DELAVSKA ENOTNOST 13. MAJA 1972 - ŠT. 19 - L. XXIX OBOROŽENI ZA AKCIJO " Sindikat delavcev v kmetijstvu, živilski in to-bj)čni industriji o nalogah organizacije v seda-Hj[h družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah Za dvodnevno razširjeno ple 3010 sejo republiškega odbor; jndikata delavcev v kmetijstvu y v*kki in tobačni industriji Sla ®nije - bila je v drugi polovic J^nulega meseca v Dobrni — je ~načilno hotenje mobilizirati Se dejavnike v tem sindikatu za lesničitev programske usme-lVe, ki jo je začrtal četrti kon-Ses tega sindikata. Osnove v ,Z1 Prizadevanjih so pomenili ni vdni že doslej sprejeti doku-, ®nti tako tega posebnega sin-ata kot tudi dokumenti Zve-sindikatov Slovenije in Juga av|je ter obsežno analitično nj. vo o razmerah v proizvodih Predelavi in porabi kmha, VjjSa mleka, o vplivu cen žival f3 živtienjsk° raven prebi-van t.3’ ° dosedanjih prizade-nj, Pri uresničevanju ustavni dopolnil, o življenjskih in teh°vnih razmerah delavcev v to 2eiavnostih in dmgo. Vse nr’ dopolnjeno z bogato raz-sv y° na plenumu, je dobilo peJ.0 ,Celjsko podobo v obsežni dokumentu o nadaljnjem vanju tega sindikata. see “idustrije s stališča Program Vania srednjeročnega Ustavnin3/azvo-ia’ uveljavljanje temelj* , dopolnil in razvijanje hega ,'o organizacij združe-a m slednjič naloge, ki zadevajo delovne in življenjske razmere delavcev v teh dejavnostih. Dokument je preobširen, da bi ga lahko povzeli na tako skopo odmerjenem prostoru, vsekakor pa zasluži pozornost ne samo članstva tega strokovnega sindikata, temveč tudi širše javnosti. Zato tokrat povzemamo prvi dve področji nalog in prizadevanj tega sindikata, o preostalih pa bomo spregovorili prihodnjič. Izhodiščno ugotovitev dokumenta v poglavju, ki govori o vlogi in nalogah sindikata v sedanih dmžbenopolitičnih razmerah, bi lahko takole povzeli: politika in osnove za delovanje Sindikata so dovolj jasno začrtane; sedanje razmere v družbenem življenju pa terjajo veliko bolj intenzivno in hkrati tudi bolj konkretno akcijo vsega članstva. Pogoj za to je, da se sindikat tudi v organizacijskem in političnem delu akcijsko še bolj usposobi, da se uresničijo stališča in hotenja XXI. in XXII. dopolnila k zvezni ustavi ter XXXI. dopolnila republiške ustave. Kar pa zadeva neposredne naloge, dokument med drugim omenja naslednje: — vodstva osnovnih organizacij morajo sproti seznajati članstvo z vsemi problemi, s katerimi se srečujejo. Vodstva osnovnih organizacij morajo na osnovi skupno začrtane akcije in temeljev politične usmeritve sindikata izoblikovati tudi lastne akcijske programe; — da bi bila sindikalna organizacija učinkovita, je nujno potrebno v samoupravnih aktih vseh delovnih organizacij uveljaviti statutarne norme o sindikatu - tako kot to nakazuje XXXI. dopolnilo republiške ustave; — članstvo, zlasti pa vsa vodstva morajo- nenehoma uresničevati akcijski program Zveze sindikatov Slovenije, pri tem pa sproti preverjati svojo učinkovitost Nadaljevati je treba s prizadevanji za izboljšanje (Nadaljevanje na 2. strani) • SLOVENSKI FTT KOLEKTIVI SO ŽE OPREDELILI VPRAŠANJA, O KATERIH SE MORAJO SPORAZUMETI, PREDEN BODO PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI SLOVENSKE ASOCIACIJE PTT PODJETIJ ZDAJ GRE ZA IZBOR NAJBOLJŠIH MOŽNOSTI STRAN 5 DOKLEJ ŠE LAHKO TRAJA Čarovnija, DA Z MALO ZNANJA TOLIKO USTVARIMO Skoraj 200.000 zaposlenih v Sloveniji brez popolne osnovne izobrazbe je nacionalni škandal STRAN 9 Tisoči po poteh partizanske Ljubljane Foto: A. Agnič /V M r? PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA 0 URESNIČEVANJU USTAVNIH DOPOLNIL Dovolj odlaganja! Z enotnejšo politično akcijo v boj za uveljavljanje ustavnih dopolnil in razvoj neposrednega samo-_____ upravljanja Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je na zadnji seji ocenilo potek priprav na uresničevanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Ugotovilo je, da v večini kolektivov še niso ustanovili komisij ah delovnih skupin, ki bi proučevale sedanji razvoj samoupravljanja in poslovno tehnično organiziranost v svojih delovnih organizacijah ter na osnovi tega pripravljale gradivo za širšo razpravo o uveljavljanju ustavnih dopolnil oziroma o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Praksa tudi kaže, da so se v razčiščevanje mnenj in v priprave na uveljavljanje ustavnih dopolnil dokaj aktivno vključile le družbenopolitične organizacije, da pa preostali družbeni, politični in strokovni dejavniki ne kažejo pravega interesa za to nalogo. Zato tudi ne preseneča, da pri uveljavljanju ustavnih dopolnil zaostajamo, bolje rečeno, da odlašamo tudi v primerih, ko za to ni nobenega opravičila. Zaradi takih ugotovitev je predsedstvo RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije poudarilo, da je treba takoj napraviti konec slehernemu odlašanju pri uresničevanju ustavnih dopolnil. To pa je možno doseči le z večjo enotnostjo politične akcije vseh družbenopolitičnih in družbenih dejavnikov, torej z njihovo večjo in enotno zavzetostjo za nadaljnji razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah in v družbi kot celoti. V zvezi š tem bo tudi Sindikat delavcev industrije in rudarstva Slovenije jasno in odločno nastopal proti posameznikom in neformalnim skupinam, ki so nosilci teženj, po katerih bi temeljnim organizacijam združenega dela še vnaprej lahko odtujevali njihov dohodek. Prav tako pa bo obračunaval z nosilci idej, da samoupravljanje pomeni samo obliko političnega odnosa, kot tudi s tistimi, ki zavlačujejo uresničevanje ustavnih dopolnil, ki svoje stališče utemeljujejo s tem, da je trenutno važen le boj za stabilizacijo in za reševanje gospodarskega položaja. NEKAJ NAPOTKOV ZA NADALJNJO AKCIJO V nadaljevanju seje je predsedstvo RO Sindikata delavcev industrije in mdarstva Slovenije sprejelo za „svoja“ že znana stališča in sklepe RS ZSS o uveljavljanju ustavnih dopolnil. Na osnovi teh stališč je med drugim zadolžilo osnovne sindikalne organizacije, naj do konca tega meseca republiškemu odboru sporočijo, kako daleč so že napredovali s pripravami na ustanovitev komisij ali delovnih skupin, z izdelavo programov in (Nadaljevanje na 2. strani) vreme ni zanesljivo zanesljiv je FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA Predsedstvo mestnega sindikata delavcev družbenih dejavnosti Ljubljana je na svoji 22. seji, ki je bia razširjena s člani pododbora za šolstvo, razpravljalo mimo drugega predvsem o problemih uveljavljanja samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov za osnovne šole. Člani predsedstva so menili, da ima sporazum več pomanjkljivosti, ki so v glavnem posledica naglice pri pripravah. Sporazum bi moral bolj poštevati delovno mesto posameznika, izobrazba pa naj bo le pogoj za zasedbo delovnega mesta. Tudi delovne izkušnje naj bi bolj upoštevali, ovrednotenje vodilnih delavcev na manjših oziroma večjih šolah naj ne bi bilo enotno. Vse pripombe na sporazum, ki so bile izrečene na seji, bo predsedstvo posredovalo komisiji za pripravo samoupravnih sporazumov. POMEMBNA NAPOTILA Medobčinski odbori sindikata v Zasavju so sicer opravičili svoj obstoj, vendar še vseeno niso postali koordinatorji sindikalne dejavnosti na področjih, na katerih bi morali delovati. To velja tudi za medobčinski odbor sindikata industrije in rudarstva, ki nedvomno sodi med najpomembnejše v revirjih, saj povezuje največ članstva. Na nedavni volilni konferenci, izbrali so namreč 15 članov novega izvršilnega odbora, so zavzeto ugotavljali, katerim problemom naj bi ta sindikat v prihodnje posvetil največ pozornosti in skrbi. Menili so, da bi moral medobčinski odbor razreševati ali vsaj predlagati rešitve nekaterih problemov, ki najbolj tarejo industrijske delavce in rudarje. To pa so vprašanja invalidnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, varstva pri delu, nočnega dela žensk, strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja zaposlenih ljudi in drugo. MARIBOR POSPEŠITI PRIPRAVE Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Maribor je na zadnji seji obravnavalo predlog o razpisu referenduma za samoprispevek občanov pri financiranju tistih investicij, ki so v neposrednem in dolgoročnem interesu vsakega občana. Trenutno ima v občini Maribor uveden samoprispevek že 14 krajevnih skupnosti, štiri pa se že pripravljajo, da ga izglasujejo. Občani večinoma prispevajo za ceste, vodovod v dveh krajevnih skupnostih pa tudi za šolo. Ker je samoprispevek uveden predvsem na podeželju, je mnenje političnega vodstva v Mariboru, da to ne bi smelo biti ovira pri razpisu referenduma v občini kot celoti, saj bi kmečko prebivalstvo po občinskem referendumu prispevalo v petih letih le 160.000 dinarjev. Razen tega bi program sestavili tako, da bi obsegal novogradnje ali adaptacije skoraj v vseh krajevnih skupnostih. Na podeželju je zlasti predvidena gradnja šol, v mestu pa gradnja otroško-varstvenih ustanov. Ker so kapacitete otroških vrtcev občutno premajhne, varstvena ustanova za dojenčke pa je v Mariboru ena sama, bo interes mestnih prebivalcev za gradnjo otroško-varstvenih ustanov prav gotovo velik. