Novosti iz znanosti in tehnike
Industrijsko proizvodnja
kemikaHj, ki omogočajo
dihanje v b.eizračnem
prosloru
Sedaj so začeli industrijsko proizvajati kemični preparat. ki je zaprt v posebne škatle in ki omogoča potapljačem in gasil-cem dihanje tudi v prostorih. kjer ni zraka.
Ta novi aparat deluje tia 01 6-lagi dejstva, ki je znano iz ne-organske kemije, da namreč ka-lijev superoksid absorbira oglji-kov dioksid in osvobaja pri tem kisik, ki je potreben za dihanje. IzSihana vlaga zadostuje, da se ta kemična sprememba stalno vrši, zato pa ta škatla za diha-nje deluje kot stalni regenerator kisika.
Superoksid, ki je potreben za ta aparat, nastaja z razpraševa-ujem stopljenega kalija z zra-kom v drobne delčke. ki niso večji od skupine nekoliko ato-mov.
Pričakujejo, da bo ta novi apa-rat, ko ga bodo začeli uporablja-ti, v mnogočem olajšal delo zla-sti potapljačev.
Preprečevanje gozdnih
požarov z odpravo pogojev
za udarjanje strele
Požari, ki jih povzrotajo stre-le, povzročajo širom sveta veliko Skodo. Taka Skoda je pogosta tu-di pri nas. Kako tezko je gasiti tak požar in onemogočitl, da bi se razširil. najbolje vedo tisti. ki so se proti njomu i" borili T" J* tolikanj teže, ker :ak! požari po-gosto nastanejo v iežko pristoD-nih in nenaseljenih krajih...
V Združenih drživah Amerike so letos prišli na ^nisel. da bi proufili možnostl preventivne zaščite pred takimi požari. Na-men tega proučevanja je bil od-kriti s pomočjo filma in radarja pogoje za nastajanje oblakov ku-mulusov, ki zelo radi pov.ročajo strele. in ugotoviti, ali je moč te oblake razbiti ln jih spremeniti v dež.
S premičnim radarjem so me-rlli tn analizirali nn'-e in bll-ske. To ie prvič, da so radar po-rabili za kontrolo gozdnih poža-rov.
Delčke ioi" „ srebra boda nporabili za umetno zg^-titev kumulusa. Pričakujejo. da bodo proučevanja odkrila, ali jodid srebro zmanjšuje, povečuje, ali sploh vpliva na pogoje za nasta-nek sttele, kl povzroča gozdne požare.
Aparat za čiščenje kovin
Napravili so poseben aparat za termično redukcijo oziroma raz-stavljanje kovinskih spojin. Ta izum omogoča proizvodnjo oči-ščenih kovin, n. pr. cirkonija v obliki masivnih teles ali palic. Očiščene kovine postajajo vse bolj važne za provzvodnjo delov za atomske reaktorje.
Aparat je moč uporabiti za t1-ste kovine, katerih halogenidne pare so podvržene termičW»nu razstavljanju. Take kovine so cirkonij, hafnij, titan in vanadij.
V žiio vbrizgana mas! se sama izloča
Rešitev te uganke bo lahko pomagala v borbi proti nevarni skleroai žil in srčnih bolezni, kl jih povzroSa.
Uganka je v tem, zakaj se v kri vbrizgana mast spet izloča. Mast vbrizgajo v oblikl emulzije.
Pri normalnih ljudeh se taka v kri vbrizgana mast izloči iz krvi v treh do šestih urah. Pri bolni-k!h pa to traja 8 do 12 ur.
Cudno pa je dejstvo,- da se je tistim bolnikom, katerih kri je že vsebovala mast, po vbrizgava-nju nove količine, z izločanjem zmanjšala prvotna količina ma-sti v krvi. Nelti bolnik, ki je imel v krvi 600 miliijramskih odstot-kov masti (normalne osebe ima-jo 250), je po dvodnevnem vbriz-gavanju ni  imel več kot 260.
Ko bodo odkrili klinične po-sledice tega dejstva, bodo le-te vsekakor zanimive.
Hladno vroča cev
Lahko rečemo, da je danes ie ukoreninjeno prepričanje. da noben večji izum v sedanjosti :n prihodnosti ni možen brez dra-gocenih aparatov in velikega šte-vila strokovnjakov. Caai duhovi-tih poizkusov, ki so z majhnimi sredstvi dajali velike rezultate, so zapečatena knjiga preteklosti.
Nekaj upanja v tako mož-nost pa daje hladno-vroča cev, izutn profesorja Schwarza, ki predava neorgansko kemijo na Visoki tehnični šoli v Aachenu. Ta aparat. s katerim so sinteti-zirane mnoge nove spojine v si-likatnj kemiji, je zelo enostavna naprava. To ]e navadna kreme-nova cev, ki se od zunaj hladi z vodo. Skozi cev je napeljana ži-ca, ki z električnim tokom segre-va cev do 2000°. Ker ima notra-nja stran cevi isto temperaturo kot voda, ki jo hladi, dobimo v razdalji 2 do 3 cm (od žice do stene cevi) padec temperature za 2000".
