra 1 SI-2000 Maribor e-mail: robert. cepon@guest. arnes. si