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Maribor je menilo, da se je treba takoj lotiti priprav za izvedbo referenduma. Prispevek naj bi plačevali v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov vsi zaposleni, razen tistih z najnižjimi osebnimi dohodki, ki naj bi plačevali nižji odstotek ali pa bi ga bili celo oproščeni. Seveda bi plačevali prispevek tudi vsi zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske, obrtne in drugih dejavnosti in upokojenci. ■ #/#/###########/#/##«##///##/###/#####/1 * * * V S POSVETOVANJA SLOVENSKIH CESTNIH PODJETIJ 0 URESNIČEVANJU USTAVNIH DOPOLNIL_ MED NIČ IN PRECEJ Pododbor za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah je zadnji torek v hotelu BOR v Preddvoru pri Kranju pripravil posvetovanje o uresničevanju ustavnih dopolnil v slovenskih cestnih podjetjih. Udeležili so se ga direktorji, predsedniki delavskih svetov, sindikalni delavci in drugi predstavniki vseh sedmih cestnih podjetij, poslovnega združenja cestnih podjetij in drugi. Za razpravo na posvetovanju bi lahko rekli, da se v njej menda niso izognili prav nobenemu vprašanju, ki so ga v slovenskih cestnih podjetjih že razrešili ali pa ga šele bodo morali razrešiti v pripravah na uveljavitev ustavnih dopolnil in ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. V bistvu pa je bila razprava vendarle osredotočena na tri skupine vprašanj, in to: neposredno samoupravljanje, ekonomski položaj cestnega gospodarstva in zakonska ureditev oziroma status cestnih podjetij. Cestno gospodarstvo v naših razmerah predstavlja dejavnost posebnega družbenega pomena. Zato ne preseneča, da so mnogi razpravljavci več govorili o problemih kot pa o rešitvah. Tisto, kar pa so povedali, očitno kaže, da so vsi govorili o istem, le da so ponekod napredovali bolj in drugje manj. Značilno pa je vendarle dvoje. Najprej to, da so o resničnih in namišljenih dilemah, o vsakovrstnih problemih na dolgo in široko razpravljali predvsem zastopniki tistih kolektivov, ki so še zmeraj na za- četku svojih iskanj in ki rešitve za zdaj še vedno iščejo v naj-ožjem krogu. Druga bistvena ugotovitev pa bi bila, da se slovenska cestna podjetja med seboj zelo slabo poznajo. Zakaj se ne poznajo bolje, na posvetovanju nismo izvedeli. Dejstvo pa je, da so denimo v novomeškem cestnem podjetju na osnovi statuta iz leta 1970 že lani začeli podjetje organizirati na način, kot je zdaj uzakonjen z ustavnimi dopolnili in da so tako praktično že razrešili ve- čino vprašanj, ki so za kolektive drugih cestnih podjetij še vedno neznanka! Spričo takšnih ugotovitev so udeleženci posveta v Preddvoru sklenili, da bodo vsaj v prihodnje bolj usklajevali svoje delo in priprave na uveljavljanje ustavnih dopolnil ter na prihodnjih skupnih posvetovanjih, za katera so se odločili, obravnavali predvsem konkretne, že preizkušene ali predlagane rešitve. -mg DOVOLJ ODLAŠANJA! • RAD0VUICA Obsodba agresije Udeleženci konference radovljiških sindikatov so ambasadi ZDA v Jugoslaviji in uradu za zunanje zadeve pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije poslali protestno pismo, v katerem ostro grajajo sedanje stopnjevanje vojne v Vietnamu in se pridružujejo zahtevam miroljubnih sil vsega sveta za prenehanje ameriške agresije in za spoštovanje pravice vseh narodov do nacionalne svobode in samoopredelitve. -mG (Nadaljevanje s 1. strani) priprav za sprejem samoupravnega sporazuma med temeljnimi organizacijami združenega dela. Vsi področni odbori tega sindikata naj bi izbrali oziroma določili po eno delovno organizacijo z njihovega področja, v kateri bi člani omenjenih sindikalnih organov sodelovali v pripravah na uresničevanje ustavnih dopolnil. Da pa bi aktivnost pri uveljavljanju ustavnih dopolnil v praksi delovnih organizacij čimbolj pospešili, bo RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva na svoji prvi plenarni seji obravnaval programe za uresničevanje ustavnih dopolnil in sklenitev samoupravnih sporazumov med temeljnimi organizacijami združenega dela v ljubljanskem Litostroju, Združenem podjetju Slovenske železarne in v slovenskih gozdnogospodarskih podjetjih. Značaj teh delovnih organizacij in njihove izkušnje so namreč takšne, da bo ob njih možno razbistriti marsikatero resnično ali tudi navidezno dilemo, ki pa je ne znajo ali ne morejo rešiti v drugih kolektivih. Glede na to, da pri uresničevanju ustavnih dopolnil razen sindikatov in Zveze komunistov skoraj vsi drugi dejavniki stoje ob strani, si bo RO sindikata delavcev industrije in rudarstva prizadeval, da bi vzpostavil kar najtesnejše sodelovanje s sveti Gospodarske zbornice SRS in raznimi poslovnimi združenji ter z njimi izmenjaval gradivo in praktične izkušnje s tega področja. Končno pa je predsedstvo RO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije pri * V poročilo komisiji za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah pri enotnem zboru Skupščine SRS, naj bolj kot doslej spremlja uveljavljanje ustavnih dopolnil, da bi lahko dajala tudi pojasnila o problemih, s katerimi se in se še bodo srečevali v delovnih organizacijah in v občinah. —mG * * * * * * * * * * * $ * * \ * \ S * * * * * * * 5 * C * * * * * * * * * * * * * * * * 4 ZDAJ PA ZARES PRED USTAVNO SODIŠČE! Poročali smo že, da je pododbor za cestno gospodarstvo pri RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije sklenil, naj republiški odbor pri Ustavnem sodišču SR Slovenije sproži postopek za oceno ustavnosti dveh členov republiškega zakona o javnih cestah, ker da omejujeta samoupravne pravice kolektivov cestnega gospodarstva. Republiški odbor tega ni storil, ker je bil informiran, da so pristojni organi republiškega izvršnega sveta pripravljeni in si tudi konkretno prizadevajo sporna vprašanja urediti na način, kot ga predlagajo cestna podjetja in sindikati. Pododbor za cestno gospodarstvo se je zaradi tega strinjal z odločitvijo republiškega odbora, da zavoljo tega ustavni spor res ne bi bil potreben. Zdaj pa so predstavniki slovenskih cestnih podjetij dobili v roke predosnutek statuta bodoče slovenske cestne skupnosti, ki še bolj krni samoupravne pravice kolektivov, kot pa jih že zdaj omejuje veljavni zakon. V cestnih podjetjih so sicer prepričani, da bo predosnutek doživel še precej vsebinskih in drugih sprememb, ne verjamejo pa, da bodo zaradii maloštevilne zastopanosti v organih bodoče cestne skupnosti lahko prepričali vse druge, da neustavnim rešitvam v zakonu predloženi predosnutek statuta dodaja še nove rešitve v škodo cestnih podjetij. Zato naj bi RO sindikata delavcev v prometu in zvezah le sprožil ustavni spor, kot sopredlagatelji pa bodo — po pristanku odgovornih predstavnikov cestnih podjetij na zadnji seji pododbora za cestno gospodarstvo — nastopila tudi vsa slovenska cestna podjetja. —mG s s s * * s N S S N N N N * * S * s * s : s * r s * * n n n n * s n s * s N S N N S N N N N N N » N S k N * S N OBOROŽENI ZA AKCIJO (Nadaljevanje s 1. strani) življenjskih in delovnih razmer delavcev - in to tako s stališča položaja posameznih dejavnoti kot tudi s stališča uspešnosti poslovanja sleherne delovne organizacije in slehernega delovnega mesta. Kar zadeva problematiko in položaj kmetijstva, živilske in tobačne industrije, dokument gradi bodočo akcijo neposredno na dosedanjih prizadevanjih. Ukrepi za stabilizacijo terjajo — tako je zapisano - da se trajneje uredi težaven položaj proizvodnje‘in da se le-ta trdneje, orgahsko poveže s predelavo in trgovino. V posameznih zaokroženih regljali je potrebno izoblikovati agro-živilske celote, in to po načelu samostojnosti pri gospodarjenju s sredstvi v temeljnih organizacijah zdmženega dela. Upoštevaje tako izhodišče dokument še posebej poudarja, da se mora sindikat na vseh ravneh svojega delovanja še bolj zavzeto in argumentirano lotiti razreševanja problemov, ki neposredno opredeljujejo položaj posameznih dejavnosti. Pri tem ponovno poudarja, da ni možno ločeno obravnavati problemov v proizvodnji in porabi ter ne glede na njihovov vpliv na življenjske in delovne razmere delovnih ljudi. Dosedanje izkušnje pa pričajo, da smo doslej reševali proizvajalce največkrat na račun potrošnikov - in seveda narobe! Tudi sindikati so doslej obravnavali probleme v proizvodnji in tržišču vse preveč ločeno od njihovega vpliva, denimo na življenjski standard, torej premalo celovito. Zato pobuda Sinek kuta delavcev v kmetijstvu, živils^ in tobačni industriji Slovenije, nap' se v prihodnje tudi v sindikatih bolj6 usklajevali interesi med posameznimi deli delavskega razfedi m pjf. bivalstva nasploh. Dokument tudi opozarja, da n6 uresničujemo dovolj uč inkovit0 tako imenovanega socialnega pf°' grama, ki bi po eni strani realne)6 ovrednotil položaj delovnih ljudi, P° drugi strani pa zagotovil trdnejš6 materialno podlago za razvoj kril? tijstva in živilske industrije, saj lah" ko te dejavnosti dolgoročno ustne? jajo svoj razvoj le na podlagi ekonomskih cen kot objektivne posledice tržnih zakonitosti v našeč1 