Ta velika temperaturna razll-ka, ki jo zelo enostavno doseže-mo, je kaj prikladna za takoime-novano zmrzavanje kemičnih ravnotežii. Reakcije. ki dajejo na visokih temperaturah določene produkte. se pri postopnem ohla-jevanju dostikrat razvijajo v na-sprotno smer in zato ni moč pre-poznati nastale spojine. V hlad-no-vroči cevi pa novonastali produkti, ki so v neposredni bli-žini žice, pridejo hitro z difuzijo v stik s stenami cevi in se zaradi padca temperature hitro shladijo oz-iroma postaneio stabilni na sobni temperaturi.
Ta enostavni aparat je zelo pripraven za laboratori.iske sin-teze. Proučevanjp kemičnih rav-notežij pa je labko zelo koristno za raziskovalne laboratorije ke-mičnih tovarn.
Obleke iz aluminijo, ki ščitijo pred toploto
Zaščitne obleke pied toploto izdelujejo iz snovi, ki so zelo slabj prevodniki toplote. Poseb-no cenjen je v tem pogledu az-best.
Znano je, da se toplota ne pre-naša samo s prevodniki temveč tudi z izžarevanjem. Ternu so zlasti izpostavljeni delavci pri industriiskih pečeh. Bele in glad-ke površine odbijajo glavni del toplotnib žarkov, medtem ko jih črne in hrapave vpijajo. Izumi-telji aluminijaste oblc.';e so iz-koristili to lastnost kovine, ki ima zelo gladke površine in belo barvo. Problem je bil, kako s te-mi zelo tankimi listi obloiili os-novno tkanino. To so dosegli ta-ko, da so z valji zvaljali tkanino in tenko aluminijasto pločevino. Podrobnosti procesa so zaščitene 8 patentom.
Pri poskusih na delovnih me-sfcih se je izkazalo, da ni nobe-nih težav pri gibanju delavcev jn dase novi material lahko upo-rab! tudi za zaščito strojev ia aparatov pred toplotnim izžare-vanjem.
Nova metoda industrijske analize plinov
Industrijski plini predstavlja-jo v koksarnah, topiJnicah, ce-mentamah itd. poseben problem, tako da se danes z njim ukvar-jajo posebni strokovnjaki. Med vprašanji, ki pri tetn nastajajo, je na primer vprašanje koiičtne prahu, ki ga ti plini vsebujejo, kemični sestav in uporabnos1 te-ga prahu, ki se nabira v poscb-nih napravah, učinkovitost teh naprav, količina odpadnih pli-nov, njihov sestasr in morebitna uporaba itd.
Medtem ko kemični sestav ugotavljamo z Orsatovim apara-tom, ki uporablja reakcije kla-sične plinske analize, pa druge stvari, kot na primer količino plina, ki izide vsako minuto, in prahu, ki ga nosi s seboj, meri-mo s posebnimi napravami. Ko-ličino plina v sekundi merijo s pomočjo posebne cevi, kd jo po-stavijo v smeri plinskega toka. Cev meri dinamični pritisk, na podlagi česar izračunajo hitrost plina in iz te pa njegbvo koli-čino. Prah love v posebni filter v obliki podaljšanega naprstni-ka. Na nemški način pa vrše vsako teh analiz s posebnimi in-štrumenti. Take analize pa pre-cej dolgo trajajo.
Francozi so pred kratkfm izde-lali cev, ki istočasno lovii prah in daje ostale podatke v zvezi z izhlapevanjern plinov. Prifaku-jejo, da bo ta nova cev omogo-čila izdelavo mednarodnih stan-dardov za industrijsko analizo, ki jih za zdaj še nimajo. Novi aparat tudi zelo skrajšuje traja-nje analize in zmanjžuje napake osebja, ki meri. Pomanjkljivost pa je velik premer cevi (okrog 5 cm), zato je merjenje ožjih iz-hlapevanj manj točno.
Radicaktivni izotopi v metalurški praksi
V Sovjetski zvezi so napravill velik korak naprej v uporabl ra-dioaktivnih izotopov za kontrolo različnih operacij v metalurgijt. Tako na primer kontrolirajo sta-nje ognjevarnih oblog visokih peči, ne da bi bilo treba peč ugasiti, kot je to bilo doslej. To delajo tako, da postavijo v oblo-ge ampule z radioaktivnim ko-baltom in s števcem kontrolirajo intenzivnost izžarevanja. Ce se kakšna ampula razbije, ker ]o nagrize obloga, števec, ki je po-stavljen na zunanii strani, zabe-leži proporcionalno zmanjšano •izžarevanje. Tako dobe točen po-datek o enem najvažnejših čini-teljev, od katerega je odvisno trajanje kampanje in kvaliteta dela visoke peči.
Izotopi pa se uporabljajo še za druge namene. Z njimi določajo hitrost kristalizacije jeklenih od-livkov iz Siemens-Martinovih peči, z njim so zelo hitro ugoto-vi količina fosforja v troski, ugotovi konee topljenja železne rude in apnenca.
