C. France Malavašič. Bahlo naj te ruša krije, Spavaj dragi brat sladko; Luč nebeška naj ti sije, Mir in pokoj naj ti bo! Tako pričenja v BNovicah" 1863 (1. 42. 43 in po neraški v Triglavu) vže ranjki J. Kosmač o svojem pokojnem prijatelju nživljenjopisne črtice", v kterih našteva tudi spise njegove. Rodil se je France Malavašič 18. avg. 1818 v Ljubljani, v predmestju Gradišču; hodil le-tu v normalne in latinske šole, v kterih sta se zanj nekoliko bolj zanimala profesorja Fr. Heinrich pa L. Martinak; 1. 1839 je osmošolec poslušal o slovenščini prof. Fr. Metelkov nauk, 1. 1841 — 43 v Gradcu pravoslovje; 1. 1843 pa ga v Ljubljano izvabijo MNovice", kterim je bil, kakor same pravijo, domoljubni mož in dobroznani pisatelj od pervega začetka noter do zadnjega dneva neutrudljiv pomočnik. Vstopivši v zdravniško šolo postane ranocelnik ali vrač, in 1. 1847 za Metelkom pri deželnem poglavarstvu prelagatelj vladnih postav in ukazov za Kranjsko deželo, kar je ostal do smerti 28. jan. 1863. Na grobu so mu peli čitalniški pevci, in prijatli njegovi so djansko pokazali, da so cenili delavnost rajnega na domačem polji itd. — nDa je bil Malavašič izvrsten pesnik, mi ni treba posebej praviti, piše Kosmač (aNovic." 1863 str. 347), dovolj je, da ga pesmi pojo, pa le škoda, da jih je precej nenatisnjenih že pred smrtjo nekemu Slovanu, vdova njegova meni, nekemu Hrvatu, posodil, od kterih pa zdaj ni sluha ne duha". Vzbujevan v latinskih šolah nekaj po nKrajnski čbelici", nekaj po omenjenih učiteljih je jel Malavašič popevati čim dalje tem glasneje v jeziku nemškem in slovenskem — nazivaje se MMilko ali Prostoslav Milko". Perva znana pesmica njegova nahaja se v ,,IHyr. Bl.a 1838 Nr. 17: nAn Dr. Prefhern. Veranlasst durch sein Sonnett im nIllyr. Bl." Nr. 14 (An die Slowenen, die in deutscher Sprache dichten)", kjer spoznava, da so dotlej Slovenci, brez mojstra - pevca, brez pravega vodnika, obračali se drugam, a da odslej hočemo za teboj, za Prešernona, kteremu torej v zadnji kitici navdušeno kliče: Fleug uns, o Liebling heimischer Camone! Voran mit liederreichen Adlerscliwingeii, Und folgend -wollen \vir, gleich Dir, dann singen! MUko. L. 1839 poje ondi (Nr. 4) v pesmici »Tauschung" o tičkih preljubih, o lastovici, in kar pravi v zadnjem odstavku o njej, velja malo da ne o pesniku samem: Mit des Fittig's letztem Schlage Werden deine Jubelsange Deine eig'ne Todtenklage; Denn so dankt die sprode Menge! L. 1840 zapoje Prostoslav Milko za Prešernom v št. 23 Gloso po geslu: ,,Kdor pozna otčestvo svoje, — Njega čast in hvalo poje, — Mu dušeče vence vije — Zgol iz cvetlic domačije" še v Bohoričici, št. 50 pa že v Gajici v dveh sonetih nSlovstvo slovensko 1833 — 1840" še dokaj čmerno; 1. 1840 — 41 je opisuje v Carniolia III. (Slovenische Literaturzustande wahr. des Jahrzehends 1830 — 39. Nr. 54. 55. 71. 72.) nekoliko prijetniše, in še prijetniše v nJordans Jahrbucher f. slaw. Lit, Kunst u. AVissenscbaft 1843. Leipzig. S. 223 — 225". (Vid. Jezičnik X. Metelko str. 53. 54 1. 