sistemu gospodarjenja, je zapisanov dokumentu. Ob teh načelnih ugotovitvah' oprtih na številne analitične izsledke, dokument poziva republik svet Zveze sindikatov Slovenije, vA se o njih izreče in jih tudi sprejih6 za stališče vseh slovenskih sindikatov. Zbrano gradivo in dokument? cijo o problemih pa bo republik1 odbor Sindikata delavcev v km? tijstvu, živilski in tobač ni industrij1 Slovenije posredoval vsem drugi"! pristojnim dejavnikom v republik' kot svoj prispevek v stablizacijskil1 prizadevanjih. n? Pravna posvetovalnica DE VPRAŠANJE: V naši delovni organizaciji je delavski svet sklenil, da bomo delali vsako prvo soboto v mesecu, medtem ko bomo imeli preostale sobote proste. S tem v zvezi je bil sprejet tudi sklep, da se vsem delavcem zmanjša števolo dni letnega dopusta, in sicer tako, da se delavcem, ki imajo pravico do 14 dni letnega dopusta, odvzame 1 dan dopusta, tistim, ki imajo 18 dni dopusta, se odvzame po 2 dneva, tistim pa, ki imajo več kot 18 dni letnega dopusta, se odvzamejo trije dnevi. Zanima me, ali je takšno zmanjševanje števila dni letnega dopusta zavoljo prostih sobot dovoljeno. Zanima me tudi, kako se število dni dopusta veča glede na trajanje delovne dobe. V. V. - KRŠKO ODGOVOR: Odgovorili bomo najprej na prvo vprašanje: delavec, ki ima najmanj 11 mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do najmanj 14 delovnih dni dopusta; to je obenem najmanjše število dni dopusta. Najdalj lahko traja dopust 30 delovnih dni, pri čemer se upošteva delovna doba ter drugi kriteriji: to mora biti konkretno določeno v ustreznem samoupravnem aktu vaše delovne organizacije. Zakon torej zagotavlja le minimalni dopust v trajanju 14 delovnih dni ter določa maksimalno trajanje letnega dopusta, v teh mejah pa določi delovna organizacija sama merila, ki se upoštevajo pri odmeri dopusta; ta merila so delovne razmere, delovna doba delavca itd. Od tako določenega dopusta ne more in ne sme d®! lovna organizacija ničesar odtegovati niti na račun prostih dni v sobot! Za to, da ste ob nekaterih sobotah prosti, morate dru6 dneve več delati, da dosežete z zakonom določen 42-urni delovn' teden. Sobota je v smislu zakonitih predpisov delovni dan ne gle£\ na to, ali se takrat tudi dejansko dela ali ne. Vsekakor pa se va®’ času trajanja letnega dopusta šteje v dopust tudi sobota, torejv enem tednu dopusta izrabite 6 delovnih dni in ne morda le 5.' Dornnevam°, da je bilo tudi tako mišljeno v vaši delovni orgafl'" zaciji in da gre le za napačno razlago. Delovna organizacija torej a more odvzeti delavcu, ki ima 14 delovnih dni dopusta, eneg dneva, da bi imel torej le 13 delovnih dni; seveda pa se mu r izrabi dopusta šteje v dopust tudi sobota (delovna ali prosta), ki zvrsti v tem času. Takšno ravnanje je pravilno in zakonito in tako je mogoče razlagati sklep delavskega sveta, za katerega spra šujete. _ , MIRJANA L1PUŽ1 rt • VPRAŠANJE, KI ZAHTEVA ODGOVOR Premalo izkoriščena možnost Republiški svet ZSS je pred dnevi izdal v knjižnici Zveze sindikatov Slovenije priročno knjižico „Temeljna organizacija združenega dela1*. Za zelo veliko naklado 12.000 izvodov in nizko ceno 1,50 dinarja se je odločil, ker je hotel sindikalnim delavcem dati v roke uporabno gradivo za že začeto uresničevanje ustavnih dopolnil. Štirinajst dni po izvodu knjižice pa je še vedno 18 občinskih sindikalnih svetov, ki knjižice niso naročili Podatki tudi sicer razkrivajo, da so ponekod naročili le po nekaj knjižic, in to za lastne potrebe, na osnovne organizacije pa so pozabili. In vendar - prav v osnovnih organizacijah naj bi sindikalni delavci prispevali največ k uresničevanju ustavnih dopolnil. Na problem ne bi posebej opozorili, če se hkrati ne bi dogajalo še nekaj drugega. V zadnjih nekaj mesecih je bilo po Sloveniji v organizaciji občinskih sindikalnih svetov in delovnih univerz kar 200 različnih oblik družbenopolitičnega izobraževanja sindikalnih delavcev, ki so zajele več kot 7.700 ljudi. Med 82 seminarji, 85 posveti, 28 predavanji in 4 sindikalnimi šolami sta bila na tak ali drugačen način obravnavana tudi tematika o temeljni organizaciji združenega dela in uresničevanje ustavnih dopolnil. Takih izobraževalnih oblik pa bi bilo še več, če organizatorjem ne bi primanjkovalo predavateljev. Zato so se in se še obračajo sindikalni delavci v občinah na republiški svet s prošnjo, naj bi pridobili primerne predavatelje. * Od 12.000 knjižic „Temeljna organizacija združenega dela11 jih je ostalo le še borih dva tisoč, ki sedaj čakajo na zamudnike -preostalih 18 občinskih svetov in na osnovne sindikalne organizacije, da se morebiti le spomnijo, kako je mogoče namesto seminarja ah kake druge oblike izobraževanja s knjižico odgovoriti delavcem na številna vprašanja, ki jih zastavljajo v zvezi z uveljavljanjem ustavnih dopolnil. Na vse to kažemo s prstom tudi zato, ker je v tisku že naslednja priročna knjižica „Mi-nulo delo11, ki jo republiški svet prav tako namenja predvsem sindikalnim delavcem v osnovnih organizacijah pa bi se kazalo pravočasno zavarovati, da se spodrsljaj in zaradi tega premalo izkoriščena možnost ne ponovi! DUŠAN REBOLJ ^KONFERENCE radovuiških sindikatov Zrelostni izpit I- Uresničevanje ustavnih dopolnil pomeni preskusni kamen in zrelostni izpit učinkovitosti sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij • Samoupravne sporazume »popraviti« tako, da bodo zagotavljali bolj skladna razmerja med gibanji produktivnosti, življenjskih stroškov in višino osebnih dohodkov V dvorani Hotela »Jelovica11 na je bila v četrtek konferenca ^ 0vljiških sindikatov. Razpravljali 0 nalogah sindikatov pri uresniče-nju njihovih političnih nalog in Jev ter o uveljavljanju ustavnih do-_ “lil v konkretni praksi delovnih ganizacij. O tem sta v svojih uvod-referatih zelo izčrpno sprego-Ohvo Bohinc, predsednik Dr h Radovljica, in Janez Konc, dsednik komisije za samouprav-Pri tem sindikalnem svetu. Ne-mata Prav zaradi tega se je razprava ~ v njej je kot predstavnik RS ZSS ^letoval tudi tovariš Jože Vidic -to osredotočila v bistvu le na dva oblema, ki sta v tem času v rarii^U Pozorn°sti delovnih ljudi katn °bčine: na naloge sindi-Poln"! ?r* uveliavUanju ustavnih do-nad v m na Pr°t>leme ter naloge pri mou nJCm razvoju sistema šaljiv; Pravnega sporazumevanja o de-dohodka in osebnih dohodkov. SPREGOVORITI TAKO, da bodo delavci RAZUMELI! tesničevanje ustavnih dopolnil tazn« Vljiške sindikate, sodeč po meni V' na njihovi konferenci, po-lostn- Preskusni kamen in tudi zre-tudi ,,AZp,'t njihove učinkovitosti, pa Politi/*?ovitosti drugih družbenih, nih in gospodarskih dejav- nikov v občini. Tej nalogi pa bodo kos, če bodo o vsebini in pomenu ustavnih dopolnil delovnim ljudem po kolektivih spregovorili na razumljiv način. Šele na osnovi tega je namreč mogoče pričakovati, da bo zavzetost subjektivnih sil v naši družbi prerasla v množično gibanje za dejansko okrepitev in odločilen vpliv neposrednega samoupravljanja, v čemer tudi je namen in cilj ustavnih sprememb. Radovljiški sindikati so se na svoji konferenci odločili, da bodo take razgovore neposredno s članstvom delovnih skupnosti organizirali še pred poletnimi počitnicami in s tem pripomogli, da programi za uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah ne bi nastajali v ozkem krogu vodilnih ljudi, predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, temveč bi pri tem sodelovali in odločilno vplivali delovni ljudje sami, ki bi tudi vedeli, za kaj se potegujejo in kaj želimo doseči z. uve-. Ijavitvijo ustavnih sprememb. SAMOUPRAVNI SPORAZUMI IN STABILIZACIJA Samoupravni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov so v kolektivih radovljiške občine sicer vplivali na večji red v delitvi, vendar pa tudi na močno zaostajanje oseb- nih dohodkov za gibanjem življenjskih stroškov in produktivnosti. - So tudi kolektivi, ki zaposlenim ne morejo zagotoviti niti takih zaslužkov, kot so predvideni s samoupravnim sporazumom. Vendar pa samoupravni sporazumi v sedanji obliki že kar nespodbudno vplivajo na delo in življenje v poslovno uspešnih kolektivih, s čimer preprečujejo njihovo ekspanzijo. Tipičen primer je tovarna PLAMEN iz Krope, kjer bi z istim številom zaposlenih morali obseg proizvodnje podvojiti, da bi lahko osebne dohodke brez obdavčenja povečali za 7 %. Ko so na konferenci radovljiških sindikatov razpravljali o takih in podobnih problemih, so poudarili, da sicer tudi samoupravni sporazumi prispevajo k stabilizaciji, njihov vpliv in pomen pa bi bil večji, če bi sistem samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov uveljavljali z vso doslednostjo ne le v Sloveniji, temveč povsod po državi in če bi tudi z njimi zagotavljali bolj skladna razmerja med gibanjem produktivnosti, življenjskih stroškov in višino osebnih dohodkov. S tem bi namreč1 občutno omejili pretirano porabo na različnih področjih, ki je navkljub paketom stabilizacijskih ukrepov še nismo uspeli omejiti. Na nedavnem beograjskem sestanku sindikatov držav imigracije in emigracije delovne sile je bila podana precej jasna podoba o