Na široko se uporabljajo izoto-pi tudi v anaJitiki za določanje siliciievega dioksida v rudnini in v geologiji za določanje debeline plasti in smeri nahajaMžča želez-ne rude.
Industrijski top za rota-
cljske peči, kamnolome
in rudnike
Slika   deiovanja   industrijskega
topa pri oflstranjevanjn obročev
V rotacijski peči
V  neki stari ameriški tovarnl Iovskega  orožja  so izdela1;  »in-dustrijski    top«,  ki   ga  je   moč uporabiti v topilnicah, kamnolo-mih in nekaterih rudnikih. Na-prava je bila prvotno namenjena za odstranjevanje   prstanov,   ki kaj radi nastanejo v rotacijskih pečeh za klinker v cementnih to-varnah. Da bi odstranili te obro-fe, morajo uslaviti delo v pečeh, počakati, da se ohladijo in na-lepljene snovi odstraniti z roko. Z    industrijskim   topom   pa   to opravijo v nekaj minutah tako, da izstrelijo svinčene krogle tež-ke 90 gramov. Pravijo, da ta me-toda prinaša eni tovarni cementa 50.000 dolarjev letnih prihrankov.
V  kamnolomih uporabljajo in-dustrijski top za odstranitev vi-sečih  plasti,  ne  da  bi  pri   tem
Industrijski top uporabljajo tudl
v   karanolomih,   kjer  se   t  njim
prihrani težko delo miniranja ia
skrajšujc čas trajanja
minirali in trošili čas za zavaro-vanje kamnoloma.
Top ima cev, ki je dolga 98 cm in postavljena med dve močni peresi na podnožju, kd meri 1.10 metra. Top tehta 42 kg, podnožje pa 38 kg. Topu se streže zelo enostavno ia potrebuje samo enega fcloveka.
Cena topa znaša 1350 dolarjev.
Hitra odstranitev bombaž-nega listja
V  Sovjetski   zvezi   bodo   letos pri žetvi bombaža zelo  uporab-ljali kloromagnezij. Uporabili ga bodo za odstranjevanje bombaž-nega   listja   v   sušnih   predelih, kjer ni jutranje rose, zaradi če-sar niso druga sredstva učinko-vita. Ta snov zelo laliko pr(Kl:ra v listje in povzroča, da hitro od-pade. S poskusnim žkropljenjem pred   žetvijo   so   dosegli,   da   je listje  popolnoma  odpadlo.
Leteči raziskovalec rudnin
Neka angleška tovarna je iz-delala tetalo, k: ]e dejansko ne-ka vrsta letečega laboratonija. To je letalo DC—3 nalašt tako predolano, da lahko pošilja sig-nale do 90 m globoko pod ze-meLjsko površino. To dos«že 8 pomočjo svojih »prJ.marreih« an-ten, ki so razpete prek ati vz-dolž letala. Z obratnimi signa-li, ki pridejo od plasti nikja, bak-ra ali cinka. Le te so, je mač takoj odikriti te plasti s pomočjo »pti-ee«, to je naprave v oblito bombe, fci visi na okrog 150 m dolgem kablu. Na vrhu 3,6 m d-olgega kovimskega pasu. ki vi-9i iz repa Mala in je podoben želu ose, je pritrjen vrh magne-tometra, ki n&prestano meri in tako odkriva geologom plastd železa.nafte :n titana.
V   letalu je pritrjen števec is-ker. Njegova igla paskoai vselej, kadar Jetalo preleti ozemlje, fci vsebuje   radioakitiivne    rudmrine. Ta aparat lahko iz višine 60 m odkeije   tudii   neznatno   količino 0,001 mg radija. Da ne bi dzgii-bčJo   tigfih   totk   na   zemlji,   k! vssbujejo fckane kovine, 'ima le-telo pritrjeno navptčno kamero, ta neprestano sliJca teren,  nad
katenim letalo leti.
Ko leM na slalna viširei 150 m, letalo prel^fci prostor po vzpo-redniih črtah, medtem ko kame-re snemajo, aparartii pa nepre-stano označujejb nahajališča. Po vrttitvii v bazo vzam^jo zazna-movane podatke ikz inštnunentov in tedaj prevzam&jo delo geo» fueikA, ks dobljene podatke pre-našajo na mape rim tako doloiaj« tista mesta, lei se jih splača fe-koPiščati
nNESfl SKUPNOST« audi članom delavskih svetov, občinskih od-borov in svetov ter organov družbenega upravljanja v šolstvn, «dra\stvn, hišnih s~e-tih in trgovini možnost aspešnega ckonomske-ga izobraževinja, ker objavlja flanke, raz-prave in obvestila o vseh vprr' "'"' dr .#--"»a upmvljanja •" -»aiavtotitativnejših vi-rov.
Ker bre« potrebnega ekonomskega in poti-'ičnega znanja v orga-nih dmžbenega uprav-Ijanja ni mogoče uspeš-no sodelovati in zlasti ae pravilno in kvalitet-do ODLOCATI, scgaj^e po »NASI SKUPNO-STI« in izpopolnjujte svoje znanje.