1872.) L. 1841 je v nIllyr. Bl." Nr. 9. sicer brez gotovega znaka brati nKrajnska Sava" (Nak — noč'mo jih imeti — Per Krajnski prosti Sav', — Katiro č'jo požreti — Ti lakomni žerjav' itd.), Nr. 23. pa z navadnim podpisom nSava in Slovenka" (Kje zvira bistra Sava, — Tak čista ko srebro, — Kreposti mati zdrava, — Ki umno da glavo?), in odgovarja, da na Kranjskem, izpod silnega Triglava, v Slovencev domačiji, kjer deklica iz cvetlic ob vodi splete si venca dva, pervega ljubemu, drugega cvetečega pa spusti po reki: BIn vencu temu pravi: — Obvaruj zdaj te Bog! — Pozdravljaj mi ob Savi — Vse brate krog in krog!" (cf. Ledinski, Vilhar). L. 1842 poklonil je Malavašič čestitko nemško in slovensko v Carniolia V. nZa visoki god Nj. c. kr. visokosti, prejasniga gospoda nadvojvode Joana, 24. Rožicvšta 1842". — L. 1843 prinesel je BIllyr. Bl." Nr. 20 poleg Fr. Halma njegovo nLjubezina (Serce, jez tebe prašam: — Ljubezin je koga? — nDve duši cna misel, — Serce eno za dva" itd.), in 1. 1845 Nr. 43 pesmico nPerstan" (Perstan dal sim narediti, — Rekel sim zlatarji: — Perstan mi zvariti morai, — To de lep bo varji itd.), ktero je ondi ponemčil prijatelj mu L. Kordesch. Kedar pa Slovencem prikažejo se BNovice", oglasi se vnjihMalavašič koj 1. 1843 št. 2 pesnik: MKako se pride iz vajšnic na slamo" (poleg nemškiga prestavil Malavašič); št. 7: ,,Oče naš za odvernenje martranja žival" (poleg nemšk. po Salomon. pregov. 12, 10: Pravični se tudi živine svoje usmili, pa serce hudobniga je neusmileno); št. 14: ,,Nar lepši imena"; in št. 26: nSlov6 od leta 18 43". V izgled bodi: Nar lepši imena. Kdo meni zmed vas li povedati v6 Nar lepši, nar slajši imena, Ki v ustih narodov vse zcmlje žive, Ko solnce na neb' brez premena? Nar pervo, nar slajši in nar bolj sveto, Pred kterim vse druge molčijo, Ime je Boga v vsih vekih eno, Vse serca naj njemu gorijo! Za tem pa nar lepši ime se glasi, K' ga dete nar pervo imenuje: Očeta in mater'1 — Peklensko 'ma kri, Kdor tega se imena sramuje. In tretje, ki serce tak' sladko spodžge, Je drago ime domačije, Za ktero sin pravi junaško umeije, Kri svojo rad za-njo prelije. In kolikor še je na zemlji imen, Za tebe sladko ni nobeno, če serce imenov teh tvoje ne cen', In bode naj tudi le eno! Kakor sklenil pervi, tako je s pesmico pričel drugi tečaj Malavašič v »Novic." 1844 1. 1: nKmetijske in rokodelske ,,Novice" vsim svojim prijatlam in podpornikam za novo leto". —V št. 25 opeva poleg nemšk.: nOče na smertni postelji" (Kmet zlo bolan u hiš' leži — In sinam svojim govori: — ,,V vinogradu je zakopan — Zaklad prelep, ki vam bo dan, — Kopajte le in išit&l" itd.) — In V Št. 39 priporoča tudi poleg nemškega rojakom svojim: Bodite, kakor čbele! Kadar čbela gre cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na nožice Si onožje, slasti vživat; Mislim. Človek! ljubi dčlo In posnemaj pridno čbšlo! Kadar čbela satje dela Iz voska čiste lepote, Kakor de bi stvarit' imela Serca iz sladke belote; Mislim: Človek! serce vari, De se v grehu ne opari! Kadar čbela v panj prileze, Se koj med sestrice spravi Brez skoposti, serdi, jeze, U ljubezni serčni, pravi; Mislim: Tamje sreča prava, Kjer edinostje in sprava! Kadar čbela pričakuje, De veselje raja vžije, Mater skerbno pogleduje In jo z krilci milo krije; Mislim: Tak', otroc'! bodite, Starše svoje vsi ljubite! Kadar čbela, jeze polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj gre voljna, De kraljica ni zgubljena; Mislim: Glejte, tako varja Prav' rojak dom in cesarja! Kadar čbela vsako delo Tak' umetno, modro dela; Al' bi serce se ne vnelo, Al' bi duša nc zapela: Stvarnik, Ti si poln modrosti, V majhnim, kakor v velikosti!