različnih problemih približno desetmilijonske armade delavcev-migrantov, ki so našli delo v Zahodni Evropi. O tistih vprašanjih, ki so v ospredju problematike te velike armade, bomo spregovorili v našem tedniku v vrsti sestavkov, še posebej pa o problemih, ki so pereči tudi za naše zdomce. Vrniti se domov ali ostati v tujini? Različni pogledi v mednarodnem sindikalnem gibanju na problem asimilacije delavcev-migrantov »Še posebej želim poudariti, da jugoslovanski sindikati podpirajo povezovanje tujih delavcev - torej tudi jugoslovanskih delavcev - z delavskim razredom držav, v katerih se zaposlujejo in da podpirajo njihovo vključevanje v sindikalno in družbeno življenje v teh državah . .. Hkrati s tem pa nasprotujemo vsaki obliki asimilacije in odtujevanja delavcev-migrantov njihovi domovini in delavskemu razredu, iz katerega izhajajo." S temi besedami je predsednik ZSJ Dušan Petrovič-Šane v svojem pozdravnem govoru na beograjskem sestanku sindikatov držav imigracije in emigracije delovne sile točno opredelil stališče jugoslovanskih sindikatov do vprašanja asimilacije zdomcev v državah, kjer so našli zaposlitev. Ne moremo pa reči, da so bila o tem vprašanju stališča posameznih sindikatov - udeležencev tega beograjskega sestanka povsem enotna: če že ne odkrito, so vsaj bolj ali manj spretno prikrito prihajale na dan tudi težnje po popolni asimilaciji zdomcev, po tem, da se popolnoma stopijo s prebivalstvom države, v katero so odšli z namenom, da čim hitreje zaslužijo čim več in se potem vrnejo domov. Za nas je v tem pogledu vsekakor najzanimivejše stališče zahodnonemških sindikatov (DGB), saj je v ZR Nemčiji zaposlenih največ naših zdomcev: po nemških podatkih sedaj približno 440.000. Skupaj pa je po najnovejših zahodnonemških statistikah zaposlenih v ZR Nemčiji 2,160.000 tujih delavcev, po predvidevanjih DGB pa bo leta 1980 v ZR Nemčiji blizu " 2,8 milijona tujih delavcev. Uradno stališče DGB do vprašanja asimilacije delavcev-migrantov je naslednje: podpirati integracijo tujih delavcev v zahodnonemško družbo — se pravi njihovo enakopravno sodelovanje v delu in življenju v ZR Nemčiji - hkrati pa »zaradi enakopravnega družbenega razvoja v Evropi" težiti k temu, da se velika večina tujih delavcev po določenem času bivanja v ZR Nemčiji vrne domov. Predstavniki zahodnonemških sindikatov pa so pri tem navajali tudi podatke o dogajanjih, ki kažejo na vse močnejše težnje vsaj po asimilaciji tistih tujih delavcev, ki se lahko po svoji rasi in življenjskih navadah brez posebnih težav »stopijo" z nemškim prebivalstvom. Ni dvoma, da se delavci migranti tem teže vračajo domov, čim dlje delajo v tujini. Po uradnih podatkih pa je 1968. leta delalo 51 % tujih delavcev v ZR Nemčiji več kot štiri leta, kar 26 % pa več kot sedem let. Zato ni naključje, da so mnogi med njimi pripeljali v ZR Nemčijo tudi svoje družine; do omenjenega leta se je v ZR Nemčiji rodilo tujim delavcem ka- kega pol milijona otrok. Družine tujih delavcev večinoma dobijo stanovanje, otroci hodijo v nemške šole — in tako nastajajo vedno novi momenti, ki otežujejo njihovo vrnitev v domovino. Še posebej to velja za tiste »zdomce", ki oženijo Nemke - takšnih pa je med vsemi zdomci od 12-14%. Odstotek tujih delavcev, ki prosijo za zahodnonemško državljanstvo, narašča, hkrati s tem pa si DGB prizadeva, da se skrajša čas, po katerem »zdomci" lahko pripeljejo v ZRN svoje družine, od sedanjih treh na eno leto in za skrajša-je dobe, po kateri lahko zaprosijo za zahodn emško državljanstvo (sedaj po desetih letih). Zato se potem zares lahko pridružimo mnenju predstavnikov DGB na beograjskem sestanku, da se bo vedno več tujih delavcev za vedno odreklo vrnitvi domov. In vendar pri tem DGB še vedno pričakuje, da se bo tudi po letu 1980 večina tujih delavcev prostovoljno vračala v svojo domovino . . . Predstavnik švedskih sindikatov je na asimilacijo tujih delavcev gledal „s stališča humanosti oziroma njihove pravice, da si poiščejo novo domovino, če jim to ustreza". Kaže, da švedski sindikati pričakujejo in na različne načine tudi podpirajo težnje, da bi tuji delavci za stalno ostali na Švedskem. Pri tem navajajo podatke,-da približno 40 % finskih delavcev želi ostati na Švedskem in da to želi kar 50% Nemcev, ki delajo v tej deželi. Za jugoslovanske delavce pa pravijo, da jih 40 % želi ostati na Švedskem, da se 44 % še ni odločilo, ali bodo ostali ali pa se vrnili domov in da se jih je samo 16 % izreklo, da se bodo vrnili v Jugoslavijo . .. Ti podatki prav gotovo niso kaj prida zanesljivi, saj je znano, da je v marsikateri državi položaj zdomcev v precejšnji meri odvisen od tega, ali vsaj poluradno izrazijo željo, da ostanejo v tej državi za stalno. Ni dosti veijetno, da bi tako velik odstotek delavcev migrantov želel ostati v tujih državah dolga leta ali pa celo za vedno več ali manj v položaju državljana druge kategorije — še posebej, če upoštevamo, da tamkajšnje prebivalstvo tujim delavcem največkrat ni posebej naklonjeno. Predstavnik DGB je o tem na beograjskem sestanku povedal naslednje: »Glede stališča nemškega prebivalstva do zaposlovanja tujcev nismo prepričani, da smo že dosegli zadovoljivo raven. Če bi tudi pri nas imeli referendum, kot so ga pred nekaj leti izvedli v Švici, ali naj nadaljujemo z zaposlovanjem tujih delavcev ah ne, nisem prepričan, da bi večina na referendumu pritrdilno odgovorila, saj je naše prebivalstvo še vedno obremenjeno z malomeščansko miselnostjo." MILAN POGAČNIK SINDIKAT IN KMETJE-KOOPERANTI Republiški odbor Sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji o možnostih včlanjevanja kmetov - kooperantov v sindikat v KAJ JE STORJENEGA? Sl°venijJUj.“ .^“tdikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji le v 6 člen a k** sPrelet na IV. kongresu v decembru lani v Murski Soboti, „Cla določil° z naslednjim besedilom: P°bljuje n/fa s.‘nodo n,vUl;,U odpirati trgovine, zk° specializirane. Anhovski velikan. ANHOVSKI VELIKAN Z ZAUPANJEM ZRE V JUTRIŠNJI DAN MED NAJMOČNEJŠIMI Vloženi napori v rekonstrukcijo proizvodnje se že bogato obrestujejo Kolektiv SALONITA Anhovo, znan pod imenom „ANHOVSKI VELIKAN si je minulo leto naložil svoj peti križ. Ko se jubilant ozira na prehojeno pot, ko ocenjuje opravljeno delo, z zadovoljstvom ugotavlja, da so vloženi napori tisočev pridnih rok rodili bogate sadove. V stisnjeni dolini Soče je zrasla tovarna, ki je v ponos ne le Primorski, temveč vsej domovini. Njena letošnja realizacija bo znašala blizu 400 milijonov N-din, po končani rekonstrukciji pa bo še ’a polovico večja. Kolektiv, ki šteje zdaj 2.270 delavcev, z zaupanjem zre v prihodnost. Vse svoje napore namreč že dlje vlaga v rekonstrukcijo proizvodnje, kar že rojeva prve sadove. V ponazoritev le en podatek: Salonit Anhovo krije s svojim azbestcementom že 63,4 % vseh jugoslovanskih potreb! Toliko za uvod. V nadaljevanju pa prepustimo besedo članom kolektiva. Vprašali smo jih, kaj menijo o prehojeni poti, predvsem o jubilejnem letu in kako gledajo na jutrišnji dan. Milan Vižintin, generalni direktor: „Z novimi zmogljivostmi smo odprli vrata za zapoditev več sto delavcev, ki jim ni treba hoditi po svetu. Kruh imajo doma, blizu domačije. Vse to pomeni, da smo začeli leto 1972 na trdnih gospodarskih osnovah, ki so porok za solidno poslovanje v napovedanih poostrenih pogojih gospodarjenja. Vsi naši uspehi slonijo na zavestni disciplini in požrtvovalnosti vseh, ki jim je rast naše tovarne pri srcu. Svojo vlogo so odigrali pri tem vsi, od posameznikov do samoupravnih organov. Bili so v oporo pri reševanju najtežjih nalog, ko se je bilo treba odločati za zelo pomembne stvari. Prizadevanja v letošnjem letu so usmerjena v dokončno rekonstrukcijo v obratu cementa, s čimer bomo uresničili zastavljeno nalogo. Pri tem nas čaka težka naloga, saj gre za izredno veliko investicijo ...“ Ivo Kocuvan, pomočnik generalnega direktorja: „MinuIo leto pomeni za nas leto uspehov. Profevedli smo dodej največ cementa, plošč, cevi in tako dostojno prodavili našo petdesetletnico. V zelo kratkem času smo Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Boris Kovšca, pomočnik generalnega direktorja: »Letošnje leto sem pričakoval z zmernim optimizmom. Moramo se namreč zavedati, da bodo novi gospodarski instrumenti nedvomno v določeni meri zavrli veliko investicijsko izgradnjo, ki je bila zadnja leta značilna za Jugo davijo. To z drugimi besedami pomeni, da ne bo več tako intenzivnega povpraševanja po našem materialu oziroma da bomo veliko teže prišli do plačila za prodano blago. Kljub temu pa sodim, da bomo s premišljeno podov-no politiko lahko prebrodili vse težave in dosegli še boljše uspehe kot v minulem letu. To bo terjalo od nas, razumljivo, veliko naporov, še več znanja in nenehno se bomo morali prilagajati novim razmeram ...“ Radovan Požar, direktor proizvodnega sektorja in predsednik delavskega sveta: ,,Na vseh področjih naše dejavnosti se kaže lep napredek. S skupnim delom smo presegli uspehe prejšnjega leta. Proizvodnja se je v celoti povečala in spet so dali stari stroji več kot kdajkoli v minulih letih. K temu smo dodali še nove kapacitete, ki so nam že začele vračati vložena sredstva. Ta uspeh je toliko bolj pomemben, ker je bila proizvodnja zelo utesnjena zaradi gradbenih in montažnih del, ki so tekla obenem z rekonstrukcijo. Letos moramo obdržati dosedanji delovni polet, obenem pa najti še več razumevanja za težave v drugih oddelkih, službah in sektorjih ter jih z učinkovitejšim dogovarjanjem skupno reševati. Ni se nam treba bati novih nalog, ki stoje pred nami!" Niko Gorjup, direktor finančnega sektorja: ,,Z razširitvijo kapacitet azbest-cementnih proizvodov smo si ustvarili možnosti za še bolje ponovne rezultate. Zato pričakujem, da bo naše poslovanje letos še uspešnejše, kot je bilo lansko. Ta pričakovanja se bodo uresničila, če bomo dovolj prizadevni in če bomo znali premagati težave, ki se že pojavljajo in s katerimi se bomo še srečali v zvezi z ukrepi za stabilizacijo jugoiovan-skega gospodarstva. Naša najtežja preizkušnja pa bo v usklajevanju naših prodajnih cen s cenami surovin, materialov in tujih storitev. Stroški proizvodnje namreč nenehno naraščajo . montirali nov stroj za proizvodnjo cevr in s tem zaključili našo največjo investicijo poletu 1961. Še marsikaj drugega smo uredili, kar pa smo napravili, je zasluga vsakega člana kolektiva, ki je z dobro voljo in s skrbjo za uspeh podjetja opravljal svojo vsakodnevno delovno dolžnost, je zasluga vseh sektorjev, služb obratov in oddelkov, ki so del našega podjetja in ki delajo z istim ciljem ..." Rotima peč daje na tisoče in tisoče ton cementa in ne miruje niti dan v letu ... IZ ŠESTIH REPUBLIK J S S S S * <« STAVBNO POHIŠTVO ZA VAŠ DOM inles OKNA VRATA VEZANA OKNA GARAŽNA VRATA INFORMACIJE: Ribnica, maloprodaja tel. 87-212 1 I I I I ... v jugoslovanskih sindikatih NISO VSEGA KRIVI OSEBNI DOHODKI SVET ZSi i I I I i Komisija za družbenoekonomske odnose Sveta ZSJ je zavrnila nekatere trditve, ki slede iz najnovejših analiz o gospodarskih gibanjih in ki dokazujejo inflatoren vpliv osebnih dohodkov. Res je sicer, da je od začetka letošnjega leta dalje značilen za jugodovansko gospodarstvo dokaj visok dvig osebnih dohodkov v primerjavi z enakim obdobjem v minulem letu, saj so osebni dohodki porasli v Jugoslaviji nominalno za 30 %, realno pa za dobrih 6 %. Dejstvo je tudi, da je ta porast višji od dviga produktivnosti dela v tem obdobju, vendar pa na podlagi samo teh dejstev še ni mogoče zaključiti, da bi bili osebni dohodki glavni vzrok za pretrese na tržišču, za sedanjo nestabilnost in da bi jih bilo zavoljo tega potrebno administrativno obrzdati. Na tezo o infaltornem vplivu porasta osebnih dohodkov je komi-I sija za družbenoekonomske odnose pri Svetu ZSJ postavila antitezo: vsak odstotek zniževanja podovnih stroškov omogoča za 4 % višje osebne dohodke vseh zapodenih! To pa pomeni, da je treba iskati pot za stabilizacijo predvsem v zniževanju podovnih stroškov. Saj 1 le-ti predstavljajo približno štiri petine celotne realizacije. Dejstvo pa | je tudi, da se v delovnih organizacijah le malokdo ukvarja z zniževa- ■ njem podovnih stroškov. Po mnenju članov komisije tudi ni mogoče I pričakovati, da bi se v času, ko cene nenehno naraščajo, kdo inten- ■ zivno ukvarjal z zniževanjem proizvodnjih stroškov; nasprotno, marsi- ■ katera ekonomska računica celo temelji na osnovni podmeni - zviševanju proEvodnih stroškov. Seveda ni mogoče trditi, da cene ne bi naraščale tudi zavoljo rasti osebnih dohodkov. Vendar pa je treba po mnenju komisije za družbenoekonomske odnose pri Svetu ZSJ akcijo za stabilizacijo začeti na drugem koncu — ne pri osebnih dohodkih, temveč pri zniževanju podovnih stroškov, torej v prizadevanjih za večjo ekonomičnost poslovanja. Komisija za družbenoekonomske odnose pri Svetu ZSJ tudi ugotavlja, da znaša trenutno poprečni osebni dohodek v Jugodaviji blizu 1500 dinarjev; ob sedanjih cenah pa ta vsota pomeni v večini primerov eksistenčno mejo 4-članske družine, ki prebiva v mestu. Zavoljo tega bi sleherna kampanja proti rasti osebnih dohodkov pomenila samo nadaljevanje ekonomske politike iz predreformnega obodbja, ko je bilo živo delo razvrednoteno v stroških proizvodnje, da bi tako umetno zagotovili čim višjo akumulacijo države. Zavoljo tega je komisija za družbenoekonomske odnose poudarila, da dejanski problem ni v tem, kako potisniti osebne dohodke v obstoječe okvire gospodarjenja, investiranja in javnih izdatkov, temveč kako te okvire uskladiti s samoupravno politiko delitve osebnih dohodkov. I I I I POSLEJ BREZ OMEJITEV Za vpis v zagrebške srednje šole v prihodnjem šolskem letu ne bo potreben sprejemni izpit. Tak ukrep so sprejeli zato, da bi si absolventi osemletk resnično izbrali tisti srednješolski študij, ki je najbližji njihovim željam. Minula leta, ko so sprejemni izpiti še bili, so kandidati izbirali tiste srednje šole, kjer so izpiti POHIŠTVO manj težki oziroma jih sploh ni bilo. Sprejemne izpite bodo obdržale samo umetniške šole, pri katerih je pogoj za študij sposobnost učencev. Šole za delavske poklice in šole učencev v go^jodarstvu bodo jeseni vpisovale vse tiste kandidate, ki se bodo prijavili, in to ne glede na možnosti zapoditve v posameznih strokah, za katere jih usposabljajo. Nimajo namreč natančnejših podatkov o potrebah gospodarstva Zagreba in Hrvaške in zato še ne morejo dolgoročneje načrtovati izobraževanja kadrov, ki jih go^odarstvo najbolj potrebuje. BREZ DINARJEV NE BO DEVIZ! Naraščanja proračunske in splošne porabe je med drugim krivo tudi nenadzorovano zadolževanje v tujini • Napovedani 40-odstotni brezobrestni depozit naj bi zajezil pretirano zadolževanje # Dvom v učinkovitost napovedanih ukrepov V službi družbenega knjigovodstva so izračunali, da znašajo neplačani računi negospodarstva več kot 8 milijard N-dinarjev. Več kot polovico tega denarja se je izgubilo v globokih proračunih družbeno-političnih skupnosti, medtem ko preostali znesek dolgujejo interesne skupnosti, samostojni družbeni skladi in drugi Na zadnji seji predsedstva SFRJ so prav tako ugotovili, da proračunska in splošna poraba še naprej naraščata kljub ugotovitvam, da sta preveliki in bi ju bilo potrebno zmanjšati. Naraščanju porabe botruje emisija denarja pa tudi nenadzorovano zadolževanje v tujini. Kdor ne dobi denarja za svoje investicijske ambicije doma, ga gre iskat na tuje! Takšnemu krošnjar-jenju pa naj bi zdaj stopili na prste celo z zakonskimi predpisi. Iz predloženih zakonskih osnutkov, ki naj bi urejali nov devizni in zunanjetrgovinski režim, je razvidno, da gre za odpravo deviznega kreditiranja doma in da se bodo kot osnova za zadolževanje bank in gospodarstva v tujini upoštevala dinarska sredstva zadolževalca. Brez dvoma je takšno stališče sprejemljivo, vendar pod pogojem, če bo tečaj dinarja stvaren, če ne bo, preti nova nevarnost, da bomo zadolževanje v tujini olajšali posebno tistim, ki razpolagajo z dinarskimi sredstvi. Banke in podjetja bi se lahko v tujini tudi v prihodnje svobodno zadolževale. Z novimi zakonskimi predpisi naj bi praktično odstranili administrativno, vendar neučinkovito oviro zadolževanja v tujini in namesto tega uveljavili učinkovitejše poslovne odnose, ki ustrezajo tržni ekonomiki. Ovira pretiranim zadolžitvam pa bi bili 40-odstotni brezobrestni depoziti, ki bi jih posojilojemalec moral obvezno položiti pri narodni banki, dokler traja kreditno razmerje. S tem naj bi zavrli najemanje inozemskih sredstev, še zlasti tistih s kratkim odplačilnim rokom in visokimi obrestmi vseh, ki nimajo v rokah del dinarskega kritja za svoje dolgove. Vendar pa v združenju bank Jugoslavije dvomijo v učinkovitost predlaganih omejitev in hkrati izražajo zaskrbljenost za svoj prihodnji položaj na inozemskem finančnem trgu. Menijo tudi, da 40-odstotni depozit ne bo ovira za najemanje inozemskih kreditov oziroma za prekomerno zadolževanje v tujini. Kdo ima torej prav - in kaj storiti? y ^ V razmerju 1 proti 5 Najvišji osebni dohodek v Srbiji bo letos 6.750 dinarjev oziroma petkrat več, kot je znašalo lansko poprečje osebnih dohodkov v Srbiji, ko je bilo 1.350 dinarjev. Tudi prihodnje leto bo veljalo načelo 1:5, toda na temelju osebnih dohodkov iz letošnjega leta. Najnižji osebni dohodek pa bo različen in bo znašal 60% povprečnega osebnega dohodka v vsaki občini. Skorajda tipično! Mednarodna banka je za Jugo davijo močneje odprla ventile mednarodnega kapitala. Od 586 milijonov dolarjev, ki jih je odobrila Jugodaviji od leta 1947. dalje, odpade na i zadnji dve leti približno 200 milijonov. Od 1972. do 1976. leta je pripravljena vsako leto finansirati naš razvoj približno 100 milijoni dolarjev. Obseg te pomoči lahko bolje ocenimo, če vemo da potrebuje Ju-godavija kakih 250 milijonov dolarjev tujega kapitala. Pri vsem tem pa je dejstvo, da tega denarja mednarodne banke enostavno ne znamo izkoristiti. Lani je bilo Jugodaviji odobrenih 110 milijonov dolarjev kreditov za hidro-sistem Ibar-Lepenac, turistične objekte Babin Kuk in Bernardih in za peti projekt avto cest. V prihodnjem gospodarskem letu lahko računamo na novih 100 milijonov dolarjev, vendar pa v postopku strokovnega aparata banke skorajda ni novega konkretnega projekta. Značilno je, da je pred dnevi v Dubrovniku kar 50 naših predstavnikov razpravljalo s predstavniki banke o finansiranju daljnovoda. Takšno ravnanje Jugoslavije kot največjega partnerja mednarodne banke v Evropi in osmega v svetu ni niti malo prijetno za ljudi, ki so v tej banki podpirali naše interese. melbrosia® _________Rld. m Lj Mfrljan • Desetino rodnim krajem Odbor za družbeni plan in finance hrvaškega sabora je sprejel predlog republiškega zavoda za planiranje, po katerem bi bilo treba zagotoviti delovnim organizacijam svobodno razpolaganje z delom deviz, ki jih ustvarjajo. To bi jim omogo- mnmmaaKmmmmmmBssam mi—mi i ■UMiimiii iiiiiiiiii ^iiiiriaiTiT inn^Hjri čilo, da jih ne bi porabljale samo za svoje potrebe, temveč bi lahko z njihovo pomočjo sklenile poslovne pogodbe z drugimi delovnimi organizacijami, kar bi bilo še posebej pomembno za turistične organizacije, katerim so omejili pravico do razoolaganja z deviznimi sredstvi. Prav tako naj bi področjem, s katerih so občani odšli na začasno delo v tujino, odstopili 10 % deviznega priliva od delavskih prihrankov, da bi tako spodbudili gospodarsko aktivnost in povečali možnosti za zaposlovanje doma. vk (A.. NAGRADE ZA MINULO DELO Predlog samoupravnega sporazuma o minulem delu dobil podporo sindikalnih vodstev na Reki | Za tujce! 1 Po podatkih zveznega | zavoda za statistiko je v družbenem sektorju zali poslenih 3 milijone in 300.000 delavcev. Leto« s višča za delavce, ki so zgrajena vzdolž jadranske obale, pa imajo 80.000 ležišč, kar pomeni, da na 40 delavcev pride le ena postelja v teh objektih. Pa še tista je največkrat rezervirana za ljudi iz uprave podjetij, ne za delavce! Predsednik CK ZKS FRAN | CE POPIT na seji CK ZKS: Nimamo še celovitejše analize, na podlagi katere bi dobili vp*' gled v celotne učinke, dosežen* na temelju družbenega spora' zuma pri globalnem gibanju osebnih dohodkov. Že zdaj j)3 lahko ugotovimo, da o staj* odprto vprašanje, kako poenotiti merila, s katerimi ugotavljam* delovni prispevek, da bod* ljudje dobivali enake osebne d*" hodke za enako delo, čeprav d*' lajo v različnih gospodarski panogah. Včasih so velike raZ' like tudi znotraj delovnih organi zacij. Ko govorimo o politik1 osebnih dohodkov v organizaci' j ah združenega dela, moram* računati s tem, da bo tisti, k' bolje in racionalneje gospodar), ki je produktivnejši, sposobnejši, tudi več dobil. Obstajajo pa še vedno n er*' zumljive razlike, posebno m** kategorijami ljudmi z najnižjim) osebnimi dohodki in med tistim' z visokimi dohodki. To stanj* moramo kritično oceniti. N3* pristop mora biti ustvarjale*’ proučiti moramo predvsem d*" janska razmerja in razlike v d*' lovnem prispevku. Naš cilj *? more biti uravnilovka, ker dest)-mulira boljše in kvalitetnejše delo. Izhodišče družbene akcij6 komunistov morata biti dve te; melj ni načeli. Prvič, zagotovit' čimbolj dodedno delitev oseb" nih dohodkov po delu; drugič,3 davčno politiko uveljavljati *r čelo, da mora za skupne potre*6 več prispevati tisti, ki več z3" služi. V središču naše pozorno#1 morajo torej biti viri dohodkov, ne pa to, kako človek razpolag3 s sredstvi, ki mu ostajajo. Pr**' vsem ne bi smeli ravnati tako, d3 bi prizadeli tiste, ki varčno g*' sp od arijo z osebnim dohodkom, zasluženim s poštenim delom- Predsednik RS ZSS TON| KROPUŠEK na seji CK ZKS: ,,Res je, da osebna porab3 zadnje čase prehitro narašča. vendar pa je ne kaže istoveti/ osebnimi dohodki. V vseh sred stvih osebne porabe je nami** denarnih sredstev iz osebni* dohodkov iz rednega delov* razmerja le 50 %, vse ostalo P3 so drugi dohodki državljanov. Če upoštevamo, daje v Slov* niji zapodenih skoraj 600.0”" ljudi in da od osebnih prejemk* ali predvsem od osebnih d oh o*, kov teh zapodenih živijo tu* njihove družine, potem vidim ’ da kake tri četrtine občan* naše republike, ki živijo od o se nih dohodkov, zasluženih n3 - Presneto, še do tega bo prišlo, da bomo morali začeti dolgove vračati... Predlog samoupravnega sporazuma o minulem delu, ki gaje občinski odbor sindikata industrije in rudarstva Reke posredoval v javno razpravo, je že dobil podporo sindikalnih vodstev, doslej pa gaje sprejel reški obrat zagrebške tovarne Rade Končar. Na osnovi dopolnila 6. in 21. zvezne in republiške ustave predlagajo nagrade za minulo delo, in sicer po eno do dvomesečni znesek zagotovljenega minimalnega osebnega dohodka v občini za 10 let nepretrganega dela v delovni organizaciji oziroma 5,5 do 7 takšnih mesečnih dohodkov za 30 let dela. Za vsako leto neprekinjene delovne dobe naj bi zaposleni ob od- delu, razpolaga le s polovi* denarnih sredstev, ki se letno p” rabijo v osebni porabi. K tem moramo takoj dodati, da pr*v v del - ali to polovico - sred st $ obvladujemo in usmerjam* ^ samoupravnimi sporazumi, m* tem ko druga polovica nar3S*a mnogo hitreje, včasih ne da b> ,j to vedeli, kaj šele, da bi im izoblikovano politiko do tega-Se nečesa ne smemo Prezr/„e delavci, ki prejemajo osen dohodke iz dela, dejansko z . jatvami iz osebnih dohodkov ^ jejo skoraj vso družbeno P?c\0-Oni so tudi tisti, ki ustvarijo.** raj vsa sredstva za investicij porabo. Videti vse zlo za g°Xjj, darsko nestabilnost v p reve) j .. osebnih dohodkih, ki izhajaj ^ dela, bi pomenilo naložiti breme stabiizacije na ramp/ ga dela zapodenih, ki živiJjVj ključno in predvsem od zasm jj iz dela. Prepričan sem, da takšna politika kratkovi* Vodila bi do hudih socialnih P ^ tresov in do hudih nesp*r^,j. mov prav s tistim delom P valstva, ki je steber socian5 ^ nega razvoja - z delavcem,^, živi le od svojega dela v svoj lovni organizaciji. hodu v pokoj prejeli od polovice do enega mesečnega dohodka v občini. Za vsako leto delovne dobe v delovni organizaciji pa naj bi delavcu na startno osnovo dodali pol do enega odstotka prejemkov. Nerešeno pa je ostalo vprašanje, kako obravnavati delovno dobo v drugih delovnih organizacijah. Predlagajo tudi, da bi delavci, ki so v kolektivu delali več kot 15 let, ne smeli dobiti odpovedi. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Novi Klinični center — nove možnosti zdravljenja V novem Kliničnem centra je deset najsodobnejše opremljenih operacijskih dvoran, kjer kirurgi že opravljajo svoje delo Novi Klinični center v Ljubljani že dela. Res je, da še ne v celoti, toda v novi stavbi že ležijo bolniki; sestre že hitijo po prostornih hodnikih; zdravniki že obiskujejo svoje paciente v svetlih sobah z po največ šestimi posteljami V posebnih oddelkih z najsodobnejšimi pripravami določajo vzroke bolezni. Kirurgi že. delajo v operacijskih dvoranah. V oddelku za intenzivno nego s preciznimi napravami rešujejo življenja težkih bolnikov. Šest nadstropij od osmih v posteljnem objektu je že vseljenih. In tudi v celoti dobiva Klinični center vse hitreje svojo dokončno podobo. Dvanajst let je od tega, ko so začeli načrtovati novo bolnišnico. Vsakdo, kije kdaj bil v stari bolnišnici kot bolnik ali pa kot obiskovalec, se prav gotovo spominja, da so bile postelje z bolniki natrpane v majhnih sobah ali pa-celo po hodnikih. Z novo bolnišnico so hoteli narediti temu konec. Prvi načrti pa so dobivali vsako leto novo podobo. Napredek medicinske znanosti je v zadnjem času zelo hiter in skokovit. Kar je bilo včeraj novo, je danes staro in neuporabno. In bolnišnica, ki naj bi bila osrednja, moderna, predvsem pa učinkovita, mora upoštevati vse te dosežke. Tudi pri novem Kliničnem centru so neprestano spreminjali načrte. Leta 1966 so začeli z gradnjo. Šest let že gradijo in še dobro leto bodo, da bo delo končano. Težave pa, ki jih imajo, ker morajo spreminjati načrte med gradnjo, niso le naša, jugoslovanska posebnost. Z njimi se ukvarjajo pri gradnji bolnišnic tudi v Nemčiji, Švici, na Danskem in drugod. Vendar so v Ljubljani sedaj težave s spreminjanjem načrtov v glavnem že odpadle, saj se že bliža zaključek del. Tudi težave z denarjem se nekako urejajo, čeprav to vprašanje ni bilo med lahkimi. Od prvotnih 190 milijonov je cena porasla že na 430 milijonov dinarjev. Graditelji imajo posebno zadnje čase precej težav z nabavo nekaterih materialov in morajo včasih pokazati polno mero iznajdljivosti. Je pa še hujša težava, ki jo občutijo tako graditelji kot bolniki in osebje. V stavbi, kjer je že bolnišnica oziroma okrog nje, je še vedno gradbišče in ves hrup in prah, ki spada zraven. Prav zato je potrebna velika potrpežljivost enih in pazljivost drugih, in dela ne napredujejo tako, kot bi sicer. Z dograditvijo novega Kliničnega centra in s preselitvijo posameznih oddelkov v prostore, ki so določeni po načrtu, pa se bo v glavnem delo šele začelo. Novi Klinični center'bo organiziran po najsodobnejših principih odkrivanja bolezni in intenzivnega zdravljenja, zato se bo dosedanji način dela bistveno spremenil. „Način dela v bolnišnici se bo postavil na glavo", je v razgovoru povedal direktor Kliničnih bolnišnic Janez Zemljarič. „V novem centru bo le intenzivna diagnostična in terapevtska obravnava bolnika. Temu bo treba prilagoditi način dela v samem centru, kakor tudi v ostalih objektih. Potrebovali bomo 1.000 novih ljudi." Potrebovali bodo največ ljudi z visoko in višjo izobrazbo. Težko jih bodo dobili. Ob začetku gradnje so premalo, pravzaprav nič investirali v kadre. Težko je zgraditi novo tovarno in kupiti nove stroje. Še teže je osvojiti naj učinkovitejšo tehnologijo dela. Najteže pa je v kratkem času spremeniti ljudi in jih navaditi na nov način dela. Kot v tovarnah se ljudje najteže spreminjamo tudi povsod drugod. Tudi v bolnišnici ne bo šlo lahko in hitro, da bodo dosegli način oziroma kvaliteto dela, ki so si ga zamislili in ki je seveda tudi potrebno. Tekst in foto:-A. AGNIC V kardiorespiratornem centru imajo vrsto najmodernejših naprav za ugotavljanje bolezni srca in pljuč. Na sliki" je naprava za odkrivanje obolenja srčnega ožilja Y °ddelek za intenzivno nego pridejo najhujši bolniki. Tujim z zapletenimi napravami Lažji bolniki, ki lahko vstanejo, imajo v vsakem oddelku na raz-kontrolirajo predvsem delovanje srca in pljuč, obenem pa pospešujejo njihovo delo- polago prijetno urejene dnevne prostore ^oje, oziroma ponovno spravijo v delovanje, če ti zastanejo V novi kuhinji, ki jo sedaj ravno končujejo, bodo lahko pripravili tri tisoč obrokov naenkrat in to za 25 različnih diet. Vsak bolnik bo dobil hrano, ki jo bodo v posebnih posodah pripravili že v kuhinji in bo na ta način odpadlo vsako pogrevanje in prekladanje I mTpJ ITIj i j Ml 86*W. '-Č r > kako naj preživim otroke? “ MARIJA PLANINŠIČ - delavka: „Imam štiri otroke, od teh se dve punčki učita, dve hodita v osnovno šolo, kaj naj rečem otrokom? “ Takih vprašanj je še velik®; Upanje, da pristojni dejavnik* tudi v republiki vedo in d* bodo podprli preusmeritev 5 krediti, je medlo. Spet jim b° poskušala pomagati občina 5 svojimi pičlimi sredstvi. Nikje* pa ni tistih, ki so doslej ob tel*1 skromnem kolektivu živeli **a račun bogastva iz gozdov ie občine. „ KW ŠPORT IN REKREACIJA SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE Priljubljena oblika rekreacije v Trbovljah Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Trbovlje je razpisala že tradicionalne XIII. sindikalne športne igre za leto 1972. Razpisana so tekmovanja v devetih panogah oziroma v 10 disciplinah: kegljanju borbeno in 6 x 100 lučajev, namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, balinanju, štafetnem plavanju, malem nogometu, rokometu, odbojki in šahu. Vse panoge z izjemo plavanja so že tradicionalne. Novost je le, da se lahko rezultati v streljanju, kegljanju 6 x 100 lučajev in plavanju, doseženi na sindikalnih športnih igrah 1972, pri- znajo v tekmovanju za športno značko TRIM. Terminski plan izvedbe posameznih panog predvideva, da se odvijajo tekmovanja skozi vse leto. Sindikalne športne igre 1972 bodo zaključene ob prazniku republike, ko bo podeljen tudi prehodni pokal. Za letošnje tekmovanje se je prijavilo 20 osnovnih sindikalnih organizacij s skupno 148 ekipami. Največ ekip so že po tradiciji prijavile osnovne sindikalne organizacije Strojna tovarna, Investicijski biroji, Elektrarna, in Cementarna Največ zanimanja je za obe lisciplini kegljanja (po 27 ekip), mali nogomet 19 ekip in streljanje ž zračno puško 16 ekip. Razveseljivo je dejstvo, da se vse bolj vključujejo tudi manjše osnovne organizacije (Zlatarstvo, GP Rudar, Stanovanjsko podjetje. Skupščina občine Trbovlje, Komunalni obrtni center, Tovarna pohištva itd.). Zaključeno je že tekmovanje v kegljanju — borbene igre. Doseženi so bili zelo dobri rezultati, saj se je poprečje podrtih kegljev dvignilo od 423 v letu 1971 na 462 letos. Prvo mesto je presenetljivo dosegla I. ekipa Elektrarne z 594 podrtimi keglji pred favoriziranimi eki- pami rudnika. Investicijskih birojev in SGP Zasavja — lanskega zmagovalca. Nadaljnji vrstni red: 2. Zasavski premogovniki — rudnik Trbovlje II, 560, 3. Cementarna 1 521, 4. Strojna tovarna II 520, 5. SGP Zasavje 515, 6. Investicijski biroji 1 505, 7. Elektro Trbovlje 500, 8. Tovarna polprevodnikov 482, 9. Elektrarna II 477, 10. Zasavski premogovniki — rudnik Trbovlje I 472, itd. Že 3. maja pa se je pričela nova disciplina — kegljanje 6 x 100 metov, kjer je prijavljenih prav tako 27 ekip. Tekmovanje bo predvidoma zaključeno 26. 5.1972. FRANC SADAR TURNIR, LESONITU Prvomajski turnir balinarjev v Ilirski Bistrici res tradicionalen Že sedmič zapovrstjo je Občinski sindikalni svet Ilirska Bistrica priredil tradicionalni Prvomajski turnir v balinanju med delavci bistriških delovnih 0rganizacij. Turnir je res tradicionalen in je postal v Ilirski "istrici najzanimivejša prireditev ob prvomajskih praznikih. Verjetno je temu vzrok privlačna prav tako ..tradicionalna" nagrada za najboljšo ekipo -celkraški pršut. Število ekip turnirja iz leta v leto hitro raste, tako daje letos v razburljivem tekmovalnem duhu sodelovalo kar 11 ekip iz vseh večjih delovnih organizacij. Vzporedno pa raste tudi zanimanje za tekmovanja take vrste, saj se je letos kar trlo bučnih gledalcev ob vseh baliniščih. Prvo mesto na letošnjem tekmovanju in s tem pršut je osvojila ekipa balinarjev iz Lesno kemične industrije „Lesonit“, druga je bila ekipa tekmovalcev iz Kmetijske zadruge „4. junij", tretje mesto pa si je priborila ekipa upokojencev, ki jih OSS vsako leto povabi k sodelovanju. Vsi ostali športniki pa se že resno pripravljajo na skorajšnjo sezono. Komisija za šport in rekreacijo pri OSS bo namreč te dni razpisala natečaj za sodelovanje na delavskih igrah občine Ilirska Bistrica, ki naj bi se pričele v kratkem. • Poleg dosedanjih športnih panog je za letošnje leto komisija vključila v program tekmovanja še dve novi disciplini: rokomet in košarko. Sodeč po zanimanju kaže, da bo letošnja udeležba na tekmovanjih rekordna in upajmo, da bodo tudi uspehi podobni uspehom iz lanskega leta, ko so športniki iz Ilirske Bistrice na delavskih igrah Primorske v skupni razvrstitvi dosegli odlično tretje mesto. MARIBOR TAM STUDENCI IN MTT PRVAKA Letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju je bilo zelo množično. Tekmovalo je 21 moških in 6 ženskih ekip. Rezultati so hkrati veljali za izpolnitev norm v TRIM tekmovanju. Skupno je tekmovalo 105 tekmovalcev in 19 tekmovalk. Za ekipnega zmagovalca je potekala ogorčena borba med strelci TAM Studenci in PVG Stavbar, v kateri je po zaslugi odličnega Šenekarja zmagala ekipa TAM Studenci Strelci Stavbarja, lanskoletni občinski sindikalni prvaki, so tokrat izgubili prvo mesto samo za štiri kroge. Tretje mesto je osvojila ekipa Tovarne dušika Ruše in četrto mesto TAM - Tezno. Tudi med ženskami je bila velika borba za prvo mesto med strelkami MTT in strelkami TAM Studenci S šestimi krogi prednosti so tekmovalke iz MTT letos prvič postale prvakinje ObSS Maribor. Med posamezniki je zmagal Šenekar, pred Trupom iz Ruš in Belečem iz TAM Tezno. V tekmovanju posameznic je zmagala Lešnik TAM Studenci, pred Štramcevo in Tomjano-vičevo, obe iz MTT. Rezultati moški - ekipno. Prvi TAM Studenci 1.284, 2. Stavbar 1.280, 3. TDR 1.286 itd. Ženske: 1. MTT 459, 2. TAM Studenci 453, 3. Stavbar 406 itd. Občinsko sindikalno prvenstvo Maribora v šahu je bilo letos organizirano na čolnarni Drava in se ga je udeležilo 14 ekip. Zmagovalec tekmovanja je postala izredno močna ekipa prosvete, za katero so igrali mednarodni mojster Vojko Musil, Črepinšek, Guzelj, Hočevar, dr. Nemec, Kovše in Majerič. Drugi mesto je osvojila ekipa TAM Tezno, tretje mesto TAM Studenci in četrto mesto Metalna. Te štiri ekipe se bodo tudi udeležile republiškega sindikalnega tekmovanja v šahu, ki bo konec maja, na presenečenje mnogih, v Umagu. Skrajni čas je že, da se enkrat za vselej določijo kraji, ki bodo od ekip udeleženk zahtevali čim manjše stroške potovanja in oskrbe. Kako je lahko slovensko prvenstvo v sosedni republiki, je težko razumeti. Sigurno pa je, da komisija za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri republiškem sindikatu ni bila o razpisu obveščena, ter bo potrebno v bodoče več sodelovanja med raznimi strokovnimi zvezami in komisijo za telesno kulturo in šport, da v bodoče ne bi prihajalo do raznih razpisov brez vednosti republiške komisije za šport pri ZSS. JOŽE RAIŠP PRVENSTVO OSS RADOVLJICA V KEGLJANJU V organizaciji Kegljaškega kluba Bled in pod pokrovitelj-stv°m občinskega sindikalnega ^cta Radovljica se bo pričelo v torek, 16. maja, na dvosteznem klubskem kegljišču na Bledu P°leg letnega kopališča III. občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju na asfaltu. prvenstvo se bodo potego-Vali člani sindikalnih organizacij V Posamezni in ekipni konku- renci. Nastopili bodo moški in ženske. Ekipo bodo sestavljali po trije tekmovalci oziroma tekmovalke. Vsaka sindikalna organizacija bo lahko nastopila z največ tremi ekipami za posamezno kategorijo. Najbolje uvrščene ekipe bodo prejele pokale, posamezniki pa medalje. Vsi udeleženci tekmovanja bodo dobili spominske športne značke. i e. • POSTOJNA Priljubljene delavske športne igre v Postojni se nadaljujejo, nani so že zmagovalci v treh disciplinah, pred dnevi pa je .10 končano tudi tekmovanje v namiznem tenisu za moške vorŽenS^C ^ m°ški konkurenci so zopet slavili zmago Ja- Začela so se tudi že strelska tekmovanja z zračno puško, ^katera je veliko zanimanje. Tekmovanje se odvija na stre-k ču za domom JLA, vodi pa ga republiški sodnik Franjo upanič. Naslov prvaka v moški konkurenci brani LIV, pri zenskah pa SDK Postojna. Ed. • Škofja loka Pušt ?rganizaciji športne komisije ObSS je bilo na kegljišču v Lob udrUg° tekmovanje za prehodni pokal ObSS Škofja žencV n * teJ športni panogi se je pomerilo 35 moških in 6 m„v,®|roc:banskih ekip. Na tem tekmovanju in izbirnih tek-PetstodeV c*e*ovn^1jkolektivih je sodelovalo skupaj več kot (667EvUvT^TI: ekiPn-0: moški - 1. ISKRA II Železniki NlCA ŽelJeznycl (i™ ^ (615 kegljev)’ 3' TEHT" lieŽ^T L Gorenjska predilnica, Škofja Loka (506 keg-(460) ' Transtunst Skofja Loka (502), 3. LTH Škofja Loka mošVu!'akti, Potrebno najboljše tekmovalke, saj večina Kih m dosegla tako dobrih rezultatov. Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev na ljubljanskem Rožniku. Foto: J. MARINŠEK NOVA,TELESNA KULTURA Pred dnevi je v Ljubljani izšla letošnja prva številka „Telesne kulture“, ki jo izdajata Zveza za telesno kulturo Slovenije in Visoka šola za telesno kulturo. Tudi to pot prinaša edina slovenska revija za teoretična in praktična vprašanja telesne vzgoje, športa in rekreacije obilo zanimivega in obenem premisleka vrednega branja, ki ne bi smelo mimo nikogar, ki se tako ali drugače udejstvuje na telesnokulturnem področju. Kdor si je revijo temeljito ogledal, kdor je vsaj bežno prebral nosilne prispevke, potlej zagotovo ve, da se je uredniški odbor znova izkazal. Ker nas odmerjen prostor močno omejuje, se to pot prav na kratko dotaknimo le zares tehtnega uvodnika, ki govori o telesni kulturi Slovencev danes in jutri. Avtor razmišlja predvsem o kvalitativnem premiku na telesnokulturnem področju in pravi med drugim naslednje: „Nedvomno je, da zmaguje prepričanje, da človek ni ustvarjen za življenje sede v zaprtih prostorih. Poraja se nov odnos do bivanja v naravi, do uživanja naravnih lepot v vseh letnih časih, za razvedrilo v obliki smučanja, iger z žogo ali plavanja, pa tudi smisel za premagovanje težav. Vse bolj se zavedamo, da je na primer hoja najbolj človeška telovadba in da je narava - da so trate, gozdne jase, steze, hribi, reke, jezera in morje - naše skupno vadišče. Ni naključje, da postaja Planinska zveza Slovenije naša najbolj množična organizacija in da je včasih, posebno na jesen, že prava gneča v vseh planinskih kočah in celo na vrhu Triglava. Ob prebujanju novega odnosa do narave se pojavlja tudi naša skupna naloga - varstvo narave, boj za higieno in lepoto okolja, v katerem živi človek. . . “ A. Ul. ŽENSKA KONFEKCIJA- MOŠKA KONFEKCIJA OTROŠKA KONFEK QJA - POROČNE OBLEKE r" • Na vrhu lestvice Idrija V uredništvu Delavske enotnosti smo sestavili lestvico svojih naročnikov po občinskih sindikalnih svetih in ugotovili vrsto zanimivih podatkov. Za danes le tile: Prav na vrhu je Idrija, kjer prejema Delavsko enotnost vsak deseti zaposleni. Slede občinski sindikalni sveti Laško, Šentjur, Cerknica, Lendava, Ptuj, Tržič, Tolmin, Radovljica, Lenart itd. Tako na začetku lestvice. In kdo je na njenem repu? Zanimivo, da prav tisti občinski sindikalni sveti, za katere bi mislih, da se najuspešneje bore za učinkovito obveščanje svojega članstva. Naštejmo jih od 40. mesta dalje: 40. Dravograd, 41. Kamnik, 42. Nova Gorica, 43. Ravne na Koroškem, 44. Šmarje pri Jelšah, 45. Ribnica na Dolenjskem, 46. Novo mesto, 47. Velenje, 48. Slovenj Gradec, 49. Gornja Radgona, 50. Maribor, 51. Videm Krško, 52. Sežana, 53. Koper in 54. Ljubljana. KAJ BO VPLIVALO NA LETOŠNJO TURISTIČNO BERO? KJE IMAMO NAJVEČ IN KJE NAJMANJ NAROČNIKOV Letošnja turistična sezona, kot jo v tem trenutku ocenjuje Turistična zveza Jugoslavije, se bo odvijala v nekoliko boljših pogojih, kot v minulem letu. Vendar pa več stvari opozarja na to, da bi v mednarodnem turističnem prometu lahko prišlo do zastoja, podobno kot v letih 1967 in 1968, če se bodo razmere še naprej slabšale. Izkušnje so namreč pokazale, da mednarodni turistični promet stagnira vedno tedaj, ko pride do večjih ekonomskih motenj, kajti vsi znaki govorijo o tem, da smo pred začetkom blage recesije, ki bo zajela del gospodarsko najbolj razvitih držav Evrope. Vsi opozarjajo na to, da se gospodarsko razvite države Zahoda, ki hkrati pomenijo tudi največja tržišča Evrope, srečujejo z vrsto ekonomskih problemov. Če se bo ta trend nadaljeval, bo zagotovo prišlo do počasnejše rasti v mednarodnem turističnem prometu. Pri tem je simptomatično, da je letošnji zimski turizem v Evropi presenetljivo zatajil. Še letos, najpozneje 15. septembra, bo nov most v Dravogradu nared. Zamenjal bo svojega odsluženega soseda, kije že vrsto let ozko grlo koroške magistrale in hromi naraščajoči promet v dolini Drave. Dela na novem mostu, ki jih je investitor zaupal Gradisu — poslovni enoti Ravne na Koroškem, lepo napredujejo, čeprav ne gre brez težav- Roki so ,,napeti", kot temu pravimo, delavcev pa ni nikoli dovolj. Predvsem železokrivcev. Tudi samo delo je zahtevno in koiti' plicirano, saj ne gre za popolno montažno gradnjo. Novi most v Dravogradu bo dolg 216 metrov, širok pa bo od 7 do 10,5 metra. Najširši bo na priključkih in najožji v sredini. Njegova površina bo 2426 kvadratnih metrov. Most bo slonel na 15 pilotih, nekateri so vgrajeni tudi 10 metrov globoko v dno rečne struge. Kompas in ameriški turisti Število turistov iz ZDA in Kanade, ki v organizaciji ljubljanskega podjetja KOMPAS obiščejo našo državo, earašča iz leto v leto in je lani že preseglo število 17.000. Prav z ozirom na povečano zanimanje se je KOMPAS znašel pred vprašanjem, kako naj poskrbi za kar najhitrejši prevoz prek Atlantika, skratka za lažji in večji dotok devizno „najtežjih“ gostov. NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime In priimek: .................................... Točen naslov: ...................................... Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.-din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime in priimek Naslov Podpis 1 ............................................................................... 2 ................................................................................ 3 ............................................................................... 4 ................................................I........................1..... 5 ............................................................................... Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek in sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost, Ljubljana. Dalmatinova 4, št. NB 501-1-991. Ime, priimek in točen naslov zbiralca naročnikov: Zaradi tega se je že lani povezal s švicarsko letalsko družbo SWISS AIR, katere interes je v tem, da bi vsak dan za svoja dva letalska velikana — jumbo jeta — zagotovila vsaj po 600, če že ne 700 potnikov. Zdaj se na povabilo podjetja KOMPAS v naši državi že mudi skupina predstavnikov omenjene švicarske Dlje na poti - za nas ugodno Prvič po desetih letih so zdravilišča in klimatski planinski kraji zabeležili skupno povečanje števila nočitev za 11%. Njihova udeležba v strukturi nočitev domačih gostov po kategorijah turističnih krajev znaša 25 %, pri prenočevanju tujcev pa 6 %. To je velika sprememba v primerjavi s prejšnjimi 5 % oziroma 0,9 %. Med »poslovno ofenzivo konti-nentalcev" sodi proces spreminjanja tranzitnega turizma v prebivalnega, in sicer ob poteh, ki vodijo iz severnih in zahodnih mej-k Jadranu. Takšno gredoče »vpijanje" turistov se je uveljavilo posebno letos v Sloveniji, pa tudi v Hrvaški. družbe iz ZDA in Kanade, da bi na lastne oči spoznala, kaj pravzaprav ponuja ameriškim turistom, ki se zanimajo za obisk naše države. Na tiskovni konferenci v nedeljo zvečer na Bledu so gostje podjetja KOMPAS novinarjem spregovorili o svojih prvih vtisih. Njegove misli bi lahko strnili v naslednjem: predstavljamo turistično neverjetno zanimivo in poceni deželo, ki pa je J niti oni sami, kot turistični de’ lavci in propagatorji, niso p& znali, oziroma so o njej imeliv vseh ozirih napačne in pomaflj' kljive predstave. Zdaj, ko so s* Jugoslavijo ogledali na svoj6 oči, bodo z zaupanjem in pr6' pričanjem lahko svetovali in te’ resentom ne le to, kaj si velj3 pri nas ogledati, ampak zlast* to, da bodo prišli v svobodno-gostoljubno in slikovito deželo--mG Največja izbira konfekcije v Trstu T\l^T AZ7Cir A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik LrlJiJZSV »J,S..*~fj!i,poGACNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313 VI, tel-fon uredništva 323-554, 316-695. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, de t |T v . račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stanc 1 din — Naročnina je četrtletna 6,50 din"— polletna 13 din — in letna 26 din — Rokopisov ne vračamo — poštn*” plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana