denarne posle vam. ureja, tekoči rCtČUfl LETO XXIV. — številka 50 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka ln Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 30. 6. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Potrebna je budnost . III. zbor aktivi- aktivistov in borcev stov v Preddvoru Vrsta prireditev je bila sklenjena z osrednjo manifestacijo, na kateri je govoril predsednik ZIS Mitja Ribičič— Več tisoč udeležencev — Prihodnji zbor aktivistov ob v Kamniku — Popoldansko razpoloženje je motilo slabo vreme »V sedanjem političnem trenutku in pri uresničevanju današnjih gospodarskih in drugih nalog je izredno pomembna politična prisotnost in mobilnost aktivistov in borcev, njihova budnost, kadarkoli bi hotel kdo pačiti veličino boja za svobodo, revolucijo in njenih pridobitev, bratstvo narodov in enotnost delovnih ljudi,« je na nedeljskem zboru poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. III. zbor gorenjskih aktivistov v Preddvoru — osrednja gorenjska slovesnost ob 30-let-nici OF in vstaje slovenskega naroda — se jc z različnimi prireditvami začel že v soboto, ko so ob 10. uri odšle na tekmovalni pohod od spomenika do spomenika ekipe mladine, tabornikov, planincev, pripadnikov JLA in rezervnih starešin. Osrednji sobotni kulturni dogodek v Preddvoru je bila potem otvoritev razstave 900 let Preddvora in umetniških del Doreta Kle-menčiča-Maja. Praznično razpoloženje pa se je nadaljevalo zvečer, ko so na okoliških hribih zagoreli kresovi, ob jezeru črnava pa se je začel partizanski miting. S partizanskim skečem se je na mitingu predstavila dramska skupina Prešernovega gledališča Kranj, nastopil jc moški pevski zbor z Bele, za veselo in prijetno razpoloženje pa jc skrbel zabavni ansambel doma JLA. Čeprav so vremenoslovci napovedovali, da bo v nedeljo muhasto vreme, je zvezdnato nebo v soboto zvečer vzbujalo željo in upanje, da bo tudi v nedeljo lepo. In res je bilo nedeljsko jutro lepo. Po budnici v Kranju in Preddvoru se je začela vaja enot teritorialne obrambe. Akcija pripadnikov enot teritorialne obrambe, s katero so po eni strani prikazali borbo partizanskih enot na Gorenjskem proti okupatorju pred tremi desetletji, po drugi strani pa pripravljenost, čc bi šlo zares, se je začela po padalskem desantu na Preddvor. Ob 10. uri so se pred spomenikom NOB v Preddvoru zbralii že števiilni udeleženci III. zbora gorenjskih aktivi- stov z vse Gorenjske. Komemoracije, na kateri so položili venec na spomenik, v pro> gramu pa so sodelovali pevski zbor osnovne šole, godba na pihala in drugi, pa so se udeležili tudi gostje. III. zbor gorenjskih aktivistov jc po internaeionali začel predsednik občinske konference socialistične zveze Kranj Tone Volčič. Pozdravil je več tisoč udeležencev osrednje gorenjske manifestacije, ki so se je udeležili Sergej Kraigher, Franc Popit, Janez Vipotnik, Leopold Krese, dr. Marijan Brecelj, Lidija Šentjurc, Miha Marinko, Franc Lcskošck, predstavniki gorenjskih občin in občinskih (Nadalj. na 6. str.) .mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. 75 JESENICE 0 Na zadnji seji občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV so se člani dogovorili, da bodo sodelovali na vseh proslavah, ki bodo letos v občini v počastitev 30-letnice vstaje. Prav tako so poudarili, da bodo praznovali občinski praznik in krajevne praznike še posebno slovesno in zato pripravili pester in zanimiv program praznovanj. Zavzeli so se za ureditev spomenikov in spominskih obeležij in poslušali poročilo o varstvu borcev in predlogih za izpopolnitev varstva in pravic borcev. O tem so pred nedavnim razpravljali predsedniki komisij za varstvo borcev pri občinskih odborih ZZB NOV Gorenjske. srš O V ponedeljek, 28. junija, je bila v sejni dvorani občinske skupščine Jesenice skupna seja obeh zborov skupščine občine Jesenice. Na seji so razpravljali o programskih izhodiščih občine za uresničevanje nalog v zvezi z ekonomsko politiko in stabilizacijo v letu 1971, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Komunalni center Jesenice, o izdaji več odločb, o sprejetju odloka o potrditvi zaključnega proračuna občine Jesenice, o dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, o odloku za ukinitev sklada za financiranje kulturno-prosvetne dejavnosti, o izdaji garancijske izjave železarni za najetje kredita, razpravljali o ustanovitvi, muzeja revolucije na Jesenicah, o ustanovitvi sklada za izobraževanje strokovnih kadrov in o nekaterih razrešitvah in imenovanjih. D. S. KRANJ O Kranj, 29. junija — Opoldne in popoldne so se v Kranju sestali sekretarji zveze komunistov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnosti. Na podlagi razširjene seje komiteja občinske konference zveze komunistov, ki je bila 1. junija in je obravnavala uresničevanje sklepov 17. seje predsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS, so na posvetu razpravljali o doslej opravljenem delu in aktivnosti komunistov in organizacij v občini pri uresničevanju sprejetih sklepov. 0 Kranj, 29. junija — Sekcija za razvijanje solidarnosti pri republiški konferenci socialistične zveze in republiški odbor rdečega križa sta dopoldne pripravila področno posvetovanje o izvajanju akcijskega programa za pomoč in varstvo ostarelih. Obravnavali so nekatere organizacijske oblike pomoči. Posvetovanja so se udeležili predsedniki koordinacijskih odborov za pomoč in varstvo ostarelih ljudi, oziroma predsedniki odborov, ki so v občinah prevzeli skrb za ostarelo prebivalstvo ter predstavniki občinskih odborov RK iz vseh gorenjskih občin. A. ž. 0 V ponedeljek popoldne jc bila v Kranju redna seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Na njej so pregledali in ocenili uresničevanje sklepov 17. seje predsedstva ZKJ in 20. seje CK ZKS v občinskih in osnovnih organizacijah zveze komunistov. Razpravljali so tudi o pripravah za združitev Gorenjske kreditne banke z Ljubljansko banko. A. Ž. RADOVLJICA £ Danes popoldne se bosta na skupni seji sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Tokrat je na dnevnem redu med drugim obravnavanje poročila o problematiki onesnaženja vode in zraka na območju občine. Nadalje bosta sklepala o predlogu družbenega dogovora o vsebini in materialnih sredstvih za potrebe kulturne dejavnosti. Ta dogovor naj bi sklenili skuščina in kulturna skupnost v občini. Nazadnje pa bodo odborniki razpravljali tudi o akcijskem programu občinske skupščine in njenih organov v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. A. 2. ŠKOFJA LOKA 0 Danes popoldan bo 23. redna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine škofja Loka. Odborniki bodo med drugim razpravljali o programu razvoja turizma v občini škofja Loka o stanju in problematiki lova in ribolova v občini, o razvoju Visokega, obravnavali bodo zazidalni načrt za Žiri in sprejeli odloka o prepovedi gradnje in parcelizacije zemljišč na območju Žirov vzhodno od zadružnega doma in v rekreacijskem centru na Trebiji. Govora bo tudi o predlogu družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov in predlogu za uvedbo petdnevnega tedna na poklicni lesni šoli ter poklicni kovinarski in avtomehanični šoli. -lb Seja sveta gorenjskih občin Po dvakratni spremembi na zadnji seji napovedanega datuma za naslednjo sejo, se bo jutri dopoldne na 10. redni seji sestal svet gorenjskih občin. Svet bo obravnaval poročilo o opravljenem delu in problematiki pri pripravi dolgoročnega razvojnega koncepta Gorenjske. Koncept pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja. Svet bo razpravljal tudi o materialnem položaju glasila SZDL za Gorenjsko Glas in o ustanovitvi komisij sveta gorenjskih občin. A. 2. Krajevni praznik v Žirovnici V Žirovnici bodo letošnji krajevni praznik praznovali v okviru praznovanja Sojetnice vstaje. Praznovanja, razne prireditve, organizira krajevna skupnost z družbenopolitičnimi organizacijami in bodo trajale ves teden. Po okoliških hribih bodo zagoreli kresovi, položili bodo vence na grobovih padlih, obiskali starše borcev, odprli razstavo osnutkov spomenika NOB v Mostah, priredili igro in predavanje ter več športnih tekmovanj. Praznovanja, ki so se začela v ponedeljek, bodo trajala do dneva borca. D. S. Srečanje na škofjeloškem gradu V nedeljo, 18. julija, bo na škofjeloškem gradu srečanje borcev nekdanjega škofjeloškega odreda. Srečanje bo zajelo tudi borce nekdanjega vojnega področja kakor tudi vse organizacije ZB tega območja. V sodelovanju z vsemi borčevskimi organizacijami po naših občinah pa bo to tudi srečanje vseh pregnancev in interni-rancev Gorenjske. Tako se je odločil pripravljalni odbor, ki je poleg odbora škofjeloškega odreda zajel vso širino, pripravil bogat kulturni spored in vse potrebno za dobro počutje Ob nekdanjih borcih in vseh, ki so kakorkoli sodelovali v osvobodilnem gibanju, želijo čimbolj dostojno in množično počastiti 30. obletnico vstaje skupno z vsemi občani in še zlasti z mladino. K. M. Proslava v Brestanici Komisija za bivše politične zapornike, internirance in deportirance pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije vabi vse bivše politične zapornike, internirance in izgnance ter borce in ostale občane, da se 4. julija 1971 udeležijo osrednje proslave v Brestanici. Proslava, ki se bo začela ob 11. uri z govori in kulturnim programom, organizira republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije in skupščina občine Krško In je posvečena 30. obletnici vstaje in 30. obletnici množičnih izgonov Slovencev v Si bi jo, Hrvatsko, Bosno, Makedonijo In šlezijo. Na proslavo bo peljal posebni vlak z Gorenjske z odhodom ob 6.30 z Jesenic In s postankom v Lescah, Radovljici, Kranju (7.10) in Ljubljani (7.41). V Brestanico bo pripeljal ob 9.16. Vlak se istega dne vrača ob 17.20 iz Brestanice in pride v Ljubljano ob 18.57, v Kranj ob 19.39 in na Jesenice ob 20.29. Na vseh drugih železniških progah bodo redni vlaki ojačani. Za skupinsko potovanje je odobren 60 %, za posamezno vozovnico pa 50 % popusta. Živko Pregl ponovno predsednik ZMS V nedeljo je bila v prostorih slovenske skupščine programska in volilna konferenca ZMS. Po referatu dosedanjega predsednika Živka Pregla im sekretarja Alfreda Voha je konferenca sprejela poročilo o dolu republiške konference ZMS v preteklem obdobju in poročilo o finančno materialnem poslovanju RK ZMS. Na konferenci so obrazložili predlog za izdelavo dojovniih programov organizacij mladine. M,ladi so razpravljali o prisotnosti ZM na vasi, sodelovanju z JLA, zaposlovanju v tujini in drugem. Zanimiiv je bil predlog predsednika ZMJ Vladimira Maksimoviča. Zavzel se je za povezanost zveze mladine z mladimi, ki so na detlu v tu. j ini. Povezavo naj bi dosegli prek naprednih tujih sindikatov. Ob koncu je konferenca izvolila novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen študent ekonomske fakultete v Ljubljani živko Pregl, za sekretarja pa PTT mehanik Alfred Voh iz Maribora. Izvolili so tudi nove člane republiške konference. Med njimi so tudi Božidar Lakota z Jesenic, Zdenko Mala iz Kranja, Boža Mezek iz škofje Loke in Vojko Poljan-šek iz Kamnika. — lb Za dan borca — na Stol Upravni odbor javorniške Svobode je na svoji zadnji seji sklenil, da bo letos že drugič organiziral pohoti na Stol in s tem obudil spomine na izlete na Golico, k Valvasorju in na Stol, ki jih je pred vojno vsako deto organizirala javorniška Svoboda. Ptcehod bodo za vse svoje člane, borce, člane drugih organizacij in vse ljubitelje gora pripravili za dan borca. D. S. Komunalni center na Plavškem travniku Na zadnji seji obeh zborov Sob Jesenice so sprejeli tudi predlog o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Komunalni center Jesenice na Plavškem travniku. V času razgrnitve načrta so namreč poslala svoje pripom- be podjetja Kovinar Jesenice, SGP Sava Jesenice in podjetje Vodovod Jesenice. Te pripombe so upoštevali, ker v bistvu ne spreminjajo predvidenih gospodarskih dejavnosti, marveč predlagajo le razširitev oziroma zožitev nekaterih con. D. S. Prva izmena odpotovala V zadnjih letih vse več jeseniških šolskih in predšolskih otrok letuje v otroških letoviščih ob morju. K stroškom letovanja poleg staršev prispevajo tudi krajevne skupnosti in DPM Jesenice. Prva izmena jeseniških predšolskih otrok je že odpolovaia v Novigrad, kjer ima DPM svoj počitniški dom. V izmeni, ki šteje 120 otrok, so cicibani iz vseh otroških vrtcev v občini. D. S. gorenjska. kreditna, banka KRANJ • JESENICE • TRŽIČ • BLED RADOVLJICA • ŠK. LOKA S ŽELEZNIKI že imaš tekoči račun za plačevanje brez denarja tekoči račun za stalne stroške gospodinjstva tekoči račun za kratkoročna posojila tekoči račun za varno spravljen denar tekoči račun Stanovanjska gradnja v škofjeloški občini O Krvavcu še tuji strokovnjaki »V našem podjetju se nismo nikdar strinjali, da bi S polemikami, ali je za dostop na Krvavec boljša cesta ali žičnica, zavlačevali končno rešitev. Mi smo bdi in smo še vedno za to, da se dostop čimprej reši. Konec koncev pa je stvar takšna, da Krvavec ni samo stvar tistih, ki imajo gori osnovna sredstva, marveč širše skupnosti; če hočete vseh gorenjskih občin, podjetij, bank itd. Sam sem za to, da se uredi takšen dostop (pa naj bo to cesta ali gondolska žičnica), ki bo cenejši oziroma ekonomičen. Uparn, da bo dokončna odločitev kmalu znana, čimprej pa bi bilo treba urediti sedanjo žičnico.« Tako nam je pred nedavnim povedal direktor letališča Brnik tov. Sever. Predsednik kranjske občinske skupščine pa je v četrtek na skupni seji obeh zborov občinske skupščine pojasnil, da so se zaradi različnih mnenj in stališča domačih strokovnjakov odločili še za eno »varianto«. Mnenje, katera varianta (cesta ali žičnica) je ugodnejša, bodo povedali še tuji strokovnjaki, ki imajo več izkušenj glede takšnih in podobnih turističnih središč. Tako so že navezali stike z neko francosko firmo, ki je specializirana za takšne zadeve. Francoskim strokovnjakom bodo pokazali vse dosedanje načrte in raziskave. Ko bodo še ti povedali svoje mnenje, bo o dostopu razpravljala občinska skupščina. A. 2. je Po približnih statističnih podatkih — za zasebno gradnjo se ne da točno ugotoviti — je bilo lani v škofjeloški občini zgrajenih 186 stanovanj — 72 v družbeni in 114 v zasebni lasti. Po podatkih bo letos vseljivih v družbeni lasti 60 stanovanj brez samskega doma, za zasebno last pa seveda še ni podatkov. Za nekatere podrobnosti o gradnjah v letošnjem in v prihodnjih letih smo povprašali direktorja Lokainvesta Jožeta Hauptmana. V Školji Loki je prav zdaj v gradnji 12-nadstropna stolpnica z 48 stanovanji, ki je že razprodana in bo vseljiva novembra. Prav tako je že v teku gradnja še ene podobne stolpnice z enakim številom stanovanj, ki bo predvidoma vseljiva septembra prihodnje leto. Predračunska cena za to stolpnico je že za 10—15% višia kot za letošnjo. Največje zanimanje za odkup stanovanj je med podjetji: LTH. Termika, Trans-turist in Gorenjska pred'1-nica. 7. gradnjo tretje 12-nadstropne stolpnice bodo začeli še letos, vseljiva pa bo v začetku leta 1973. V Železnikih se prav zdaj stanovalci vseljuiejo v nov sodobno opremi ien samski dom s 138 posteljami, ki , bil zgrajen za potrebe Alple sa. Drugo gradbišče v Želez nikih je na Kresu, kjer bo še letos dokončan in vseljiv 12-stanovanjski blok za etažne lastnike iz Iskre. Povedati je treba, da so cene stanovanj v Železnikih že višje kot v škof j i Loki. Povečanje stroškov gre predvsem na račun prevoznih stroškov za gradbeni material. Avgusta letos se bo začela gradnja 12 - stanovaniskcua bloka v Žireh za potrebe Al-pine, občine, šole in upokojencev. Stanovalci se bodo lahko vselili vanj avgusta prihodnje leto. Zanimiva je ugotovitev, da se je število novozgrajenih stanovanj v družbeni lasti po letu 1965 občutno zmanjšalo. Pred petimi leti je bilo v poprečju zgrajenih 75 do 80 stanovanj v družbeni lasti, nato je število padlo, a v zadnjem času spet narašča. Največji vlagatelj v stanovanjski fond je občina s 350 stanovanji ali 1/3 vrednosti, Gorenjska predilnica jih ima 124, Jelovica 115. LTH 67 itd. Vsako leto narašča tudi število etažnih lastnikov. Ob 1207 stanovanjskih enotah imajo 1010 stanovanjskih enot občina in delovne organizacije, 188 enot pa etažni lastniki. Predvsem je razveseljivo, da stopnja odpisano-sti stanovanj pada. Prejšnja leta je bila stopnja še vedno nad 10%, letos pa je že pa- dla pod to mejo. Ti podatki kažejo na novejši stanovanjski fond. Še posebej bi lahko omenili dejavnost Lokainvesta na področju gradnje poslov-, Dih prostorov. Letos bodo investirali sredstva v gradnjo kar 1860 m2 poslovnih prostorov. To gre na račun povečanja Name in novozgrajenih trgovin v hotelskem kompleksu. Na Lokainvestu imajo tudi kar precej kupcev zemljišč za gradnjo zasebnih hišic v naselju Podilubnik. Na razpolago so parcele od 250 m' za vrstne hišice pa do 650 nv za individualne. V naselju Pod-lubnik je predvidenih 273 lokacij, od katerih je 94 že oddanih. Gradnja bo končana po štirih etapah. Vse lokacije v tem naselju še sproti opremljajo. Ob koncu direktor Jože Hauptman ni pozabil povedati, da so prebivalci izred- no zadovoljni z novo urbanistično poslovalnico v pritličju Lokainvesta, ki je odnr»a vsako sredo popoldne. J. G. DELAVSKA UNIVERZA Skorja Loka razpisuje prosto delovno mesto: VODJO CENTRA ZA DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške ali politološke smeri. Prednost imajo kandidati, ki združil i. jo obe smeri. Stanovanje ni preskrbljeno. Kandidati naj pošljejo pismene vlopie na Delavsko univerzo škofja Loka, Kidričeva 1 do vštetega 14. julija. Preuranjena podražifvena mrzlica Kar nekako navadili smo se že, da le malo bolj podkrepljena in večkrat izrečena namigovanja o zvišanju cen osnovnim življenjskim živilom skorajda čez noč izpraznijo skladišča naših trgovin. Pri tem skoraj praviloma prihaja do raznih špekulacij in nezakonitosti. Tokrat pa se predhodna namigovanja niso uresničila, saj se cene niso dvignile in je bila nakupovalna mrzlica neutemeljena it preuranjena. Nedvomno so nedvoumni razgovori, domnevanja in pozneje nakupovalna mrzlica in špekulacije prinesle gospodarstvu več škode kot ko risti. Ne glede na to, da smo bili nedavnega sklepa ZIS vsi veseli, je politika cen v našem gospodarskem sistemu v zadnjem času ubrala dokaj čudno pot. Nemalokrat slišimo o izigravanju zakona, o nedoslednem in neučinkovitem nadzorstvu nad cenami in o malodane izsiljenih dogovorih o cenah. Ti dogovori o cenah so nasploh zgovoren primer nepoštenosti in smo zaradi njih resnično lahko zaskrbljeni. Sporazumi o cenah večkrat ne predstavljajo nič drugega kot le nekakšno legalizacijo monopolov domačih proizvajalcev, ki zahtevajo nove cene in groze trgovini, da ji bodo v nasprotnem primeru ustavili dobavo. Velika napaka je tudi v tem, ker proizvajalci prepuščajo zastopstvo potrošnikov trgovini, ki pa je odvisna od proizvajalcev ali pa ima svoje interese za zvišanje cen. Posledice so vsestranske: verižno dviganje cen, ki nujno povzroči porast življenjskih stroškov in s tem ogroža standard zaposlenih. Višje cene pa v nobenem primeru niso rešitev iz trenutno slabega stanja, ampak zgolj kompromisni izhod. Prav spodbudno je torej, da je ZIS na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se cene moki, kruhu, jedilnemu olju in sladkorju v prodaji na drobno ne bodo povečale. Povečale pa se bodo odkupne cene poljščinam« vendar so za kmetijske proizvajalce poiskali najprimernejšo pot iz nastalih težav: ustanovili so medrepubliški izravnalni sklad, iz katerega bodo pokrili razlike pri zvišanju odkupnih cen. V ta sklad bodo republike prispevale predvidoma 322 milijonov za vse artikle, ki so se podražili. In kakšne so nove odkupne cene? Odkupna cena za mleko bo ostala nespremenjena, odkupna cena trde pšenice se bo zvišala od 1,15 na 1,30, mehke pšenice od 1,05 na 1,20, koruze od 0,63 na 0,90 din, svinjskega mesa od, 5 na 7,85 din, pitanih juncev od 6,20 na 9,20 din, sončnic od 1,30 na 2,10 din, sladkorne pese od 0,18 na 0,24 din, obenem pa bodo dražji tudi piščanci in jagnjetina, tobak, konoplja, suhe slive, volna, fižol, krompir, čebula, riž in oves. D. Sedej Moralno - da, materialno - ne! Mnenja in predlogi za ustanovitev muzeja revolucije na Jesenicah Dva tedna šole v naravi je za učence posebne osnovne šole iz Kranja in Tržiča vse prehitro minil. Uspešna šola v naravi Posebna osnovna šola v Kranju je po dveh letih spet organizirala štirinajstdnevno šolo v naravi za svoje učence. Šola si sicer prizadeva, da bi šola v naravi postala sestavni del šolskega dela, vendar pa predvsem zaradi denarja tega ni mogoče organizirati vsako leto. Učenci posebne šole iz Kranja in Tržiča, 157 jih je bilo, so v juniju preživeli skupaj s svojimi učitelji dva tedna na Debelem rtiču. šolo v naravi so učencem omogočile gorenjske delovne organizacije. Vodstvo šole je namreč zaprosilo tiste delovne organizacije, kjer so zaposleni starši njihovih učencev, za prispevek 100 din na vsakega učenca. Večina delovnih organizacij je z velikim razumevanjem in pripravljenostjo omogočila šoli organizacijo šole v naravi. Nekatere organizacije kot Sava iz Kranja in IBI so celo podvojile zneske, za katere Je šola prosila. Denar za učence so prispevale tudi nekatere delovne organiza-, clje, ki trenutno niso v zavidljivem finančnem položaju. Del denarja za kritje, stroškov na Debelem rtiču sta prispevala tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje in občinski sindikalni svet Kranj. Del oskrbnine pa so plačali tudi starši. Zanimivo je, da so hoteli prispevati k oskrbnini za svoje otroke najbolj starši, ki žive v najtežjih socialnih razmerah. Že v prejšnjih letih se Je namreč pokazalo, kako bivanje v naravi dobro vpliva na psihično in fizično počutje otoka. Ne nazadnje pa sta velikega pomena tudi prehrana in pa bivanje v kolektivu. Zato ni nič čudnega, če so otroci po vrnitvi prosili, naj bi šolo znova preselili na Debeli rtič. Prizna- nje pa gre tudi učiteljskemu kolektivu ki je s tem, da je prevzel nase tako odgovornost, pokazal veliko socialno zrelost in predanost pedagoškemu delu. L. M. Pri občinskem odboru Zveze združenj borcev NOV na Jesenicah si že dalj časa prizadevajo, da bi v Kosovi graščini na Jesenicah ustanovili muzej revolucije. CIani in organizatorji te akcije izhajajo iz ugotovitve, da je muzejska dejavnost, ki obravnava zgodovino NOB, v zadnjem času precej zamrla. Že kta 1950 je mestni odbor ZB NOV Jesenice začel z akcijo za zbiranje zgodovinskih eksponatov in arhiva iz NOB in za pridobitev ustreznih prostorov. Uspelo mu je dobiti razstavni prostor v okviru tehniškega muzeja železarne, vendar pa je bil prostor neprimeren in pretesen, delo pa težavno, saj ni bilo mogoče razstaviti niti najbolj dragocenih dokumentov. Mnogo gradiva je še vedno pri borcih, aktivistih, internirancih in drugih. Prav zaradi teh razlogov se je Zveza združenj borcev obenem z vodstvi ostalih družbenopolitičnih organiza- Izplačila povečanih inin Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Kranju nas je obvestil, da bodo s 1. 1. 1971 usklajene za 5 °/o na januarsko pokojnino invalidske, starostne in družinske pokojnine priznane po splošnih predpisih. Prav tako pa bodo usklajene tudi vse izjemne pokojnine priznane po 80. in 132. členu zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1957 in po 36. in 96. členu temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1965. Povečale se bodo tudi pokojnine delavcev, ki so delali na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve. Vse pokojnine bodo povečane le, če osebni dohodki iz leta 1970 niso bili všteti v osnovo za odmero pokojnine. Pokojnine vojaških zavarovancev bodo povečane za obdobje od 1. 1. do 30. 4. 1971, za obdobje od 1. 5. 1971 pa bodo te pokojnine prevedene po osebnem dohodku — plači iz decembra 1970 in bodo zavarovanci prejeli v mesecu juliju odločbe, obračun pa bo s 1. 8. 1971. Vse pokojnine, priznane po poprečni pokojninski osnovi zavarovalnega razreda, se povečajo ne glede na to, kdaj so bile ali bodo priznane. Vse družinske pokojnine pa se morajo prej uskladiti po sklepu skupščine skupnosti za invalidsko pokojninsko zavarovanje v Ljubljani, objavljenem v Ur. listu SRS, št. 21, dne 16. junija 1971. Uskladitev se opravi tako, da se od sedanje izplačevane pokojnine odšteje določen znesek glede na število članov uživalcev družinske pokojnine. V letu 1970 in 1971 so bile družinske pokojnine usklajene za enoten odstotek in še 40,00 din in 20,00 din. Po napotilu zveznega ustavnega sodišča v Beogradu je morala skupnost družinske pokojnine uskladiti na enotni podlagi, in sicer tako: — da se najprej odmeri pokojnina, ki bi jo imel pokojni zavarovanec in nato ustrezni del pokojnine v višini 70, 80, 90 ali 100 odstotkov na število družinskih članov; — tako usklajene pokojnine pa se tedaj uskladijo oz. povečajo za 5 odstotkov, kot je v sklepu navedeno. Zaradi tehničnih težav in izredno kratkega roka in kompliciranosti izračuna smo družinske pokojnine z območja občin Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič odložili in bodo usklajene šele s 1. 8. 1971. Vsa pojasnila glede izračuna družinskih pokojnin vam lahko dajo društva upokojencev na vašem območju ali pa po izplačilu tudi odsek za nakazovanje pokojnin pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Kranju. Odločb Komunalni zavod za socialno zavarovanje ne bo izdajal, razen v primerih, ko bodo zavarovanci izrecno to pismeno zahtevali. oij v jeseniški občini zavzela za to, da se oddelek delavskega gibanja osamosvoji in ustanovi samostojna ustanova z naslovom Muzej revolucije Jesenice. V tej ustanovi bi zbirali zgodovinsko gradivo iz občine in okolice, zbirali podatke o predvojnem delavskem gibanju in povojni graditvi, gradivo objavljali v zbornikih in zgodovinski literaturi in z občasnimi razstavami posredovali šolski mladini zgodovinska dogajanja. Zveza združenj borcev NOV je izhajala s stališča, da so Jesenice star m pomemben industrijski center, da je delavski razred jeseniške železarne odigral pomembno vlogo v zgodovini delavskega gibanja itn NOB in da do sedaj niso imele primerno razvite zgodovinske in muzejske dejavnosti, ki bi sedanjim in prihodnjim rodovom predstavila preteklost Jesenic. Poleg jeseniških organizacij so dade svoje mnenje o ustanovitvi muzeja revolucije še naslednje institucije: Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani, Gorenjski muzej iz Kranja, Tehniški muzej Železarne Jesenice, Zveza združenj NOV, občinski odbor Radovljica republiški odbor ZZB NOV. Muzej ljudske revolucije Slovenije: »Najbolj ustrezna rešitev bi bila v ustanovitvi enega muzeja revolucije oziroma oddelka pri enem gorenjskem muzeju. V povezavi vseh moči, ki se zdaj cepijo na vse gorenjske občine s prizadevanjem za ustanovitev teh muzejev v Kranju, škof-ji Loki in na Jesenicah, bi mogli povsem zagotovo v enem od gorenjskih središč oblikovati resnično izčrpen in reprezentativen muzej revolucije. Možna pa je seveda tudi vaša pot im v tem smislu naš muzej ne more imeti zadržkov za ustanovitev muzeja revolucije na Jesenicah.« Gorenjski muzej v Kranju navaja: »Podpiramo vaša prizadevanja predvsem zaradi tega, ker bo muzej obravnavati delavsko gibanje. In prav Jesenice so kot pomembno industrijsko središče najbolj primeren kraj za ustanovitev takega muzeja. Menimo, da bi morali v okvir zajeti vso Gorenjsko in sodelovati z ostalimi muzeji na Gorenjskem.« Tehniški muzej Železarne Jesenice: »Muzejski svet tehniškega muzeja je obravnaval na svoji seji odcepitev oddelka za delavsko gibanje. Odcepitev bi bila primerna, saj je bila problematika do sedaj prikazana le v manj-špm, obsegu. Stvot je tudi predlagal, da bi na osnovi sklepov podprli predlog pri delavskem svetu železarne za primerno dotacijo glede na to, da bi tehniški muzej z odcepitvijo pridobil 100 kvadratnih metrov, prostornine.« Zveza združenj borcev NOV, občinski odbor Radovljica: »Ustanovitvi muzeja dajemo vso moralno podporo in maše soglasje. S to vašo akcijo se strinjata tudi Občinski konferenci ZK in SZDL, vendar brez finančnih obveznosti.« Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije, republiški odbor: »Republiški odbor bo v celoti podprl to akcijo. Ta pomoč ne more biti izražena v materialni podpori, temveč predvsem v tem, da v dogovoru z ustreznimi republiškimi organi, predvsem pa s Skupnostjo slovenskih muzejev — sekcijo za muzeje revolucije, podpremo vaša prizadevanja.« Mnenje sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo občine Jesenice je naslednje: »Svet predlaga dve varianti: muzej' naj bi dobil svoje prostore v Kosovi graščini le v primeru, če bo tako strokovno mnenje izdala sekcija muzejev revolucije Slovenije. Upoštevati pa je treba, da Muzej ljudske revolucije podpira le oblikovanje enega muzeja, oziroma oddelka pri enem gorenjskih muzejev. Tak muzej bi nujno morala soustanoviti vsaj še radovljiška občina, ker brez njenega območja ne bo mogoče strokovno predstaviti delavskega gibanja jeseniškega delavca, še manj pa NOB. Vendar pa menimo, da lokacija ni primerna, saj bi bilo reševanje tega problema v okviru Kosove graščine drago, zato predlagamo, da pohitimo z izgradnjo razstavnega paviljona na Jesenicah.« Člani kulturne skupnosti pa pravijo: »Sklepi sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo so v skladu s 5-letnim programom razvoja kulture; predlog o ustanovitvi podpiramo, zavzemamo se za .izgradnjo razstavnega paviljona, ki bi služil razstavni in muzejski dejavnosti im bomo zanj že letos namenili nekaj sredstev.« Tako. Mnenja in predlogi si v bistvenem ne nasprotujejo: vsi akcijo podpirajo in pozdravljajo idejo o ustanovitvi. Vendar pa najvažnejše — finančno breme — obvisi na ramenih jeseniške občanske skupščine. Kakšni so njeni pogledi in njene realne možnosti, da vključi ustanovitev v srednjeročni program razvoja občine in tako — najbrž kar v pretežni meri — financira ustanovitev? O tem, kaj so odločili odborniki na zadnji seji občinske skupščine o ustanovitvi muzeja revolucije, bomo poročali v prihodnji številki. D. SedeJ Nelikvidnost hromi Višje gospodarstvo občine stanarine? v jesenisKi oDcini sprejeli lznoaisca eKonomsKe poniiKe in stabilizacije Na zadnji skupni seji sveta za gospodarstvo in sveta za družbeni plan in finance in na seji obeh zborov občinske skupščine Jesenice, so razpravljali tudi o program skih izhodiščih občine za uresničevanje nalog ekonomske politike in stabilizacije v letu 1971. Ta programska izhodišča so sestavni del smernic razvoja gospodarstva občine in poudarjajo, da bo pri oblikovanju programa treba nujno izhajati iz lastnih prizadevanj in možnosti občine v prihodnjem obdobju, že v smernicah razvoja gospodarstva občine so močno poudarili likvidnost in nelikvidnost posameznih podjetij, uspešnost poslovanja in reševanje problemov. Pri tem bi se morali opirati na boljšo organizacijo dela, medsebojno povezovanje podjetij in na znižanje stroškov poslovanja. Tak način gospodarjenja je sprejemljiv in v skladu z gospodarsko politiko občine. Gospodarske organizacije bi morale sodelovati z upravnimi organi občine, saj bi le tako občinska r'amščina lažje r:poln'rtv" vnta naloge in reševala probleme podjetij. Že' več let si občinska skupščina prizadeva, da pravilno usmerja tudi osebno in investicijsko potrošnjo. Osnovno izhodišče se kaže v usklajevanju porabe z realnimi možnostmi, pa tudi osebne dohodke bi bilo treba prilago diti doseženim rezultatom dela. Precejšnji poudarek je tudi na področju investicijske porabe. Tako kot sedaj, tudi v prihodnje ne bodo podpirali nerealnih investicij. V razvoju gospodarstva bodo posvetili posebno skrb povečanju proizvodnje, razvoju kmetijstva, razvoju turizma in kompleksni izgradnji gornjesavske doline in pospeševanju ter razvijanju dejavnosti, ki se bodo vključevale v mednarodno delitev dela. Pri občinski skupščini tudi predvidevajo, da bo pri realizaciji proračunskih dohodkov ob koncu leta prišlo do presežkov realizacije pri nekaterih postavkah. Del teh sredstev bodo porabili za plačilo pogodbenega prispevka za zdravstveno zavarovanje socialno ogroženih kmetov za leto 1971, za poravnavo svojih obveznosti, nekaj presežka pa bodo namenili v občinski sklad skupnih rezerv za reševanje težav v posa-tneznih delovnih organizacijah. Med osnovne naloge uresničevanja stabilizacijskih ukrepov sodi tudi odpravljanje nelikvidnosti podjetij, kar se negativno kaže v gospodarstvu občine in hromi gospodarsko aktivnost. Ob koncu maja so podjetja s sedežem v jeseniški občini imela okoli 316 milijonov dinarjev terjatev od kupcev in samo okoli 127 milijonov dinarjev obveznosti do dobaviteljev. Več kot 50 odstotkov terjatev se nanaša na gospodarstvo Slovenije. Skupščina občine se bo tudi v prihodnje zavzemala za tako politiko cen, ki bo omogočala normalno oskrbo občanov z osnovnimi živilskimi proizvodi in komunalno- obrtnimi storitvami brez uporabe sredstev občinskega proračuna za subvencioniranje razlike v ceni teh proizvodov in storitev. Poleg tega bodo ob občutnejšem porastu cen upravni organi občine pripravili spremembe normativnih aktov, s katerimi bi reševali morebitni težji položaj zaposlenih z nižjimi osebnimi dohodki. D. Sedej Po podatkih Stanovanjskega podjetja Jesenice je bila gradnja novih stanovanj v zadnjih nekaj letih zelo neenakomerna, saj je bilo leta 1966 zgrajenih 187 stanovanj, lani pa le 32 stanovanj. Od tega so zgradili na Jesenicah 5 stanovanj, na Hrušici 22 in v Kranjski gori 5 stanovanj. Tudi obseg gradnje je bil lani manjši predvsem zaradi premajhne kupne moči delovnih in drugih organizacij. Stanovanja, ki so bila zgrajena v zadnjih 20 letih, predstavljajo po številu okoli 71 odstotkov vseh stanovanj, po vrednosti 86 odstotkov vseh stanovanj in po površini 74 odslotkov vseh stanovanj. Stanovanja, ki so bila zgrajena v zadnjih 40 letih, pa predstavljajo po številu 78 odstotkov, po vrednosti 91 odstotkov in po površini 31 odstotkov. Sklad stanovanjskih hiš večinoma predstavljajo nova stanovanja, ki so bila zgrajena v zadnjih 20 letih. Vendar pa je ostali stanovanjski sklad zelo nizko ocenjen, tako da spadajo stanovanja starejša od 40 let v yV., VI. in VIL kategorijo stanovanj in so ocenjena z največ 42 točkami. Del teh stanovanj je v hišah, ki so na območju železarne in so v večini primerov neprimerna za bivanje. Okoli 48 odstotkov hiš ima manj kot šest stanovanj, okoli 72 odstotkov hiš manj kot 11 stanovanj, le v 4 odstotki hiš i maje več kot 40 Delavski svet Iskre Elektromehanike Kranj je v ponedeljek opoldne sprejel spremenjeni pravilnik o de litvi osebnih dohodkov v tovarni. Spremenjeni pravilnik določa, da se od 1. julija naprej v kranjski tovarni najnižji osebni dohodki nekvalificiranih in polkvalifici ranih delavcev povečajo od 600 na 800 dinarjev na mesec. Za to povečanje so "se odločili, ker so bili lelošnji polletni poslovni rezultati ugodni in ker pričakujejo, da bo tudi ob koncu leta poslovni uspeh uspešen. Manj kot 800 dinarjev na mesec je doslej v Iskri dobivalo okrog 300 delavcev. S sedanjim povečanjem osebnega dohodka v Iskri bo poprečni osebni dohodek v tej tovarni za 3,5 odstotka večji in bo zna?>il 1352 dinarjev. Ob spremembi pravilnika so stanovanj. Največ je dvosobnih in trosobnih stanovanj, slede jim enosobna in garsonjere in samo 17 stanovanj je 4- in večsobnih. Poprečne velikosti stanovanj so večje kot znaša velikost stanovanj v republiškem povprečju, vendar bodo kljub temu morali pri gradnji stanovanj v prihodnje težiti k večjim stanovanjskim površinam, tako da bodo zagotovili na enega stanovalca vsaj 15 kvadratnih metrov površine. 15 stanovanj je kletnih. 209 podstrešnih, v nizkem in vii sokem pritličju je skupno 1064 slanovanj. Kletna in pri-kletna stanovanja so neprimerna in jih bodo morali postopoma popraviti oziroma nadomestiti. V stanovanjskem gospodarstvu so se v zadnjih letih nakopičili problemi, ki so nastali zaradi stalnega zviševanja cen ostalih storitev. Tudi stanarina je do 1965. leta pokrivala stroške enostavne reprodukcije vzdrževanja in vsebovala tudi del za razširjeno reprodukcijo, danes pa ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov. Stanarina predstavlja le še 1,5 odstotka stvarne vrednosti stanovanja in ne 3,5 odstotka, kot je bilo v reformi stanovanjskega gospodarstva zagotovljeno. Zato bo potrebno v letošnjem letu rešiti predvsem ta problem, saj bi v nasprotnem primeru zanemarili osnovno dolžnost stanovanjskega podjetja, ki se kaže v nezmanjšani vred-' nosti sklada in rednem vzdr-i zevanju stanovanjskih hiš. ij D. S. ; na seji poudarili, da bodo s povečanjem osebnih dohodkov nekvalificiranih in pol-kvalificlranih delavcev zahtevali tudi kvalitetnejše in boljše delo oziroma boljše delovne rezultate. Direktor tovarne tovariš Hujs je tudi pojasnil, da je sedanja sprememba pravilnika le začasen ukrep, saj bodo takoj po dopustih oziroma drugi polovici leta začeli v tovarni razpravljati o osnutku novega pravilnika, s katerim bi sistemsko uredili delitev dohodka in osebnih dohodkov v tovarni. Novi pravilnik na| bi začel veljati z začetkom prihodnjega leta. Delavski svet je na seji sprejel tudi sklep, da mora vodstvo tovarne stremeti, da se v kranjski Iskri izboljša organizacija dela in delovna disciplina na vseh delovnih mestih. * *. Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 objavlja prosto' delovno mesto v poslovalnici DZS Kranj, in sicer: kurir in dostavljač Pogoj: mlajši moški sposoben opravljanja kurirsko manipulativnih in dostavnih poslov v poslovalnici. Zaželen je izpit za voznika motornega kolesa. Potreba po zasedbi za določen čas je nastala zaradi odhoda delavca v JLA, ki bo odsoten približno leto in pol. Informacije dobite v kadrovski službi podjetja v Ljubljani ali neposredno v delovni enoti Kranj. Pismene ali ustne prijave sprejemamo na gornji naslov do zasedbe delovnega mesta. TAPETE GLOBO ZNIŽA C E PO K O I H A H P R I >CHEMO< JESENICE Borisa Kidriča 21 Iskra Kranj Najnižji OD 800 dinarjev * S pozdravnim govorom Je III. zbor gorenjskih aktivistov začel predsdenik občinske konference SZDL Kranj Tone Volčič — Foto: F. Perdan Po končanem zborovanju je predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič izročil zastavo zbora gorenjskih aktivistov predstavniku kamniške občine, kjer bo prihodnje leto IV. zbor gorenjskih aktivistov. — Foto: F. Perdan (Nadalj. s 1. strani) družbenopolitičnih organizacij ter drugi. Tovariš Volčič je na kratko orisal vlogo in pomen gorenjskih borcev in aktivistov pri organiziranem odporu, nato pa dal besedo predsedniku ZIS Mitji Ribičiču. Predsednik je v govoru dejal, da se je celotna Gorenjska zavedla zgodovinskega trenutka, ki je zahteval, da slovenski narod sam vzame v roke krmilo svoje bodočnosti na svoji zemlji. Omenil je, da so revolucija in njene pridobitve nerazdružljivo povezane s tistimi, ki so jo nosili na svojih ramenih in so še danes enakopravni udeleženci v izgradnji samoupravne skupnosti. »Zaradi tega je obveznost do borcev in vojaških vojnih invalidov nekaj, kar ne more nihče spremeniti, kar je vtkano v naš sistem, kar je treba čim učinkoviteje in na vseh ravneh izvrševati.« Ko je govoril o prizadevanjih, da bi bolje uredili socialno varstvo borcev, je omenil tudi vprašanje nemške odškodnine žrtvam fašizma. Rekel je, da ob zboljše-vanju odnosov z Zvezno republiko Nemčijo vsako odlaganje vprašanja odškodnine predstavlja senco v teh odnosih. Ko je ugotovil, da mnogi v tujini priznavajo naš samoupravni sistem, se je Mitja Ribičič precej časa zadržal na aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanjih pri nas. Opozoril je na cene in investicije in poudaril, da se prav tu ustvarja veriga nelikvidnosti in zadolžitve. Prav pri teh stabilizacijskih naporih velikokrat ni dovolj podpore vseh organov in organizmov, »če se hočemo aktivno spoprijeti s temi problemi, nam mora biti jasno, da dolgov in deficitov, nepokritih investicij in prekoračene porabe ne bomo več plačevali iz državnih skladov, pač pa jih bo moral pokriti tisti, ki jih je neupravičeno porabil... Treba je težiti za tem, da bomo vodili takšno politiko, da se bodo sredstva trošila tam in v takšnem obsegu, kolikor jih ustvarjalci imajo.« Preden je gorenjskim delovnim ljudem čestital k doseženim uspehom in rezultatom, je Mitja Ribičič med drugim tudi povedal, da si pred iztekom mandata v zveznem izvršnem svetu prizadevajo, da bi čimuspešneje zaključili krog svojih obveznosti v želji, da bi ustvarili čimbolj še pogoje za delo novega izvršnega sveta. Po govoru so nastopili združeni pevski zbori s Prim-skovega, Kokrice, iz Straži-šča, Britofa, Cerkelj in z Bele. S kranjskim pihalnim orkestrom so izvedli kantato Radovana Gobca Hej, partizan. Nato pa je prehodno zastavo zbora gorenjskih aktivistov prevzel predstavnik kamniške občine, kjer bo .prihodnje leto v Tuhinjski dolini IV. zbor gorenjskih aktivistov. Ponoldansko srečanje se je nadaljevalo v nrijeinem razpoloženju na jasi ob prireditvenem prostoru in ob jezeru Črnava. Žal pa je srečanje motilo slabo vreme in zato tudi folklorni skupini iz Preddvora na popoldanskem nastopu nista mnHi pokazati vsega, kar sta pripravili za to popoldne. A. ž.alar Ob 10. url dopoldne Je bila v nedeljo pred spomenikom NOV v Preddvoru komemoracija, na kateri so med drugim nastopili tudi pevci osnovne šole — Foto: A. žalar Slavnostna tribuna med govorom predsednika zveznega izvršnega sveta Mitje Ribičiča F. Perdan Foto: Gl.AS * 7. STRAN M Miha fcT1 Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bcrtolt Brecht, Bericht der Serben) Oglejmo si še bežno, kakšna je resnična ZGODOVINA ALBANSKEGA NARODA potomca ilirskih plemen. Leta 160 pred našim štetjem so si jih podvrgli stari Rimljani in jim vladali do leta 305 po našem štetju. Do leta 1204 je obvladal obalna področja Bizanc, po drugi strani pa so v času preseljevanja narodov morali prepustiti obsežna ozemlja najprej Keltom, potem Slovanom. V 14. stoletju so si Albanec podvrgli Benečani in Srbi. Po letu 1389 so v njihovo deželo vpadali Turki. V času turške zasedbe so izbruhnili proti-turški upori pod vodstvom albanskega narodnega junaka Georga Kastriate, znanega pod imenom Skanderbcga v letih med 1443 in 1468. Leta 1479 je Albanija postala turška provinca. V osemnajstem stoletju pa se je v Albaniji izoblikovalo albansko plemstvo in doseglo skoro popolno neodvisnost v kneževinah Shkoder (Skadar) (1760—1831) in Janina (1788—1822). Med leti 1832 in 1847 je prišlo do novih uporov proti 'Turkom. Leta 1878 je bila ustanovljena Albanska liga in organizirala gibanje za albansko nacionalno osvoboditev. Konec prejšnjega stoletja pa je bila Albanija drobiž v rokah velesil in njihove imperialistične ekspanzije, zlasti avstroogrske in italijanske. Vstaje v letih 1909—1911 in leta 1912 so vodile Albanec k neodvisnosti. Leta 1912 so oklicali neodvisnost, kar je pospešilo nacionalno gibanje, ki je lela 1920 pripeljalo Albanijo do resnične neodvisnosti in samostojnosti. Leta 1928 se je Zogu oklical za kralja, pri čemer ga je podpirala Italija, od katere je bila Albanija na podlagi pogodb iz leta 1926 in 1927 čedalje bolj odvisna, dokler je Italija aprila 1939 ni okupirala na način, s kakršnim smo se že seznanili in ki je tiste dni, o katerih govorimo, vznemiril svet, ne da bi proti fašistični agresiji v Albanijo kaj ukrenil. V LONDONU IN PARIZU SO SAMO GOVORILI o tem in — zlasti v Londonu — celo z veliko mero popustljivosti, kar je brez dvoma opazil tudi Ciano, ko je 15. aprila na prej omenjenem zasedanju odgovarjal tudi na Chamberlainov govor, ki bi ga bilo treba, kakor se je Ciano izrazil, postaviti 'strogo pod drobnogled'. »Chamberlain je pri nizanju albanskih dogodkov popolnoma pozabil zgodovino,« je Ciano opozarjal na 'zgodovinsko vlogo Italije' v Albaniji in označil Chamberlaina kot nepoznavalca zgodovine, »Treba je poseči globlje in govoriti s poznavanjem stvarnih dejstev,« je Chambcr-lainu svetoval Ciano. Glede vrnitve italijanskih fašističnih prostovoljcev iz Španije, ki so Chamberlaina verjetno skrbeli zaradi Gibraltarja, je Ciano obljubil, da se bo to zgodilo 'po paradi zmage v Madridu', ki jo je pripravljal Franco skupaj z italijanskimi in nemškimi fašističnimi prostovoljci in vojnimi silami, ki so Francu omogočile zmago. »Prostovoljci se bodo vrnili z vsem zasluženim zmagoslavjem v Italijo,« je rekel, ob zaključku pa se je strinjal s Chamberlainom, da mora 'angleško-italijanska pogodba' vseeno ostati v veljavi. V svojem govoru se je Ciano zahvalil še za SOLIDARNOST NEMČIJE v prisotnosti Gbringa, ki se je prav v tem času mudil v Italiji na oddihu v San Remu, ta oddih pa izrabil tudi za obisk v italijanski koloniji Libiji (10. aprila) pri guvernerju in maršalu letalstva Balbu, dokler ni 13. aprila prišel v Rim in imel politične pogovore z Mussolinijem ter bil v avdienci pri italijanskem kralju in cesarju. Prav tako se je Ciano zahvalil za soglašanje z italijansko akcijo v Albaniji 'madžarskemu ljudstvu', Francovi Španiji, ki ji jc zaželel 'vnovično uresničitev celotne španske ozemeljske integritete' v imperialističnem smislu, pa tudi Japonski, ki je prav tako podprla 'upravičenost Italije do Albanije'. »Posebno pa je treba poudariti zadržanje jugoslovanske vlade in 'ljudstva' in temu zadržanju dati vso prednost (pred drugimi državami) in zahvalo,« je Ciano zapel hvalnico Cvetkovieevi vladi za njeno prijateljstvo do Italije, inspirirano, kakor se je izrazil, v dveh pogodbah, zlasti pa v Jadranskem paktu ter v simpatijah in zaupanju, temelječem na sodelovanju zadnjih dveh let. »V tem duhu bom v prihodnjih dneh pozdravil srečanje med menoj in jugoslovanskim zunanjim ministrom Cincarjem Markovičcm.« To je bila 'diplomatska' hvalnica, ki ni odkrivala tistega, kar sta Mussolini in Ciano naklepala proti Jugoslaviji. Prav tako 'diplomatsko' se je zahvalil Grčiji, ki je 'lojalno sprejela italijansko izjavo' o zasedbi Albanije in ker ni nasedla 'tistim, ki so trdili, da je akcija Italije proti Albaniji naperjena v prvi vrsti proti Grčiji'. »Akci ja Italije v Albaniji ni bila izvršena z namenom, da bi zanetila na svetu nered in nemir, marveč da bi utrdila mir prav v predelu Evrope, ki bi mirno evropsko življenje lahko ogrožal. Svet naj ve, da je resnični cilj fašistične politike prav ponovna vzpostavitev mednarodnega zaupanja,« je tudi sedaj 'diplomatsko' poudarjal Ciano. Potem je fašistična in korporacijska zbornica sprejela zakon, v katerem je bilo rečeno, da 'kralj Italije sprejme ponujeno albansko krono zase in svoje naslednike' s svojim novim nazivom: 'kralj Italije in Albanije, cesar Etiopije'. »Kralj bo imenoval svojega generalnega zastopnika, ki bo imel sedež v Tirani.« Dne 16. aprila 1939 je štiridesetčlanska delegacija iz vseh provinc Albanije pod vodstvom kolaboracionist ienega albanskega ministrskega predsednika Verlacija izročila krono svojemu novemu kralju in cesarju. Seveda je bila delegacija že dan poprej pri Mussoliniju, ki je na pozdrav delegacije odgovoril: »Vaša navzočnost pomeni začetek nove dobe za vaše ljudstvo, ki istočasno vstopa v imperialno družbo Rima. Zastava Skanderbega, ki bo jutri visela po vsej Italiji poleg italijanske trobojnice, dokazuje čustva, ki jih goji italijansko 'ljudstvo' do Albanije. Obljubljam vam, da bo fašistična Italiia dala novi Albaniji (rimsko) pravičnost, red in blaginjo. A vi veste, čE JAZ KAJ OBLJUBIM, TO TUDI DRŽIM.« Tudi kralj je dal svoj blagoslov Mussolinijevim besedam: »Z združitvijo Albanije s fašistično Italijo bo za plemenito albansko ljudstvo napočilo obdobje varnosti njihovih meja. pravičnost in blagostanje.« Potem so se začeli PRIJATELJSKI OBISKI Od 17. do 20. aprila 1939 sta se v Italiji mudila madžarski predsednik Teleki in zunanji minister grof Csakv. Mussolini je v napil niči nazdravljal .dolgoletnemu italijansko-madžarskemu prijateljstvu' in čestital, ker je 'Madžarska zadnje čase (ob Hitlerjevi okupaciji češke) dobila zopet kos svojega ozemlja in prebivalstva, ki ji je bilo protipravno iztrgano'. Italija se tega raduje, je poudaril, kakor se raduje solidarnosti, ki jo je zadnje čase Madžarska izkazala Italiji, pa tudi madžarski pristop k paktu proti Komintern: e dokaz popolne skladnosti med italijansko in madžarsko politiko, kakor tudi madžarska pripravljenost, da podpre 'temeljne cilje italijanske politike miru in stabilnosti v Srednji Evropi in Podonavju ter pri tem namignil tudi na Jugoslavijo. Grof Teleki je odgovoril na Mussolini jevo zdravico in se zahvalil Italiji za pomoč. Dejal je, da je to znak, da 'Italija želi močno Madžarsko, kakor je tudi interes Madžarske, da se moč Italije dvigne do najvišje možne stopnje'. V teh besedah je bilo izraženo več resnice in se je dal celo slutiti madžarski namen proti Jugoslaviji, kakor v besedah, da 'Madžarska v skladu s smernicami politike Osi Rim-Beiiin stremi k izboljšanju odnosov z Jugoslavijo, ki se že čutijo, saj je medsebojno spoštovanje med Budimpešto in Beogradom vedno večje'. Zaključni komunike jc bil sestavljen po nenapisanem 'diplomatskem' obrazcu, ki nikoli ne pove navadnim ljudem tistega, o čemer se državniki na takih sestankih za zaprtimi vrati zares pogovarjajo, še manj pa kaj takega, kar skrivajo drug pred drugim. mm!iiiiii!iiiH!mimm:imii!Hmim!mmiimm!iiiiiiiiiiiiiiim Pred praznikom v Preddvoru Ivan Jan (5) VSTAJA POD GORAMI Iz kronike Kokrškega odreda ■ IM Aktivisti iz golniške bolnišnice so pomagali tudi drugim ranjencem, ki so se skrivali v raznih krajih na tem območju. Tak primer jc bil tudi s Stanetom Koncem-Kosom in bolnim Milošem Cvetkom-Cvetom ter drugimi. Golniška organizacija je pomagala tudi hudo bolnemu Miranu Cizl ju, ki so ga zdravili najprej v Gozdu nad Golnikom, potem pa na Vetcrnem, kjer je bil izdan in se je raje ustrelil sam kot bi živ prišel v nemške roke. Okrožni komite Kranj je pod tedanjim vodstvom Antona Nartnika-črnivca na razne načine pomagal pri delovanju kokrške skupine. Ta je bila zdaj že tretjič zametek večjih enot v teh krajih. S tem v zvezi je po dogovoru s Pokrajinskim komitejem KP za Gorenjsko konec mar- ca 1943 obiskal četo. Tedaj so pretresli vsa vprašanja in se dogovorili o poživljenem delovanju. Ob tej priložnosti je zbranim poročal tudi Stane Mrhar, ki se je tedaj vrnil s Koroške. Tako so bili storjeni učinkoviti ukrepi za poživitev partizanske dejavnosti, vzporedno s tem pa so se dogovorili tudi o nadaljnem razvijanju partijske organizacije in OF. Ko je bil sredi maja ponovno razvit Kokr-ški bataljon, je bolje stekla tako mobilizacija, kot tudi politično delo na terenu. To je medsebojno vplivalo drugo na drugo. P. S.: zaradi pomanjkanja prostora nismo navedli številnih virov, ki jih je uporabil avtor pri pisanju. Ivan Potočnik Iz Dobračeve ob svojem žičnem kozolcu. Travnik, kjer stoji, je bil izredno močvirnat, zato ga je moral osušiti. Med drugim je pod rušo položil tudi drenažne cevi. — Foto: F. Perdan Kako se seno tudi v dežju suši? Ivan Potočnik iz Dobračeve pri Žireh nam je poslal zanimiv prispevek o sušenju sena v žičnih kozolcih in o prednosti takega sušenja Začetek njegovega sestavka je malce šaljiv, saj dobc-jedno pravi: »Nihče ne verjame, kaj se pravi v dežju leno sušiti, je dejal naš pokojni mežnar, ki je redil kravo s senom, ki ga je posušil na obraščenem pokopališču.« Potočnik nato nadaljuje, da je treba s košnjo začeti, čeprav ni lepih sončnih dni. Cas pravočasne košnje sta meseca maj in junij. Drugače trava ostari, izgubi veliko re-diilne moči in večkrat tudi poleže. Potočnik že od 1924. leta dalje piše »gospodarske zapiske«, iz katerih je spoznal, da je vreme v tem času najraje nestanovitno. V desetih letih je v tem času kar devet let deževalo. Ivan Potočnik nadaljuje, da je sušenje sena posebno oteženo v višjih predelih, kjer je veliko travnih površin zaradi razvoja živinoreje. Kozolec ni rentabilen, ker je največkrat naložen le trikrat na leto, medtem ko je v nižini poln od maja do zime. Razen tega mora biti trava, ki jo nameravamo spraviti v kozolec, že precej osušena, da na latah ne splesni. To pa je zaradi nestalnega vremena težko. Potem navaja primer Koroške in starotrške doline (okolica Starega trga pri Ložu — op. p.), kjer narava spremeni podobo zaradi množice ostrnic (senčnih kopic). Med zadnjo vojno pa so se tudi pri nas začele pojavljati sušilne naprave, ki so jih imenovali »švedski raj ter j i« ali švedski jezdeci. Kasneje smo jih preimenovali v »žič- ne kozolce«. Vanje se lahko vlaga popolnoma mokra trava, ki se posušj v 14 dneh ne glede na vreme. Tako zloženo seno dež sicer od zunaj zmoči, znotraj pa ostane suho. Potočnik navaja primer, da je bila popolnoma mokra trava suha v 8 dneh, čeprav je vmes še deževalo. Samo zelo tanko je bila naložena. Zaradi uspešnosti sušenja v žičnih kozolcih so le-ti vse bolj razširjeni. In to ne samo v okolici Žirov, kjer je bil Potočnik eden prvih, ki je uvedel te kozolce, temveč tudi v ostalih delih Gorenjske. Dobra plat žičnih kozoJcev je tudi v tem, da se lahko postavijo tam, kjer jc seno. Ker nas je stvar zanimala, smo Potočnika obiskali. Povedal nam jc*da ima okrog 800 metrov žičnega kozolca, seveda na različnih krajih. Letos je na tak način že posušil 20 ton sena, in sicer delno za spravilo v skedenj, delno pa za silos. Vendar bo sena še več, ker ima Potočnik 24 glav živine. Potočnik nam je nato v kratkem povedati način postavljanja žičnega kozolca. Najprej trdno zasidramo prvi kol z žičnimi koluti. Najbolje je, če ga zaradi stabilnosti pritrdimo ob drevo. Žica na kolutih naj bo debela največ 3 m ili metre. Od prvega kola dalje delamo v ravni liniji luknje za kole, in sicer na vsake 3 ali 4 metre. Ker poteka delo najboljše, če se s tem ukvarjata dva, lahko drugi k luknjam že polaga kole. Vsak tretji kol mora imeti zarezo za oporo. Vsak kol ima tudi za- reze ali železne nastavke za žice. Ko je linija dovolj dolga (najboljše okrog 100 metrov), se položi prva, spodnja žica, ki naj bo od tal 60 centimetrov. Končni kol se mora spet trdno zabiti in mora biti zato močnejši. Sledi zabijanje kolov. Najbolje je, če si pomagamo z vozom, ki ima dero. Eden nastavlja kole v luknje, drugi pa stopi na dero in zabija kole v luknje. Koli naj bodo dolgi 2,30 metra, zabijati pa jih moramo vsaj 40 centimetrov globoko, tako da trdno stoje. Ko so koli postavljeni, napenjamo žice. Prva mora biti 60 centimetrov od tal, razdalja med ostalimi štirimi pa naj bo 30 centimetrov. Žico moramo napeti kot struno. Sledi polnenje kozolca. Začnemo na spodnji žici. Paziti moramo, da se vložena žica ne dotika tal. Na žico moramo nalagati tako debelo, da dobimo v enem metru kozmlca na vseh petih žicah 30 kilogramov sena. Na vse žice nalagamo enako debelo, le na vrhnjo, peto žico manj. Trava mora biti teko naložena, da se voda lepo odteka. Na vrhnji žici jo mora biti najmanj, posušiti se mora v enem dnevu, če ni dežja. Vendar žični kozolec ni najboljši za vse vrste trave. Mehka trava, otava in detelja se slabše sušijo. Potočnik nam je povedal, da sta s sinom v osmih urah postavila kozolec, v katerega sta naložila toliko mokre trave, da sta dobiila 3 tone sena. Pripravil: J. Košnjek Komisija za štipendije in posojila pri TIS Radov- ljica razpisuje naslednje štipendije in posojila za šolsko leto 1971/72 za redni študij na srednjih, viš- jih in visokih šolah v SR Sloveniji: 1. pedagoška mer: 2 štipendiji na PA matemr.tika — fizika; 2 štipendiji na PA slov. jezik — knjižni- čarstvo; 2 štipendiji na PA glasbeni pouk; 2 štipendiji na PA teh. pouk — fizika; 2 štipendiji na PA razredni pouk; 2 štipendiji za študij na sred. vzgojitelj- ski šoli; 2. upravna smer: 4 štipendije za študij na ekonomski fakulteti; 2 štipendiji za študij na pravni fakulteti; 4 štipendije za študij na FAGG — 1 gradbeništvo I. stopnja — 2 gradbeništvo II. stopnja — 1 arhitektura II. stopnja 4 štipendije na višji ekonomsko komer- cialni šoli 3 štipendije na upravno administrativni srednji šoli 1 štipendijo na srednji prometni šoli. Prednost imajo prosilci z odličnim in najmanj z prav dobrim uspehom, ki so občani naše občine in ki obisku ejo že višje letnike, ziasti če izhajajo iz socialno šibkejših družin posebno kmečkih in de- lavskih. Vsak prosilec mora do 25. julija 1971 predložiti: — pot idilo o uspehu po stanju 30. junija 1971; «— frekventaci jsko potrdilo oz. potrdilo o šolanju za leto 1971/72; — potrdilo o dohodkih staršev (skrbnika), zakonca itd. za dobo 6 mesecev 1971; — potrdilo o imovinskem stanju družine in ostalih (obr. 0,12); — izjavo staršev, da prosilec ne prejema drugje kakršnekoli študijske pomoči in da nima obvez- nosti pri drugem štipenditorju, in končno — prošnjo z obširnim opisom stanja v družini kol- kovano s kolekom za 1 dinar. Pomanjkljivih prošenj komisija ne bo upoštevala. Na podlagi 4. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10-87/69 in 14-147/70) svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščina občine Kranj po predhodnem dogovoru z ustreznimi sveti ostalih gorenjskih občin razpisuje Prešernove nagrade za leto 1971 za delovanje na področju kulture, za umetniško ustvarjanje in poustvarjanje ter za kulturno-znanstveno delo. Nagrade se podeljujejo občanom gorenjskih občin praviloma za stvaritve v letu 1971, lahko pa tudi za Živ-ljensko delo; skupinam občanov, delovnim ali drugim organizacijam pa za uspešno delovanje pri širjenju kulture na Gorenjskem v letu 1971 ali v preteklih letih. Višina posamezne nagrade znaša 5.000 din. Pravico dajati žiriji predloge za podelitev nagrade imajo za kulturo pristojni sveti in komisije občinskih skupščin, kulturne skupnosti, organizacije, kulturni in družbenopolitični delavci, pa tudi sami avtorji in posamezni občani. Predlogi za podelitev Prešernovih nagrad morajo biti dostavljeni žiriji za ocenitev del in za izbor Prešernovih nagrajencev (oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Kranj) do 1. decembra 1971. Svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo skupščine občine Kranj Najmlajšemu ne manjka pridnosti Odprto pismo kmetijskih strokovnjakov slovenski javnosti o razmerah v našem kmetijstvu Kmetijski inženirji in tehniki, zbrani na svojem 13. rednem občnem zboru 12. 6. 1971 v Mariboru smo sklenili, da obvestimo slovensko javnost o težavah pri opravljanju svojega strokovnega dela. Uvodoma želimo povedati, da se zavedamo svojih dolžnosti pri razvijanju gospodarstva in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in si po svojih močeh prizadevamo na svojih delovnih mestih. Vendar ugotavljamo, da je v razvoju kmetijstva premalo načrtnega dela in je bila Voslej ta stroka v naši republiki preveč zapostavljena. Zato zaskrbljeni ugotavljamo zaostanek v tej dejavnosti, še posebej za razvojem kmetijstva v razvitem svetu. V vsem povojnem obdobju so naše strokovno delo spremljale številne težave. Zato smo ostali na pol poti pri izgradnji družbenega kmetijstva; naše zasebno kmetijstvo, ki zasega okoli 87 % v vseh kmetijskih zemljišč, pa je zelo zaostalo. Kmetijstvo ne more samo rešiti svojih težav in se prenoviti. Zato pričakujemo družbeno pomoč, za katero obstajajo možnosti spričo sorazmerno razvite industrije In drugih dejavnosti v Sloveniji. Odnos, kot smo ga imeli do kmetijstva v preteklosti, je škodljiv za naš splošni gospodarski in družbeni razvoj. Kajti tak odnos je povzročil, da kot agrarna dežela moramo uvažati osnovne prehrambene proizvode (žito, meso, mleko, koruzo, vrtnine), tj. vse tisto, o čemer smo trdno prepričani, da bi jih lahko sami dovolj pridelali. Zadnja leta čutimo večjo pripravljenost vseh odgovorniji družbenih dejavnikov, da bi izdelali čimboljša izhodišča za obvladanje težkih razmer v kmetijstvu. Tako je Skupščina SR Slovenije leta 1968 sprejela resolucijo o možnih načinih reševanja nalog v kmetijstvu, kar se večinoma postopno tudi izvaja. Prav tako smo na 2. seji konference ZKS sprejeli izredno pomembne sklepe. Pri njihovem izvajanju pomagajo tudi forumi Zveze mladine Slo- venije, SZDL, sindikati, Republiška gospodarska zbornica in Izvršni svet SRS ter drugi organi skupščine. Tudi v večini občin poteka organizirana akcija za izvajanje nalog v kmetijstvu. Izdelali smo dober dolgoročni in srednjeročni program razvoja kmetijstva, v katerem je nakazano, kaj hočemo in kaj lahko s skupnimi močmi dosežemo. Vse navedene dokumente in programe imamo za svoje, ker smo prepričani, da je celotna akcija dobro zasnovana. Sodimo, da obstaja želja in volja vseh odgovornih v republiki, da se razmere v kmetijstvu urede. Vendar želimo opozoriti na nekatere pojave, ki kažejo, da teh programov ne bomo uresničili tako, kot je to potrebno in možno: — Letos je materialni položaj kmetijstva spet slabši in je kritičen. Dokaz za to je, da celo na najbolj vzorno urejenih družbenih in zasebnih obratih ekonomično pridelovanje ni več donosno. Osebni dohodki zaposlen;h v družbenem in zasebnem kmetijstvu (prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, je v Sloveniji še 25 %) močno zaostajajo za poprečnim osebnim dohodkom v drugih gospodarskih strokah. Poprečni osebni dohodek na aktivnega delavca v kmetijstvu je samo 50% poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih v Sloveniji. Zaposleni v družbenem kmetijstvu kljub dobri kvalifikacijski strukturi in visoki produktivnosti dosegajo zadnja leta komaj 80—85 °/o paritetnega dohodka. — Strokovni kadri, tudi tisti, ki so dolgo let uspešno in zavzeto delali, zapuščajo v vedno večjem številu kmetijstvo in se zaposlujejo drugje kot visoko cenjeni strokovnjaki. Tako so se v zadnjem času zaradi zmanjševanja obsega pridelovanja na nekaterih najpomembnejših obratih že razšli odlični strokovni teami, s čimer Je bila prekinjena toliko potrebna kontinuiteta pri vnašanju in razvijanju najzahtevnejših in najpomembnejših biolo-loških in tehnoloških inovacij v kmetijstvo, kar bo imelo usodne posledice. Enako odhajajo mladi in sposobni gospodarji s kmetij, ker kljub prizadevanju ne dosežejo z dohodkom iz kmetijstva zadovoljive življenjske ravni. — Poslovne banke niso dovolj zanteresirane za naložbe v kmetijstvu, komaj 3% vseh investicijskih naložb v republiki pride na kmetijstvo. — Strokovno in znanstveno delo ni dovolj povezano s prakso in obratno, predvsem zato, ker ni urejeno financiranje te dejavnosti. Izredno zaskrbljujoče je, da se v kmetijske šole vseh stopenj vpisuje zadnja leta katastrofalno malo mladine, kar spet potrjuje neugoden položaj kmetijstva. Razumljivo je, da bo to lahko usodno vplivalo na program obnove kmetijstva, saj brez strokovnega dela in izobraženih ljudi ni napredka. — V številnih predelih Slovenije še vedno ne deluje dovolj učinkovito kmetijska pospeševalna služba. — še vedno nismo uspeli zadostno obvladati trga s kmetijskimi pridelki. Samoupravni sporazum, ki se vse bolj uveljavlja in povezuje kmetijske organizacije z živilsko industrijo in trgovino, še ni deležen zadostne podpore, zlasti s strani trgovine. — Prav tako niso urejene paritete med kmetijskimi pridelki in reprodukcijskim materialom ter opremo za k"vjtijatvo, niso sprejeti nor-m;Ui\ y< akti, ki b| to urejali, tudi niso urejene paritete v par.rgi. — Nedvomno je devizna stimulacija za izvoz, ki je za kmetijstvo omejena s 7% re-tencijsko k veto, nestimulativna in ne daje možnosti za razširjeno reprodukcijo v okviru agroživilskih kompleksov. — Nimamo še kmetijskega vrha v republiki (Sekretariat za kmetijstvo in prehrano, Zadružna zveza, enotni center za pospeševanje kmetijstva, pospeševalni centri po kmetjskih območjih), kar je edins ven primer v svetu. Skrajm! čas je, da ga oblikujemo, saj je potrebno sistema >ko in sistematično urediti čtevilna odprta vprašanja, da dobimo osnovo za boljše gospodarjenje v kmetijstvu. Slov Azki kmetijski inženirji i i tehniki objavljamo to pisno z željo, da opozorimo j:ivnost na tiprta vprašanja Kmetijstva, ker se zavedamo, da srmii brez širše družbene pomoči ne bomo uspeli uskladiti razvoja kmetijstva s splošnimi gospodarskimi g.banji, kar pa je odločilnega p imena za celotno narodno gospodarstvo. Delega.i na občnem zboru Zveze kmetijsldll inženirjev in tehnikov Slovenije Turistično društvo na Beli je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in je med najmlajšimi, če ne najmlajše 'v kranjski občini. Ustanovitev društva je pomenila tudi začetek organizirane turistične dejavnosti pod Storžičem, posebno na Trsteniku, na Beli in v Baši ju. Ti kraji z okolico so turistično in kulturnozgodovinsko izredno zanimivi. Razen lepe pokrajine se spomnimo samo gradišča nad Bašljcm iz halštatske dobe, grada Cavca nad Zabljami, graščine n% Povijah, cerkve sv. Lovrenca nad Bašljcm, ki je ena najstarejših ohranjenih cerkva na Gorenjskem, Mač z gotskimi freskami, rojstne hiše Matija Valjavca na Srednji Beli, partizanske ambulante F v grapi nad Bašljcm in Kališča, kjer je bil ustanovljen Kokrški odred. Razen tega pa mnogi že poznajo gostišče na Beli in ■Gamsov raj nad Bašljem. Društvo se zaveda, kaj skriva okolica, zaveda pa se tudi svojih nalog. Organiziralo je vrsto poučnih predavanj, fM-mov ter izletov. Povsod je naletelo na dober odziv prebivalcev. Prav tako društvo POdpini urejanje zasebnih turističnih sob in vzgaja prebivalce. O delu Turističnega društva na Beli smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Tonetom BLAZINO. »Naše turistično društvo se vključuje tudi v komunalno problematiko področja, saj smo na primer kot društvo sprožili problem pomanjkanja vode na Zgornji Beli, stalno pa opozarjamo na slabo cesto od Bele do Bašlja. 2climo, da bi jo v doglednem času asfaltirali. Vemo, da cesta za penzionske goste ni tako pomembna. Važnejša je za izletniški turizem in tega je pri nas precej. Samo poglejte, koliko avtomobilov stoji ob lepih nedeljah in praznikih na travnikih ob cesti. Res, da taki turisti povzročajo kmetom škodo, vendar ne gre drugače. Turizem Godbe so štiri sobote je v Kopru potekalo tretje tekmovanje pihalnih orkostrov Slovenije. Pihalni orkestri so bili razvrščeni v tri težavnostne stopnje. Za tekmovanje se je prijavilo 21 orkestrov iz Slovenije, z Gorenjske pa jih je nastopilo pet. V prvi težavnostni stopnji je pihalni orkester jeseniške železarne osvojil zlato plaketo. Orkester je dosegel 464,5 točke. V drugi težavnostni stopnji pa je zlato plaketo osvojil pihalni orkester kranjske občine. Ocenili so ga s 460 točkami in pol. V tret- sili na vas in naše področje je tako. Dogaja se, da gost pusti avtomobil pred gostilno in oddide v naravo, ne da bi se v lokalu sploh oglasil. To je za naše področje vse pogostejši pojav. Na take goste moramo računati, seveda pa ne pozabiti tudi na stalnejše, penzionske.« Koliko turističnih sob je sedaj na področju TD Bela? »Rade Konča r ima 70 postelj, gostilna pri Bizjaku 18, na Trsteniku so 4 postelje, razen tega pa imajo zasebniki na našem področju še nadaljnjih 60 postelj. Na našem območju je tudi Dom Kokr-škega odreda na Kališču, v katerem je 38 postelj in s katerim bi želeli tesneje sodelovati, in Počitniški dom Vino Kranj na Lovrencu, ki ima 13 postelj. Ta dom na žalost ni tako izkoriščen, kakor bi bil lahko, saj ima izjemno lego. Da bi stimulirali lastnice sob, smo jim lani oprostili prispevek, številke kažejo, da na našem področju že lahko prenočimo kar lepo število gostov. Da bi naše kraje še bolj približali svetu, smo izdali posebne informacije z glavnimi podatki, ki smo jih že poslali po domovini in v tujino. Izdali smo razglednico, nameravamo pa še eno. Mislimo tudi na prospekt, ki pa je za zdaj za nas še predraga investicija. Nekaj težav je z lastniki vikendov, ki jih je na našem področju kar precej. Društvo namreč nima kontrole o prenočitvah zaradi turistične takse. Da bi našiti rešitev, smo se z njimi dogovorili za določen denarni pavšal, ki ne bi veljal kot taksa in društvena članarina. Večina ga je že plačala. Kdor ga ne bo, bomo morali poiskati drugo pot.« Slišal sem, da namerava društvo na B-.i odpreti informacijsko pisarne? »R.vM bi jo of !IIIIlll£SlllIIIE2iIf ■■Illlflllllllllllllllllllllf 1IIIIIIIHII lIlIllirilll^lIIIBIlllIIIIIIIlIIIEniaCIIirflM^ Mogoče boste, dragi bralci, iz okolice Smled- = =^ nika, Valburge, Dragočajne, Moš in Hraš, pri- s I jetno presenečeni, ko je v današnji številki to- s 5 liko napisanega iz vašega konca. Res je, da ima = 5 Glas tudi pri vas veliko prijateljev, drži pa tudi, 1 j| da smo z vašega konca doslej premalo pisali. §j š§ Želimo in upamo, da smo z današnjimi sestavki §§ i prebili zid in da se bodo v prihodnje na straneh § H našega in obenem tudi vašega časnika pojav- §j =§ ljale novice iz smledniškega konca. Hvaležni 5 1 vam bomo, če nas boste tudi sami kdaj pokli- 1 § cali ,in nam sporočili, kaj je novega pri vas. 3 s če bo le mogoče, se bomo oglasili. = = s Napisano in slikano gradivo sta v enodnev- =• 1 nem obisku pri vas zbrala fotoreporter Franc jf §j Perdan in novinar Jože Košnjek. 1 E S TrinfIflllllllIIMIIIIINIIIIIIIIIllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHlllllllIIIIlllllllllIIIlllllltlltlllllllIl:MllllllliIllTl ti opravljajo tudi recepcijsko in informacijsko službo in da med njimi ni ljubosumja. Torej, obala Zbiljskega jeze-zera na naši strani postaja vse bolj zaključena celota. Hočemo jo načrtno urejevati in pri tem nam pomaga še kranjska ribiška družina.« Za konec nas je še zanimalo, odkod so gostje smled-niških gostinskih in turističnih obratov. Gantar je takole odgovoril: »V kampu prevladujejo tuji gostje, in sicer Nizozemci, Francozi in Skandinavcl. Največ je seveda Holandcev, ki so za naš kamp izdali prospekt kar sami. Društvo želi v kampu zadržati red in doseženo raven. Letos smo uredili tudi sanitarije s kopalnicami in toplo vodo. Spoznali smo, da je prav to osnovno za dober kamp. želim povedati še to, da mnenje, češ, Gorenjska ni za stacionarni turizem, ne drži popolnoma. Poznam primere, da so posamezniki ves dopust preživeli Mirko Gantar pri nas, v kampu, vmes pa so hodili na izlete po Gorenjski. Veliko je še turistov, Id med dopustom iščejo mir in tega pri nas ne manjka.« J. Košnjek Penzion in restavracija Kanu ob Zbiljskem jezeru Ki lečka i išs je težka »Takoj vara bom povedal primer, kako je z našim kmetijstvom,« je dejal kmet Mirko Jeraj iz Smlednika, ko so mu povedali, zakaj smo prišli. »Poglejte, predlanskim sem dokončal silos, ki ima med 80 in 90 kubiki prostornine. Zanj bi moral po vseh predpisih dobiti regres, pa ga nisem. In tako sem izgubil približno 130 jurjev. Pri nas še vse preveč govorimo, premalo Mirko Jeraj napisanih in izrečenih besed pa uresničimo. Lepo bi bilo, če bi ravnali obratno.« Vlila se je ploha, zato smo se preselili v prostorno kuhinjo. Mirko Jeraj je prevzel kmetijo 1950. leta. V hlevu je bila privezana ena sama krava, konj in 300 kilogramov težak voliček. Oče je jokal, ko so še konja vzeli za davke. Takrat so imeli pri Jerajevih 193.000 dinarjev davka in če bd vse prodali, bi stežka zbrali toliko denarja. Kljub temu je dobil Mirko korajžo in premagal najhujše. Danes ima okrog 20 glav živine, veliko pa se ukvarja tudi s krompirjem. Sam pravi, da je preživel vsa križeva pota našega kmetijstva, da bi bil na boljšem, če bi ostal v družbenem kmetijskem sektorju in da ima šele zadnja leta nekaj davčnih olajšav. Razumel sem ga, ko je dejal, da je kmečka ruša presneto težka in da mu danes, pri petih križih, že pojenjavajo moči. »Dva sinova imam. Prvi je star 16 let, drugi pa šele 22 mesecev. Po pravici povem, da sem starejšega že pregovoril, da bi šel v kmetijsko šolo hi prevzel posestvo. Potem pa nas je obiskala neka tovarišica, ki je povedala, da je kmetova delovna ura vredna le 80 par. Fant je to slišal in premislil se je. Vpisal se je na srednjo kemijsko šolo. Tudi tega ne vem, če se bo kdaj oprijel kmetije, ker v naši stroki pogoji niso taki kakor v industriji. Mislim, da se naše kmetijstvo mora spremenili, drugače bo kmečko vprašanje resno vprašanje. Pozno smo spoznali, da je zemlja vrednost in da jo je treba čuvati. Sedaj se hodimo v tujino učit tistega, kar smo sami v dvajsetih letih zamudili. Na Bavarskem in v Avstriji sem občudoval kmete. Oni so že spoznali, da se enemu, čeprav ima 20 ali 30 hektarjev zemlje, vseh strojev ne splača kupiti in zato ima vsak kmet le določene stroje, če pa trije stopijo skupaj, pa imajo na ta način kompletno mehanizacijo. To imenujejo oni strojni krožki, v katerih sodeluje okrog 25 odstotkov kmetov, mnogi pa do krožkov še vedno nimajo zaupanja. Tudi to sem opazil, da se kmetije po 10 hektarjev praznijo in da živijo le take, ki imajo 20 ali 30 hektarjev zemlje. Taki kmetje imajo tudi davčne olajšave Urejena obvoznica bi razbremenila glavno cesto S pomočjo občinske skupščine Ljubljana-Siška m samoprispevkom občanov, je krajevna skupnost Smlednik Pred leti uredila cesto od Medvod do Smlednika in od Smlednika do Vodic, lani pa so asfaltirali še cesto od Smlednika do meje s kranjsko občino. To so bile precejšnje investicije, ki jih ne bi mogli uresničiti brez pomoči prebivalcev smledniške krajevne skupnosti, kamor &Padajo Še vasi Valburga, Jlraše, Moše in Dragočajna. Prebivalci teh vasi želijo, da bi asfaltirali tudi cesto od Sn,l ednika do Tacna. Zakaj? * asfaltiranjem tega odseka W,5 km), bi bila urejena cestna povezava med Ljubljano gl Kranjem po levem bregu Save, ki bi prvič razbreme- nila glavno cesto od Ljubljane do Kranja, drugič pa bi imela velik pomen za še hitrejši gospodarski in turistični razvoj krajev ob njej, ki imajo izredno mikavno ter zanimivo okolico ter zgrajene vsaj osnovne turistične in gostinske objekte. »Obvoznica«, kot jo imenujejo domačini, bi bila tudi najkrajša povezava Ljubljane z letališčem na Brniku, izognila pa bi se tudi vseh prečkanj z železniško progo. Smledničani so z načrti že seznanili kranjsko in šišensko občinsko skupščino, cestni sklad SRS in Cestna podjetja v Kranju in Ljubljani, vendar odziva še ni bilo. -jk Jeraja smo nato vprašali, če bi se taka praksa obnesla tudi v naših pogojih. »Seveda bi se obnesla, vendar je značaj Slovencev tak, da mora vsak imeti vse stroje, lahko pa bi imeli skupne. Recimo silokombajn. En kmet ga rabi dan ali dva, ostale dneve stoji neizkoriščen. Prav lahko bi ga imelo več kmetov, lažje bi ga kupili in polno bi bil izkoriščen. Podobno tudi sadilec krompirja za enega samega kmeta ni rentabilen, še in še bi lahko naštevali take primere. Vsako in tudi tako združevanje kmetov pa bo moralo biti na prostovoljni osnovi in tako združevanje bo morala družba podpreti. Drugače uspeha ne bo.« J. Košnjek Že letos Oris zgodovine Smlednika in okolice Propaganda je pomemben del turističnega gospodarstva. Smledničani se tega zavedajo, in sicer propagirajo svoje turistične zanimivosti prek ljubljanske turistične zveze, sveta za turizem pri skupščini občine Ljubljana-Siška, nekaj propagandnega materiala pa so pripravili tudi sami. Ličen prospekt za kamp so izdali nizozemski turisti na svojo pobudo. Posebno zanimiva bo vsekakor brošura Oris zgodovine Smlednika in okolice s posebnim poudarkom na zgodovini starega in novega gradu. Brošura bo izšla letos, in sicer sta jo pripravila dr. Komelj in dr. Božo Otorepec. Smledniška okolica je tudi v prospektu za šišensko občino, naročeni pa so že posnetki za samostojni prospekt. Motivi bodo kasneje rabili tudi za izdajo razglednice. Da bi se gostje pri njih čimbolje znašli, pripravljajo tudi 7 velikih orientacijskih tabel Smlednika z okolico, na kateri bodo narisane pomembnejše izletniške točke in vsi gostinski ter turistični objekti. — jk Smledniški grad restavriran do polovice Razvaline starega gradu nad Smlednikom je začelo urejevati domače turistično društvo, in sicer kmalu po ustanovitvi 1961. leta. S pomočjo delovnih organizacij in šišenske občinske skupščine so zgradili cesto, napeljali elektriko in uredili vodovod. Ko pa so prišla na vrsto zahtevnejša in strokovna restavracijska dela, pa so grad začeli urejevati sodelavci muzeja iz Kranja in kasneje Zavoda za spomeniško varstvo iz. Ljubljane. Grajski stolp je danes restavriran do polovice, očiščen in delno konzerviran pa je tudi raz-valiimski kompleks. Vendar je moral Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane z deli prenehati, ker še nd rešeno vprašanje nadaljnjega financiranja restavracijskih del na starem smledniškem gradu. Smletlniško turistično društvo je s tem seznanilo vse pristojne organe in upa, da se bodo dela letos začela, saj so domačini sami uredili vse glavne komunalne probleme na gradu. Čeprav stari grad nad Smlednikom še nd urejen, ga obišče kar precej ljudi. Največ je šolske mladine, do razvalin pa se radi zapeljejo ali povzpnejo tudi domači in tuji gostje. Turistično društvo je na gradu uredilo lično okrepčevalnico, ki je odprta vsak dan od štirih do desetih zvečer, ob nedeljah pa ves dan. V tem času je obiskovalcem gradu na voljo tudi strokovno vodstvo, obiske izven tega časa pa je potrebno javiti Tončki Sem v Smlednik 70. — jk Zanimanje za telefonske priključke Vzporedno z rastjo turizma in gostinstva v Smledniku in okolici se povečuje tudi število prosilcev za telefonske priključke. Na področju smledniške krajevne skupnosti jih je že prek 90. Zato jc krajevna skupnost s svojimi sredstvi in pomočjo vaščanov v novem domu uredila prostore za pošto in telefonsko centralo. Pošta že posluje, medtem ko centrale še ni, čeprav se je PTT podjetje iz Ljubljane zavezalo, da bo v domu montiralo telefonsko centralo, vendar se pogodbe ne drži. Omeniti moramo, da je krajevna skupnost uredila v domu stanovanje za poštnega uslužbenca in to ob minimalnem prispevku poštnega podjetja iz Ljubljane. Zato prebivalci smledniške krajevne skupnosti še bolj želijo in upravičeno pričakujejo, da se bo PTT podjetje iz Ljubljane pogodbene obveznosti držalo in čimprej izpolnilo obljubo. avtobusnih zvez Kar lepo Število občanov smledniške krajevne skupnosti se vozi na »šiht« v Kranj, Ljubljano in Medvode, in to večina z avtobusi. Medtem ko so z avtobusnimi zvezami proti Kranju, za katere skrbi Bencinska črpalka v Valburgi Na pobudo Turističnega društva v Smledniku so se že začele priprave na gradnjo bencinske črpalke v bližini cestnega križišča v Val-burgi. Petrol iz Ljubljane je že naročil osnovne načrte pri ljubljanskem urbanističnem zavodu, podrobnejše načrte pa bo izdelala posebna Petrolova služba. V Smledniku in okolici računajo, da bo bencinska črpalka zgrajena že prihodnje leto. -jk Ureditev odvodnega kanala Pred loti so začeli urejevati odvodni kanal za atmosferske vode od vasi Valburga do Save, vendar del niso zaključili. Vaščani želijo, da bi začeto delo dokončali. Na to pomanjkljivost jih je že večkrat opozorila tudi sanitarna inšpekcija. —jk Creina, še kar zadovoljni, tega ne trdijo za avtobusno povezavo z Ljubljano in Medvodami. To posebno velja za Medvode, kamor ne vozi noben avtobus. Avtobusna suša je še posebno huda ob sobotah in nedeljah, kar največ škoduje izletniškemu turizmu, saj bi se verjetno marsikdo rad zapeljal v Smlednik in okolico na kratek, prijeten izlet, pa tega zaradi slabih avtobusnih zvez ne stori. Ljudje na levem bregu Save pa še posebno želijo, da bi avtobusna podjetja spet uvedla redno progo Kranj-Smlednik-Ljubijana in obratno. Željo so že posredovali avtobusnim podjetjem, vendar odziva ni bilo. -Jk Še ni popolna javna razsvetljava Smlednik in okoliške vasi še vedno tare problem javne razsvetljave, ki jo je krajevna skupnost že začela urejati, vendar kljub temu še ni taka ki bi jo želeli. Tako krajevna skupnost in ostale organizacije in društva v vasi predlagajo, da bi zaradi promet ne varnosti osvetlili tudi smledniški most in nevarna ter ostra ovinka, ki povzročata velike preglavice voznikom, ki potujejo proti Smledniku ponoči ali pozimi. Prav tako bi radi dokončno uredili javno razsvetljavo v Val-burgi in Hrašah, ki sta v neposredni bližini Smlednika. -jk Občina je imela razumevanje Med potepanjem po Smledniku smo izvedeli, da je bila šišenska občina ena prvih, ki je imela razumevanje za kmetijsko pospeševalno službo, čeprav je v občini le 3 odstotke prebivalstva kmečkega. Pospeševalna služba je imela že 1969. leta 36 milijonov starih dinarjev, čeprav so nekatere občine to gledale postrani. Večina tega denar- ja gre za osemenjevalno službo in za nabavo plemenske živine ter krompirja, nekaj denarja pa za ekskurzije in izobraževalna predavanja. Na občini imajo prav tako kmetijskega referenta, kmetje pa želijo, da bi dobili še posebnega strokovnjaka-svetovalca, ki bi dajal kmetom strokovna navodila. — jk ■ m- ■ m ■ Letos bo v Smledniku zgrajen dom KS, v katerem bo pošta, stanovanje, zdravstvena postaja, frizenski salon, trgovina in lU-oflcri družbenih organizacij. Sredstva za gradnjo je prispe vala KS, občina Šiška ter vaščani. — Foto: F. Perdan Veselo praznovanje zlate poroke V soboto zvečer sta zla-toporočenca Eržen, ki smo ju predstavili že v sobotni številki, slovesno proslavila zlat jubilej. Ob 18. uri je matičar iz Škofje Loke v navzočnosti predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdrav-ka Krvine in podpredsednika Lojzeta Malovrha še enkrat potrdil zakonsko zvezo v zadružnem domu na Sovodnju. Za poroko na Sovodnju so se odločili predvsem zato, ker bi se mama Jožefa zaradi slabega vida le težko udeležila zlate poroke v Škof ji Loki in ker je poroka v zadt uinem domu tudi simbolična oddolžitev za vse tisto, kar je Andrej žrtvoval kot predsednik odbora za gradnjo doma in za dolgoletno sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah na Sovodnju. Mladi pionirki sta jubilantoma recitirali dve pesmici in jinia izročili 50 nageljnov, člani učiteljskega pevskega zbora •Sta>ie Žagar« iz Kranja pa so zapeli nekaj pesmi. Po končam poroki je sledila o^ret. Jubilanta sta v družbi štirih otrok, devetih vnukov, številnih znancev — aktivistov in borcev NOB vzdržala do ranega jutra in se veselila tega redkega jubileja, še posebno sta bila zadovoljna s petjem učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar*, ki je veseli družbi prepeval še dolgo v noč. Tudi harmonika se je podajala iz roke v roko in spretni muzikanti so morali iz nje neprekinjeno izvabljati zvoke. V takem vzdušju je svatom noč kar prehitro miiftla. -jg Konec leta do Zatrnika GG Bled je že marca začelo urejati cesto na Pokljuko, 1. junija pa so pri popravilu začeli pomagati tudi pripadniki JLA. Sedaj urejajo odsek od Krnice do Zatmika. Zvedeli smo, da bo cesta na Pokljuko zaprta za ves promet najbrž vse do konca leta. Upajo tudi, da bodo do konca leta odsek od Krnice do Zatmika uredili tako, da bo po njem mogoč promet za vsa motorna vozila. A. Ž. i čevljarju Iz podstrehe mi je mama prinesla moje stare čevlje. Skrbno sem jih zavil v papir in odnesel k čevljarju. Tekel sem po ozki ulici, zavil sem proti velikim vratom, ki so se bleščala v soncu. Pozvonil sem in počakal. Odprli so mi. Povedal sem, da sem prinesel popravit čevlje. Vstopil sem v veliko in prostorno delavnico. Na sre- Življenje v kletki Na okno je priletela sinička ter se brezglavo zaletavala v okno. Iskala je prost prehod. Z Božom sva jo opazila. Vedela sva, da z njo nekaj ni v redu, ker se je pustila ujeti. Ob zaletavanju v okno se je udarila. Dal sem jo v kletko, kjer je kako uro čisto mirno čepela, potem pa je že začela skakljati in jesti semena, ki sem jih natrosil v kletko. Skakljala je po njej, pretaknila vsako luknjo, če bi morda le prišla iz ječe na svobodo. Živalica se mi je smilila in malo je manjkalo, da se nisem razjokal, ko sem opazoval libogo siničko. Odprl sem kletko in ptička je odletela na zlato svobodo. Gledal sem jo in ves vesel ugotovil, da ptička gnezdi na naši jablani. Še bolj pa sem bil vesel, ko sem videl, da so v gnezdu še mladički, ki bi poginili od lakote, če jc ne bi izpustil. Jožko Pogačar, 5. a r. osn. šole 9 heroja Bračiča, Tržič di te delavnice je na čevljarskem stolu sedel čvrst mož srednjih let. Pred njim je stala mizica, na kateri je bilo orodje. Ogledal sem si delavnico. Nad vrati je visela slika maršala Tita, na drugi steni je visela slika dveh mladoporočencev in njunih imen nisem mogel prebrati. V kotu je stala velika omara, polna čevljev. Pogledal sem čevljarja. Pogledal me je z veselim in jasnim pogledom. »No, kaj bo dobrega?« me je vprašal. Skrbno sem odvil papir in rekel: »Prinesel sem popravit čevlje!« Vzel jih je iz mojih rok in rekel: »Bomo videli, kaj se da tukaj popraviti.« Medtem sva kramljala kot stara znanca. Čez nekaj časa mi je povedal, da lahko pridem ponje čez dva dni. Vesel sem odšel domov in povedal mami, kdaj naj pridem po čevlje. Boris Ver tel j, 6. c r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Bilo Sončni žarki .3C Mali Mihec je torbo nosil, v torbi važno sporočilo. Gozd je bil njegov prijatelj, veverica stara znanka. Ni se bal teme in zmede, srečno je šel skozi vse zasede. Ciril Zupin, 7. r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor me je strah Hodil sem v prvi razred. Mamica ni hodila v službo, zato sem moral hoditi v šolo samo popoldne. Sošolca iz vasi nisem imel, zato sem vedno pešačil sam. Pozimi je bila večkrat že tema, ko sem se vračal. Pogosto sem prosil mamico, naj mi pride vsaj pol poti nasproti. Kadar pa sem šel sam, sem se plašno oziral okrog in vedno ves upehan pritekel domov. Najbolj sem se bal, da ne bi od kod pritekel kakšen pes. Nekoč se je prav to zgodilo. Ko sem se bližal vasi, se mi je pridružil zelo velik pes. čeprav sem se ga bal, nisem upal steči, ker psa nisem poznal. Pes mi je sledil prav do doma. Opogumil sem se in mu pred nosom zaprl vrtna vrata. Iz samega strahu sem se zaletel v glavna vrata. Ko mi je mamica odprla, sem s prstom pokazal na veliko žival, ki je stala pred vrati in jokajo izjecljal: »Poglej ga!« Mamica se je prijela za glavo in se zadrla nad psom, ki jc počasi odšel drugam, Videti je bilo, da ni bil posebno hud. Od takrat naprej nisem več upal sam domov. Marko Tršan, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Neko dopoldne Vsak dan se začne z jutrom in pri tem seveda ni izjem. Tega pa ne pozablja niti naša mama, saj ponavadi že ob šestih kolovrati po sobi in vpije, naj že vendar vstaneva. Če ne gre zlepa, gre potem zgr-da. Danes je na primer odprla okno, od-grnila odejo, tako da sva se z bratom pošteno prezračila. »Ura je deset minut čez šest. Vslanita vendar, saj bosta zamudila avtobus!« Tokrat sem res vstala, zmetala iz torbe zvezke z včerajšnjega urnika in pripravila tiste za današnjega. »Vilko, kje je moj kemijski zvezek?« »Na poiskanju!« Tako nisem zvedela ničesar, le še bolj nervozno sem razmetavala po knjižni omari, ki je bila po najinem odhodu podobna skladovnici podrtih drv. »Ko bo ura pol sedmih, odidem, pa čeprav brez tebe!« »Saj bom pripravljena!« vpijem, ko je v radiu že napovedal uro. Tekam brezglavo, še v pižami, z neumitimi zobmi ter razmršenimi lasmi. »Pohiti, saj vidiš, da je žc pol sedmih!« »Kar pojdi!« vpijem razočarano. Po kakih petih minutah stečem, da se kar kadi za menoj. Avtobus me je že čakal. Tako končno pridem v šolo. Danes imamo pet ur, da se ni treba pripravljati za šest. »Valčka, greš z menoj?« »Pa grem, saj tako ne bom nič vprašana.« In tako sem odšla s prijateljico v trgovino in zapravila še zadnjo možnost, da bi se naučila. Nazaj sva prišli ravno do zvonjenja. Hitro sva sezuli čevlje ter zdirjali v razred. Na klop sem zložila knjigo za zgodovino, ki je bila na urniku, pod klop pa knjigo za tehnični pouk, kemični svinčnik ter prazen list. Med spraševanjem sem pisala listek za prepisovanje, med razlago pa klepetala. Po dolgi zgodovini je sledila še daljša fizika. Kar naenkrat pa zaslišim svoj priimek. Ker nisem vedela, kdo me je poklical, sem obsedela brez besed. Tako je tovarišica morala ponoviti glasneje, da »so milosti j iva« Valerija slišali. Sledila je ura telovadbe. Kljub dežju smo odšli na igrišče, tekli na 30 in 60 metrov in igrali košarko. Seveda smo tekmo izgubili. Med odmorom sem se malo oddahnila in napisala šc preostalo za tehnični pouk. četrta ura je minila v znamenju poznavanja tehnike kmetijstva. Bila je. najkrajša, a zato najtežja. Peta ura pa je bila v znamenju žveplove kisline. Seveda je bilo to zadnjih deset minut. Prej pa je morala tovarišica glasneje opozarjati svoje huligančke. Pozvonilo jc. Konec pouka! Valerija Kuster, 7. b r. osn. Šole Stanka Mlakarja, Šenčur Sonce! To je rumena krogla, ki potuje po nebu in greje ves svet in vse ljudi. Nikoli nas ne zapusti, vedno nas greje in prebuja iz spanca. Nekega dne sem se nenadoma zbudila. Zdelo se mi je, kot bi me nekdo požgečkal pod nosom. Planila sem iz postelje in opazila na nebu sonce, kako se mi smeje. Vprašala sem ga: »Zakaj me bu diš, saj je še zgodaj zjutraj?« »Ne vem. Zelo se dolgočasim, pa sem te prebudil.« »Ej, ti rumena, velika krogla, ti zlati cekin, ti navihanec! Zakaj si pa potem prebudil ravno mene?« »Veš, vedno te spremljam v šolo, iz šole, povsod, kjer si.« Dejala sem mu: »O, to pa ni res. če dežuje, te zagrnejo oblaki. Kam se takrat skriješ?« »Takrat odpotujem v druge kraje, k drugim ljudem, da jih ogrejem in prebudim. Veš, odpotujem v kraje, kjer divja vojna in gospodari lakota. Tam gre-jem in sušim na otroških ličkih solze gorja in likote. Včasih tudi sam z njimi zajočem. Tam dajem veliko več toplote, da ljudem hitreje zraste žito za kruh, saj jih je veliko. Veliko lačnih ust je, ki odpirajo kljunčke in prosijo: »Mama, lačen, vsaj drob- tinico kruha mi daj!« A mati nima kruha, ker vsa polja poravnajo in uničijo vojaški tanki in bombe,« mi je dejalo sonce. Ta njegov nežni, tihi glas mi je objel srce, da je zajokalo. Po licih so mi tekle solze, ki so se svetile v soncu »Zakaj jočeš?« me je vprašalo sonce. »Zakaj jočem? V meni si prebudilo veliko sočutje do teh ljudi Ah nimaš moči, da bi jim pomagalo?« Sonce je samo tiho dejalo: »Sem velika, močna krogla, ki osrečuje in greje ljudi. Toda nimam dovolj moči nad ljudmi, ki jim ni mar gorie, lakota in žalost.« Tudi meni je že posušil z žarki lica. »Sedaj, ko sem v tebi zbudil še večji čut do ubogih ljudi, te /.apu-ščam in odhajam v kraje vojne.« Zaklicala sem za njim: »Prosim, pozdravi vse ljudi tam! Reci jim, da jih pozdravlja deklica, ki živi svobodna in srečna. Njo greje svobodno sonce in jo poljublja dan za dnem. Tako bo nekoč tudi pri vas! Zaupajte in borite se za svobodo!« Tomica Kos, 7. a r. osn. šole Žirovnica Vietnamskim bratom Velika je bila pač krivica, ki si jo okusil, težka je pač bridkost, ki jo nosiš v srcu! Cankar »Narod, potrpi, potrpi še malo! Bolečine, ki si jo pretrpel, ni moč tehtati! Neizmerna je! Toda potrpi! Poglej, še malo, samo še malo in pozdravila te bo SVOBODA!« Narod živi, vedno bo živel! »Poglej naprej, v prihodnost, poglej! Nasproti ti stoji svoboda! Le še malo, šc majhen korak in stisnila si bosta roke! NAROD IN SVOBODA!« To je spojina, ki se ne sme, ne more nikdar ločiti, ki bo ostala večna! Vem, predobro vem, da si pretrpel veliko, preveč. Tudi to predobro vem, da si trpel za svobodo. Razjedel si krivico, uničil si jo! Preveč krivice si okusil, okus je bil grenak, vendar uničil si jo! Res je, uničil si krivico, toda okus po njej bo ostal! BRIDKOST BOŠ VEDNO NOSIL V SRCU. Nena Bizjak, 7. a r. osn. šole ' j Simona Jenka, Kranj Strgan čevelj pripoveduje Mama mi je nekega dne kupila lepe,' črne in še drage čevlje. Nekega večera sem zelo hitro zaspal, tedaj je prišel prav potiho strgan čevelj, ki je govoril: »Sedaj pride čas tudi za maščevanje.« Hodil je tiho, tako tiho, da ga je bilo komaj slišati. Pa tudi tiho je govoril. Šepetaje je govoril. Ta moj gospodar ni nič kaj prida, lepše je bilo v temnem zaboju, kjer sem prebil nekaj let, preden me je dobil v roke ta capin, ki me je uničil, potrgal jezike in iz njih napravil frače. Očistil me je sam le enkrat, drugače me je njegova mama.* Strgan če- velj se je hitro obrnil in poklical svoje prijatelje, nato so me napadli. Takrat sem padel iz postelje in se zbudiL Hitro sem stopil proti omar rici za čevlje in pogledal, če so čevlji na svojem mestiu Mama je začudena obstala. Ko sem ji vse razložil in po* vedal, se je začela smejati. Sprva nisem vedel, zakaj sa smeji, bil sem še ves v SO* njah, tedaj sem se šele spomnil, da so bile le sanje. ) Bojan Tratnjek, 4. a r. osn. šole Cvetko Golar, škofja Loka TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Meri iz Kranja — Stara sem 13 let, visoka 164 cm in tehtam 58 kg. Imam kratke temno rjave lase in sivo modre oči. Rada bi imela obleko iz rožastega in lahkega blaga. Obleka naj ne bo predolga. Kakšna oblačila in dolžine mi pristajajo? Marta — Vsekakor se mladim najbolj poda mini dolži na, zato jo kar nosite. Za vas sem narisala dva modela, odločite pa se sami. Obleki sta iz lahkega poletnega blaga. ženske in dekliške obleke za vroče poletje Leva ima kratke nabrane rokave, gube pa so tudi ob nekoliko globljem izrezu. Obleka je v pasu stisnjena s pasom iz istega blaga. Kroj je poloprijet. Desna obleka je oprijeta. Ima kratke rokave in koničast izrez. Na levi strani je prišita velika črka, ki je lahko začetnica imena. Pas je spuščen na boke. Drobni nasveti £ Riba bo okusna, če jo pred pečenjem namaiete z metlico iz rožmarina in drugih začimb, metlico pa ste prej pomočili v olje. Riba bo vsrkala vse prijetne vonje začimb. £ Igralne karte se rade umaiejo, zato jih od Časa do časa očistimo. Plastificirane karte čistimo z vato, ki jo po-makamo v mlačno detergent-sko raztopino. .Navadne kartonske karte pa posujemo s smukjjem in jih dobro zdrg*-nemo s suho krpico. & Torbice in čevlje iz se-miš usnja zavarujemo pred madeži in pred vlago takoj, ko jih prinesemo iz trgovine. Po usnju razpršimo sredstvo, ki varuje pred madeži in vod- nimi kapljicami, kupimo pa ga v trgovini s kemikalijami. Torbico iz svetlečega usnja pa namažemo z dobro pasto za čevlje in osvetlimo s krpo. 0 V aluminijasti foliji lahko s pečemo meso, zelenjavo in sadje. Hrana, pečena v foliji, obdrži značilni vonj in okus, pa tudi sokovi ne izgubijo na vrednosti. Meso oso-limo, namažemo z maslom, pokapamo z limono in pečemo. V foliji pečen ncolupljen krompir je imeniten. Za posladek pa tale recept za pečene banane: pokapamo jih z limono, posujemo s sladkorjem in prelijemo z medom, Lahko dodamo tudi rum. Pečemo 10 minut v pečici. Kotiček: za ljubitelje cvetja Zatiranje plevela PIŠE IN/. ANKA BERNARD Nič ni na vrtu nadležnejšega od plevela. Najdemo ga na poteh, dvoriščih, na zelenjavnih gredah, med trato in še kje. Plevel običajno zatiramo s stalnim prekopavanjem in pletvijo. Na zelenjavnih gredah in med nasadi okrasnih rastlin pa je treba pleti kar osem do desetkrat na leto. Plevel črpa rastlinam potrebno hrano in vlago, jim jemlje svetlobo in jih tako zavira v rasti. S sodobnimi sredstvi lahko plevel zatremo na dvoriščih in poteh ter med vrstnimi ploščami. Z enkratnim škropljenjem zapleveljenc površine s herbicidom primatol preprečimo rast plevela za vso sezono. Pri tem pa je treba paziti, da ne omočimo okrasnih rastlin, trate in drevja, ker bi se sicer posušili ali vsaj poškodovali. Če se bojimo delovanja totalnih herbicidov, ki učinkujejo vso sezono, pa uporabimo herbicide s krajšim časom delovanja. Gramoxonc in reglone učinkujeta na vse vrste plevela ob zalivanju, vendar pa se ob dotiku z zemljo razkrojita in nista več nevarna rastlinam. Z njima je treba večkrat škropiti, odvisno seveda od zapleveljenosti. Zaradi kratkotrajnega učinka sta zelo primerna za zatiranje plevela na gredah pred setvijo ali saditvijo. Tudi zapleveljeno trato najlaže obnovimo s pomočjo gramoksona, in to brez prekopavanja zemljišča (če je zemlja rahla). Na taki površini lahko takoj, ko se plevel posuši, zasejemo izbrano travno mešanico. Plevel na trati zatiramo tudi z uporabo selektivnih herbicidov, na primer agroksona ali deherbana. Ta dva sicer pospešita rast plevelov, vendar pa plevel zaradi bujne rasti propade. Ti herbicidi učinkujejo slabše na trajne plevele z mesnatimi korcnikami. Z večkratnim škropljenjem pa kmalu uničimo tudi trdovratne plevele. ■P Cfczdr ravnik veiuječ Zdravljenje pljučne tuberkuloze Zadnji način zdravljenja pljučne tuberkuloze je operacija. Operativno zdravljenje je imelo več faz razvoja. Prva faza operativnih posegov je pneu-motoraks. V prsno votlino se uvaja zrak, da se oboleli deli pljuč stisnejo, na ta način obmirujejo in s tem zdravijo. Drugi način je bila resekcija reber. Pri obeh oblikah operativnega zdravljenja- so bili rezultati dobri. Edina nevšečnost pa je bila, da je bolnik postal delni invalid. Nato se je poskušalo zdraviti pljučno tuberkulozo tudi z uvajanjem zraka v trebušno votlino in z vbrizgavanjem raznih olj v prsno votlino. Vse te metode zdravljenja so danes v glavnem opuščene na račun resekcije obolelega dela pljuč. Danes je tehnika operacije pljuč že tako razvita, da je mogoče operirati posamezne delčke pljuč ali odstraniti celo pljučno krilo, kakor 5jj|č zahteva bolezen. Danes operiramo bolnike z začetno pljučno tuberkulozo in pa take, pri katerih so bile že vse druge možnosti zdravljenja izčrpane. Pred operacijo pa je treba temeljite pregledati bolnika, predvsem pa važnejše organe kot so srce, jetra in pa pljuča. Po operaciji so namreč možne različne komplikacije. Ko bolniku odstranimo oboleli del pljuč, še vedno dobiva zdravila kot zaščito. Na ta način je uspeh zdravljenja v večini primerov zagotovljen. S tem smo zaključili sestavke o tuberkulozi pljuč In upam, da nam je sedaj marsikaj jasno. Zaradi tc-?a bomo znali bolje sodelovati z zdravnikom, pri katerem se zdravimo. dr. Gorazd Zavrnik ŽIVIL-A Počitnice so tik pred zdajci. Privoščimo otrokom dvomesečni počitek kot jim gre — s soncem, vodo in zrakom. Zastoji v prometu na cesti I/l reda skozi Kranj Izločitev tovornjakov ob prometnih konicah V Glasu je bil 23. junija objavljen prispevek pod tem naslovom. Akcija za izločitev tovornjakov in priklopnikov s ceste I/l reda skozi Kranj v Času prometnih konic od 5.30 do 630 ki od 13.30 do 14.30 Je v teku. Tako je v Kranju občinski upravni organ, ki je pristojen za notranje zadeve tudi s področja varnosti cestnega prometa, že pokrenil naslednje: prejšnji petek, 25. i. 1971, so sklicali razgovor »redstavnikov 18 gospodarskih organizacij iz Kranja, ki opravljajo prevoze s tovornjaki in priklopniki, katerih največja dovoljena teža presega 3500 kg. Te gospodarske organizacije imajo 292 takih vozil. Po temeljiti obrazložitvi težke prometne situacije, ki je ob prometnih konicah na Jelenovem in gaštejskem klancu, so predstavniki kranj-»kih gospodarskih organizacij povsem soglašali z ukrepom za izločitev tovornjakov &b prometnih konicah. Predočeno jim je bilo tudi dejstvo, da zaradi tega ukrepa ne bi mogla nastati gospodarska škoda, saj je bolje, da vozijo v normalnih prometnih razmerah, kakor da •e ob prometnih konicah od tabor do Zlatega polja ali obratno — skozi Kranj — Pomikajo po centimetrih in da morajo na Jelenovem in gaštejskem klancu polno otovorjeni tovornjaki pogosto ustaviti in speljati, kar prav gotovo nd koristno za stroje, če pa računajo še na večjo porabo goriva in časa, se to res ne Izplača. Na tem sestanku so sprejeli sklep, da od ponedeljka, 28. junija, dalje organizirajo prevoze skozi Kranj izven navedenih prometnih konic. V kranjski občini je tudi 80 zasebnih avtoprevoznlkov (od 220), ki Imajo tovornjake, katerih največja dovoljena teža presega 3500 kg. Tudi tem je bila poslana okrožnica glede izločitve tovornjakov. Ker pa zastoji v prometu skozi Kranj niso samo kranjski problem, temveč tudi problem Gorenjske (občutijo pa ga tudi vozniki od drugod), je bilo ostalim štirim občinam na Gorenjskem poslano ustrezno število okrožnic s priporočilom za Izločitev tovornjakov. Odgovorni Iz teh občin se že menijo s prevozniki. Pri tem bi kazalo opozoriti gospodarske organizacije — predvsem trgovska podjetja v Kranju, ki imajo dobavitelje — prevoznike iz drugih krajev, da jih opozorijo na izključitev tovornjakov ob prometnih konicah s ceste I/l skozi Kranj, ker bi jih s tem odvrnili od nevšečnosti pri izločanju tovornjakov. M. Mažgon ŽIVIL. A, KRANJ V soboto 3. 7. bomo odprli v Cerkljah STALNO RAZSTAVO POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME v prenovljenih prostorih bivše prodajalne Krvavec. V času od 3. do 10. 7. vam pri nakupu nad 500 din odobrimo 5 % POPUSTA Za ogled in nakup se priporoča Veletrgovina ŽIVILA Kranj Združeno podjetje slovenske železarne Železarna Jesenice sprejme 1. večje število mladih delavcev za priučitev železarskih poklicev: ŽIČAR HLADNO VALJAVEC 2. večje število delavcev za priučitev in delo v talilniških in valjamiških obratih Pogoji: pod 1.: za priučitev poklicev žičar ali hladno valjavec sprejemamo mladince v starosti od 17 do 25 let; imeti morajo zaključenih 8 razredov osnovne šole; čas priučevanja je 6 mesecev; v tem času prejemajo OD v višini 900 do 950 din; s priučitvijo dobijo naziv priučeni KV žičar ali KV hladno valjavec; OD se gibljejo nad 1200 din, odvisno od rezultatov dela; pod 2.: za priučitev in delo v talilniških in valjarniških obratih sprejemamo delavce v starosti nad 18 let z najmanj 4 razredi osnovne šole; čas priučevanja traja 14 dni do 3 mesece; osebni dohodek znaša od 1100 do 1300 din. Vsem delavcem zagotavljamo samsko stanovanje in prehrano v Gostinskem podjetju Železar po regresiranih cenah. Vsi interesenti, ki žele postati stalni sodelavci kolektiva Železarne Jesenice, naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: ZPSŽ — Železarna Jesenice, kadrovski sektor, 64270 Jesenice, ali pa naj se osebno zglase na dan sprejema — vsak torek med 6. in 8. uro na istem naslovu. Združeno podjetje slovenske železarne Ljubljana ŽELEZARNA JESENICE Slovesna podelitev spričeval V petek popoldne je bila v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju slovesna razdelitev spričeval učencem Poklicne šole Kranj, ki združuje slikopleskarski, kovinarski ter elektro oddelek. Te šale so bile nekdaj ločene, 1. januarja 1971. lota pa so se združile v enotno Poklicno šolo Kranj. šola izobražuje Številne poklice: slikopleskar, črkosli-kar, avtoličar, strojni ključavničar, strugar, orodjar, strojni kovač, rezkalec, fino-mehanik, klepar, avtoklepar, eđektromehandk, obratni elek- V Cerkljah spet razstava cvetja trikar, elektroinstalater in serviser (popravilo gospodinjskih strojev). Tudi Poklicna šola v Kranju se bori s prostorsko stisko, saj se v 7 učilnicah dren j a kar 370 učencev, delavnice za praktični pouk pa ima šola celo v zasebnih hišah. Šolsko leto je uspešno zaključilo 139 učencev, od tega 15 z odličnim uspehom, kar je za neustrezne delovne pogoje lep dosežek. -jk Turistično društvo v Cer-kljah se že več let prizadeva, da bi bila vas prijazna, čista in hortrakulturno urejena. Z vsakoletnimi skromnimi nagradami in priznanji spodbuja gospodu nje, da urejajo balkone, okna in vrtičke. V Cerkljah zato cvetja ne manjka, saj imajo nekatere hiše tudi po 60 posod s cvetjem. Precejšen prispevek k temu je tudi vsakoletna razstava cvetja. Letošnjo bodo slovesno odprla v petek, 2. julija zvečer, in bo odprta do 5. ju- lija. V Cerkljah upajo, da bo tudi letošnja tako uspešna kakor lanska, ko jo je obi-skafo prek 6000 ljudi iz bližnjih in daljnih krajev Gorenjske in celo dz zamejstva. K veliki uspešnosti razstave pomagajo tudi znane cerkljanske lončnice, cvetje znanih vrtnarskih podjetij ter razstava lovskih trofej. Vse te lepote bodo razstavljene v avlah m učilnicah cerkljanske osnovne šole. Cerkljanski turistični delavci vas vabijo, da si razstavo ogledate tudi vi! -an GORENJSKA OBLAČILA KRANJ objavljajo prosto delovno mesto CISTILKE s skrajšanim delovnim Časom. Kandidatke naj pošljejo svoje ponudbe na upravo podjetja, kjer dobijo tudi vse informacije. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Gorenjski lovci so zborovali V petek, 25. junija, so v Kranju lovski rogovi naznanili začetek rednega občnega zbora Lovske zveze za Gorenjsko. Zbora se je udeležilo prek 60 delegatov iz 24 lovskih družin ter vrsta gostov, med njimi tudi predsednik republiške lovske zveze general Rado Pehaček. Delegati so na zboru ugodno ocenili delo organov Zveze v dvoletnem mandatnem obdobju, saj je bil program dela Zveze v celoti izveden, kar jc ugodno vplivalo na delo v KRANJ sveze meso ŽIVIUA lovskih družinah. Zlasti pozitivno so ocenili napore Zveze pri naseljevanju novih vrst divjadi (jelen lopatar, muflon, svizec) in dvigu strokovnosti v lovski organizaciji. Gojitev in odstrel divjadi ter dela v loviščih se izvajajo v skladu z lovsko-gospo-darskimi načrti, zbor pa je kritiziral nekatere lovske organizacije, ki teh načrtov ne spoštujejo in odstrel divjadi izvajajo prek načrta, ne da bi zato imele potrebna soglasja občinskih skupščin. Zbor je sprejel vrsto novih zadolžitev in sklepov, ki obvezujejo vse gorenjske lovce, da še nadalje uspešno uresničujejo skupne cilje pri vzgoji in čuvanju divjadi. V članstvo je zbor sprejel lovsko družino Stol — Žirovnica, edino lovsko družino, ki ni bila članica Zveze, tako da danes gorenjska lovska zveza združuje prav vse gorenjske lovce. Ob koncu je zbor izvolil tudi nov upravni in nadzorni odbor, za predsednika Lovske zveze za Gorenjsko pa Metoda Baldermana, starešino LD Jesenice, dosedanjega predsednika Miloša Keliha, starešino LD Bled, pa za častnega predsednika. B. Galjot PRAZNIK ISKRE — Ob 25-Ietnici Iskre Elektromehanike Kranj, 10-letnlci združenega podjei 11 ja Iskra in 20-letnici samoupravljanja v Iskri so v ponedeljek zvečer v stebriščni dvorani Kranju odprli razstavo likovnikov — delavcev Iskre, v Gorenjskem muzeju pa razstavo l' $ njičkarjev. Svoja dela razstavlja v stebriščni dvorani devet slikarjev-amaterjev, v Gor" .! skem muzeju pa razstavlja 11 konjičkarjev. (A. Ž.) — Foto: F. Perdan ' Z Od bliska do baterije Ljubljanska tovarna baterij in baterijskih naprav Zmaj je lani brezplačno podelila osnovnim šolam poučni film Od bliska do baterije z namenom, da bi učenci 5., 6., 7. in 8. razredov pisali proste spise o baterijah in filmu. Razpisu so se odzvale naslednje šole: Dolenjske Toplice, Premrla Vojka Koper, Trnovo Ljubljana, Slavko šlander Maribor, Murska Sobota, Podčetrtek, Piran, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Vrhnika. V nagradnem tekmovanju je so- I 01: delovala tudi osnovna šola p, Križev pri Tržiču. j^' Poslane naloge na temo 0 bliska do baterije je pregl dala posebna komisija, ki j aJ jo sestavljali predstavniki r Di publiškega zavoda za šolsti in tovarne Zmaj. Komisija VQ menila, da sta se najbolje o< rezali osnovni šoli Trnovo Ljubljane in Dolenjske To lice. Med učenci pa je nar sala najboljšo nalogo Vu Gačnik iz Maribora. Dobro f se odrezali tudi učenci iz Kf žev pri Tržiču. Vida Perko po presoji komisije zased 3. mesto, Mirjam Žepič SeStO mesto. Obe sta preji praktična darila v vredno' 250 din, razen tega pa sta skupaj z ostalimi učenci, j torji najboljših nalog, og| dali proizvodne prostore < varne Zmaj v Ljubljani 1 šmartinski cesti, -jI J ŠK Bu Krajevna skupnost Kranj-Center je v četrtek, 24. junija, že četrtič zapored organizirala srečanje nad 89 let starih občanov. Od 53 povabljenih se jih je vabilu odzvalo 21. Najstarejša sta bila 93-letni Franc Martinjak in 92-lelni Mohar Petrič. Krajevna skupnost je starčke pogostila, otroci Posebne osnovne šele pa so pripravili krajši kulturni program. Najstarejšim je za zabavo igral harmonikar Nace Ušlakar. (jk) — Foto: F. Perdan PLANINSKO DRUŠTVO Kranj sprejme za Dom if Kališču nad Preddv* rom za mesec julij 1 avgust DELAVKO, ki bi opravljala razt* dela v domu. Osebni dohodki po dog* voru. Prijavijo se lan tudi dijakinje in dijaki. Prošnje pošljite na nasld Planinsko društvo Kranj rei Mc un Kr sta ne, v : lef, 21 -i loo, slu na: din 50 sedi 10 « Ogli PRODAM Ugodno prodam pleteno STAJICO, KOŠEK z blazino in kompleten FOTOGRAFSKI PRIBOR za izdelavo fotografij. Boštjančič, Kranj, Zupančičeva 31 (Novi dom) 3196 Prodam 15 železniških TIROV, dolgih po 10 m. Zupan : Janez, Srednja Radovna 16, : p. Zg. Gorje pri Bledu 3250 Prodam dobro ohranjen S trofazni HIDROFOR. Lazar Franc, Sutna 41, Žabnica 3312 J Prodam dobro SLAMOREZ-NICO s puhalnikom. Sp. Br-J nik 40 3313 Prodam CISTERNO za centralno kurjavo (4000 litrov). 5 /orenta Franc, Breg ob Savi ' 22, Kranj 3314 Prodam 2 m visoko MREŽO za vrt, NAPUSC in KUHINJSKO OBLOGO. Tupalie. 59 3315 Prodam AVTO RADIO evro-pa becker in prenosni MAGNETOFON. Britof 17, Kranj 3316 Prodam KRAVO po izbiri ali s teletom. Mali Franc, Zg. Duplje 42 3325 Prodam novo »DERO« za voz 4 X 130. Strmica 9, Selca 3326 Prodam OMARO (komodo). Oblak Jakob, Gradnikova 3, Kian i 3327 Kupim kombiniran OTROČKI VOZIČEK. Bizjak Miha, j Bukovica 35, 64227 Selca 3317 ifoSOTORNA VOZILA* I Prodam NSU PR1NZ 1200 C, i1 letnik 1969. Grm, Skalica 2, Kranj 3256 "1 Ugodno prodam VW, letnik 1961. Meglic Stane, Sebenje 21 pri Tržiču 3259 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Mošc Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21 835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Malf oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam dobro ohranjen in prenovljen VW 1200. Fortuna, Gorenja vas 117 nad škof jo Loko 3318 Prodam avto OPEL KADET v dobrem stanju, prevoženih 35.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 3319 Prodam FIAT 850. Moše 30, Smlednik 3320 Kupim FIAT 750. Plačam v dveh obrokih. Naslov v oglasnem oddelku 3321 ZAPOSUTV? m MIZARSKEGA POMOĆNI KA in VAJENCA za stavbna pohištvena dela sprejmem ta koj. Plača dobra po dogovoru, za stanovanje in hrano poskrbljeno. PETERNELJ JOŽE, strojno mizarstvo ŠKOFJA LOKA 3238 FRIZERSKO POMOČNICO — samostojno — sprejmem takoj v stalno zaposlitev ali po dogovora. Non-stop. Plača 1200 din PETRIC Jože, frizer, Tržič 3240 Prodam ZAZIDLJIVE PARCELE v Škofji Loki v bližini železniške postaje. Naslov v oglasnem oddelku 3230 >VEv »iT i L A VARIM vse od aluminija do železa, s testi, argonsko, ob-ločno in plamensko. KLEI-DIENST, Guneeljska (pri Komen), p. Šentvid 3245 OPRAVLJAM vsa SOBO-SLIKARSKA in PLESKAR SKA dela za brizganje radiatorjev. Pavlic Martin, Kidričeva 6, Kranj 3247 Najdena URA na bencinski črpalki Petrol Labore se dobi pri Ivcu Antonu, Kranj, Ko menskega 1 3322 KUD ZALOG-Cerklje priredi za dan borca, 3. julija, ob 20. uri ZABAVNO PRIREDITEV. Igrajo VESELI TRGOVCI. Vabljeni! 3323 GASILSKO DRUŠTVO VO KLO vabi v soboto, 3. julija, ob 20. uri na KRESNO NOC. Zabaval vas bo ansambel FRENKY. V primeru slabega vremena bo ples v dvorani. V nedeljo, 4. julija, pa bo velika VRTNA VESELICA na REM-CEVEM vrtu s pričetkom ob 15. uri. Za ples bo igral HF.N-CEK s pevci in HUMORISTOM Marjanom ROBLE-KOM. Bogat srečolov, kegljanje za koštruna. Vabijo GASILCI iz Voklcga! 3324 Cenjene stranke in poslovne sodelavce obveščamo, da bo od 1. julija dalje Turistična poslovalnica Creina poslovala v novih prostorih v hotelu Creina. Se priporočamo! Turistična poslovalnica Creina Služba družbenega knjigovodstva podružnica 515 Kranj razpisuje 5 prostih delovnih mest pripravnikov s srednje šolsko izobrazbo (ekonomska srednja šola, gimnazija). Pripravniška mesta so v obdelavi materiala in družbenem račimo\odstvu poslovne enote Kranj. Prošnji' z dokazilom o dokončani srednji šoli bomo sprejemali do 10. julija 1971. Prošnje je treba nasloviti na: Službo družbenega knjigovodstva, podružnica 515 Kranj, Trg revolucije 2. nvalid Škofja Loka vabi k sodelovanju in razpisuje za šolsko leto 1971/72 11 učencev — štipendij za 3 letno poklicno šolo v Ljubljani za poklice: 8 kartonažerjev — kartonažerk 2 knjigotiskarja 1 ročni stavec Pogoji: uspešno končana osemletka. Prošnje pošljite z dokazili na upravo zavoda. Razpis velja 15 dni po objavi. Kranj CENTER 30. junija amer. barv. film ŽIVELA AMERIKA ob 16., 18. in 20. uri 1. julija slov. barv. lilm MASKARADA ob 16., 18. in 20. uri 2. julija slov. barv. film MASKARADA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 30. junija amer. barv. lilm KRVAVI PLEN ob 18. in 20. uri 1. julija amer. barv. film MURIETA ob 18. in 20. uri 20. julija angl. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 18. in 20. uri Tržič 30. junija premiera Franc, barv. CS filma VESELI DOPUST ob 18. in 20. uri 1. julija franc. barv. CS film VESELI DOPUST ob 18. in 20. uri 2. julija angl. barv. CS film JUŽNA ZVEZDA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 30. junija amer. barv. CS lilm CUSTER Z ZAHODA ob 18. in 20. uri Radovljica 30 junija amer. barv. film V ČASU CARLESTONA ob 18. uri, amer. film PAST ZA MORILCA ob 20. uri 1. julija amer. barv. lilm ČLOVEK IZ ARIZONE ob 20. uri 2. julija jugoslov. barv. film PRVA LJUBEZEN ob 20. uri Škofja Loka SORA 30. junija amer. barv. film MRTVi NE PLAČAJO DAVKA ob 18. in 20. uri 1. julija španski barv. film USODA ŽENE ob 18. uri 2. julija španski barv. film USODE ŽENE ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 30. junija španski barv. film USODA ŽENE ob 20. uri 2. julija amer. barv. film MRTVI NE PLAČAJO DAVKA ob 20. uri Zahvala V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Anton Brenkuš upokojenec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Zahvala dr. Novaku, č. g. župniku Pavlinu, pevcem Društva upokojencev in tovarni Iskra. Vsem, prav vsem iskrena hvala. žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Lojze, Vinko, Marjan, hčerka Marica z družinami ter sestri Cilka in Ivana z družinami ter drugo sorodstvo Besnica, 24. junija 1971 MOTORIST TRĆIL V ELEKTRIČNI DROG Na cesti četrtega reda na Zg. Beli se je v nedeljo, 27. junija, popoldne avtobus, ki ga je vozil Jože Skrvada iz Preddvora, srečeval z voznikom motornega kolesa Mitjo Bevčičem iz Kranja. Zaradi ozke ceste pa srečanje ni bilo mogoče, zato je motorist zapeljal v skrajno desno stran ter se zaletel v električni drog. V nesreči huje ranjenega motorista so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. AVTOMOBIL ZANESLO S CESTE V DREVO V nedeljo, 27. junija, nekaj po enajsti uri zvečer se je na cesti med Cerkljami in Brnikom pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Peter Jereb iz Cerkelj je, potem ko je odpeljal s parkirnega prostora pri gostilni Kern v Cerkljah, oplazil obcestni kamen. Vendar je vožnjo nadaljeval proli Brniku. V levem preglednem ovinku je avtomobil zaneslo s ceste in jc po 26 metrih vožnje trčil z desno bočno stranjo v drevo. Na kraju nesreče je umrl sopotnik Peter Burgar, star 53 let, iz Sp. Brnika. Voznika Jereba pa so hudo ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilu je za 15.000 din TRČENJE V OVINKU Na cesti četrtega reda v bližini vasi Grad pri Cerkljah sta v ponedeljek, 28. junija, ob deveti uri zvečer pri srečanju trčila voznik mopeda Janez škrjanc iz Stiske vasi in voznik motornega kolesa Peter Rogelj iz Lenarta na Rebri. Voznik škrjanc je vozil pravilno po desni strani, iz nasprotne smeri pa je v nepreglednem ovinku pripeljal motorist. Pri trčenju sta oba voznika padla in se ranila. L. M. Štiri leta in 6 mesecev za hudo nesrečo Senat okrožnega sodišča v Kranju je včeraj obsodil ing. Jakoba Langusa iz Črnivca pri Brezjah na 4 leta in 6 mesecev zapora. Sodišče je ing. Langusu sodilo zaradi povzročene prometne nesreče 24. julija lani pri Lescah. Ing. Jakob Langus je tistega dne okoli pete ure zjutraj, namenjen je bil v službo na Jesenice, pripeljal po odcepu za Lesce na cesto prvega reda. Iz Kranjske smeri se je prav tedaj približevala kolona vojaških vozil. Voznik Langus se je pred kolono hotel vključiti v promet na cesti prvega reda, zato je spregledal avtomobil nemške registracije, ki je z veliko hitrostjo pripeljal po desni strani z jeseniške smeri. V njem so se peljali na dopust domov v Zagorje ob Savi delavci tovarne BMW iz Vlunchna: Andrej Kovač, Viktor Prašnikar, Karel Lenarčič in Anton Zavašnik. Voznik Langus je potem, ko je zapeljal na prednostno cesto, trčil v desno bočno stran avtomobila, ki ga je vozil Kovač Andrej. Kovačevo vozilo je nato odbilo v vojaški tovornjak, ki je pripeljal iz kranjske smeri. V silovitem trčenju so na kraju nesreče umrli vsi štirje potniki v Kovačevem avtomobilu. V nesreči je bila huje ranjena tudi sopotnica v Langusovem avtomobilu Sonja Bric. Sodišče se je odločilo tudi za odvzem vozniškega dovoljenja za 2 leti po prestani kazni. Kazen je med največjimi, kar jih je bilo na okrožnem sodišču v Kranju izrečenih v zadnjih letih povzročiteljem prometnih nesreč. L. M. Kranj drugi na letnih igrah cestnih podjetij Slovenije Od petka do nedelje so bile v Kranju tretje letne športne igre cestnih podjetij Slovenije. Nastopilo je okoli 400 športnikov iz 7 podjetij Sol cestnega sklada SRS. Tekmovalci cestnega podjetja iz Kranja so na letošnjem prvenstvu dosegli zelo dobra mesta. V generalni razvrstit- vi so osvojiLi odlično drugo mesto. V posameznih panogah so Kranjčani dosegli naslednja mesta: mali nogomet: 2. mesto, kegljanje: 1. mesto, balinanje: 3. mesto, namizni tenis: 4. mesto, streljanje: 4. mesto, šah: 6. mesto, odbojka: 7. mesto, atletika: 2. mesto. D. žumer Na letnih športnih igrah delavcev grafične in grafično predelovalne industrije Slovenije ▼ Murski Soboti 26. in 27. junija je tekmovala tudi ekipa ČP Gorenjski tisk iz Kranja. V malem nogometu je med 22 ekipami dosegla 3. mesto. — Foto: J. Šimnovec Sarajevo - novi uspeh kranjske atletike V Sarajevu se je v nedeljo končal finale APJ za člane in članice, na katerem je nastopila tudi petčlanska ekipa kranjskega Triglava. Že prvi dan je Milek skočil v daljavo 7,49 m, kar je nov slovenski rekord. Znano je, da je bil to eden najstarejših rekordov v Sloveniji, saj ga je že pred dvanajstimi leti postavil Celjan Roman Lešek. Isti dan je Dušan Prezelj v skoku v višino dosegel svoj drugi najboljši rezultat ter zasedel odlično drugo mesto. S tem si je priboril tudi mesto v državni reprezentanci. Drugi dan tekmovanja je prinesel Kranjčanom še en rekord. Tokrat je srednje-progaš Iztok Kavčič uresničil svojo največjo željo postati mladinski rekorder Jugoslavije v teku na 800 m. To mu je uspelo v izredno močni konkurenci, kjer je kljub odličnemu rezulitatu 1:50,2 zasedel šele peto mesto. Tudi ta rekord je biil že Iskra pokrovitelj plavalne sekcije PK Triglav V ponedeljek je delavski svet tovarne Iskra Elektromehanika Kranj sprejel pokroviteljstvo nad plavalno sekcijo plavalnega kluba Triglav Kranj. O pokroviteljstvu so podpisali pogodbo med Iskro in plavalno sekcijo. To je prvi primer v kranjski občini, da se je neka delovna organizacija pogodbeno obvezala, da bo sodelovala in materialno pomagala nekemu kranjskemu športnemu klubu. Za pokroviteljstvo so se odločili, da bi tako še bolj poživili že sedaj prizadevno delo sekcije. A. Ž. let, imel pa ga je (KI) z rezultatom star 12 Narakas 1:52,2. AK Triglav je mod 40 sodelujočimi klubi zasedel de- veto mesto. Od slovenskih klubov je biil edinole celjska Kladivar bolje uvrščena eki-Pa. D. žumer 500 nastopajočih V okviru proslav 25-Iet-nice kranjske Iskre bodo v petek in soboto v Kranju 7. letne športne igre združenega podjetja Iskra. V osmih športnih panogah se bo pomerilo blizu 500 športnikov in športnic iz 16 tovarn ZP Iskre. Pomerili se bodo v nogometu, odbojki, rokometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju, balinanju in šahu. Otvoritev iger bo v petek, 2. julija, ob 9. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Takoj po otvoritvi se bodo začela tekmovanja v vseh disciplinah. Zaključek in razglasitev rezultatov bo v soboto, 3. julija, ob 17. uri v delavskem domu v Kranju. V obeh dneh bodo tekmovanja v nogometu, rokometu, odbojki in streljanju potekala na stadionu Stanka Mlakarja, namizni tenis bodo igrali v prostorih Oš Simon Jenko, balinanje bo pred Domom borca, kegljali bodo na kegljišču Triglava, Šah pa se bo odvijal v domu JLA. J. J. Priprave za svetovno prvenstvo Turistično društvo v Kranjski gori in organizacijski komite Pokal Vitranc sta predlagala, naj bi bilo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 1978. leta v Kranjski gori. Pogoji za to veliko športno manifestacijo so v Kranjski gori dovolj ugodni, vendar bi se morali za izvedbo prvenstva temeljito pripraviti. Smuk za moške naj bi bil po predvidevanjih iz Kurjega vrha, smuk za ženske pa iz Sedel. Proga, ki bi jo morali šc zgraditi, naj bi bila dolga 2500 m. Veleslalom za moške bi tekel z Ruta, za ženske pa po novi trasi pri Podkorenu. Slalom za moške bi bil na Brsnini, za ženske pa z Raven. Vse te proge že pripravljajo in urejujejo, zato ob morebitnem svetovnem prvenstvu ne bi bilo posebnih težav, saj bi se do takrat že povečale tudi hotelske zmogljivosti. B. B. Uspeh Ribnikarja Kolesarji Kranja in Bleda so v soboto in nedeljo gostovali v sosednji Avstriji. Na sobotni mednarodni dirki v Beljaku za mladince je bil Blejčan Rakuš četrti. Na nedeljski na Dobrač pa je Kranjčan Ribnikar v močni mednarodni konkurenci zasedel odlično sedmo mesto. Njegov klubski kolega Smolnikar pa je bil enajsti. Med mladinci sta Blejca Knaflič in Rakuš zasedla osmo oz. deveto mesto. SREDA — 30. JUNIJA 1971 CLAS * 23. STRAN Košarkarice iz Žirov dosegle izreden uspeh Zlato za skromna dekleta Pretekli teden je bila za žirovske športnike izredno uspešen. Košarkarice so v Prištini na državnem prvenstvu za pionirje osvojile prvo mesto, ŠŠD na osnovni šoli pa je prejelo še priznanje kot najboljše v Sloveniji v skupini osnovnih šol. Mlade košarkarice iz OS žiri, ki so letos že tretjič osvojile najvišji naslov v republiki, so pred dnevi, ko sem jih obiskal, izrekle še posebno zahvalo Alpini, Trak etiketi, Kladivarju, KZ in Mizarskemu podjetju iz Žirov ter ObZTK iz škofje Loke, ki so jim z denarnimi sredstvi omogočili udeležbo na finalu v Prištini. Seveda so bila dekleta iz Žirov polna vtisov z državnega prvenstva. IDA MLINAR — kapetan ekipe: »Trikrat tedensko smo trenirale pred poukom od p"ol sedmih zjutraj dalje. Pred državnim prvenstvom so bili treningi še »posebno ostri. Na osvojitev najvišjega naslova si skoraj nismo upale pomisliti.« MILENA GIACOMELLI: »Najtežja tekma na republiškem prvenstvu je bila z ljubljansko šolo Valentin Vodnik, na državnem pa z Zagrebom.« RICKA GALIčIč: »O najtežjem trenutku sprašujete? Na tekmi z Zagrebom je bil, ko so Zagrebčanke poved-le. Tekmo so rešile Oblakova, Giacomellijeva in I. Mli-narjeva.« MILENA GANTAR: »Tekma Zagreb : Beograd je bila odločilna. V primeru zmage Zagrebčank bi bile državne prvakinje. Nismo gledale tekme. Ob koncu je nekdo sporočil, da smo prvakinje. Bile srečne, presreč- ne...« VIDA MLINAR: »Tudi doma ne oi laže zmagale. V Prištini so vsi navijali za nas. Zakaj? Ja, 'fejst punce' smo. Mar ne?« META OBLAK: »Z vsemi ekipami smo se dobro razumeli — predvsem z ekipo Iz štipa v Makedoniji, domačinkami iz Prištine in fanti iz Vrhnike. Publika je bila čudovita. 'Žiri! žiri' je odmevalo ob igrišču.« MAJDA BOGATAJ: »Lep sprejem so nam pripravili v žireh. Pričakali so nas tovariši in sošolci z rožami.« SONJA Ml 1NAR: »Treningi mi niso delali težav, čeprav se je bilo treba v osmem razredu nekoliko bolj potruditi. Zaradi košarke sem bila v šoli prav tako uspešna.« HELENA KAVČIČ: »Skoraj cela ekipa gre naprej v srednje šole. Poskusila se bom vključiti v kak ljubljanski klub. Košarka me privlači.« Tudi Jelka Gantar, Tatjana Dermota, Simona Loštrek in Mojca Kolenc i/, mlade ekipe so mi povedale, da se bodo prihodnje leto potrudile za čimboljšo uvrstitev. DARIJ ERZNOŽNIK — trener: »Prihodnje leto bo velik uspeh že uvrstitev v finale na republiško prvenstvo z močno pomlajeno ekipo. Čez dve leti spet lahko dosežemo vrh. Nova telovadnica in še naprej taka požrtvovalnost so porok za uspehe v prihodnje. V Prištini nisem upal povedati, da nimamo telovadnice.« Avgusta bo mlada ekipa košarkaric začela z rednimi treningi in stopila na novo pot z velikimi upi . .. J. Govekar Ciril Ravnikar — novi rekorder SRS na 100 m S finalom za mlajše mladince in mladinke v Celju se je končal ciklus republiških tekmovanj za APS. Nastopilo je okoli 150 miladih atletov iz vseh slovenskih klubov. Največ uspeha ekipno so imel i domačini pred Olimpi-K>, Mariborom in Kranjem. Med posamezniki so se Kranjčani izkazali nad vsakim pričakovanjem, saj so od 20 prvih mest zavzeli kar Pet. Predvsem velja omeniti Mladega šprinterja CIRILA Ravnikarja, ki je v teku na 100 m, čeprav je tekel v 2adnji najslabši skupini, po-stavii nov slovenski rekord ?'a pionirje s časom 11,0. Vsekakor velja v prihodnje temu mlademu in talentiranemu šprinterju posvetiti posebno skrb, saj spada trenutno med najhitrejše pionirje v Jugoslaviji. Milan Rot je dokazal, da je kMos daleč najboljši mlajši mladinec v metih, saj je dosegel kar dve prvi mesti, in to v metu diska in krogle. Anica K u m i k je svoj osebni rekord v metu kopja popravila za 3 m, kar je bilo dovolj, da jc osvojila prvo mesto. Za rutinirano in afirmirano Metko Papler ni bilo težko osvojiti prvega mesta v metu krogle in je drugoplasirana ostala za njo kar za 2 m. D, žumer Ekipa Oš žiri, ki je na državnem prvenstvu v košarki za pionirke v Prištini osvojila naslov državnega prvaka. Na sliki od leve proti desni stoje: Darij Erznožnik — trener, S. Mlinar, Bogataj, D. Mlinar, Mlinar I. — kapetan ekipe, Starman, Kavčič, Ušeničnik, J. Ušeničnik in Franc čeplak — ravnatelj šole; čepe: Oblak, Galičič, Tavčar, M. Ušeničnik, Giacomelli in V. Mlinar 5023 občanov članov ih organizacij Skupščina občine Kranj je na zadnji seji sprejela program razvoja telesne kulture obsežno gradivo, ki obsega 117 strani, v javno razpravo. Gradivo, ki ga je izdelala Občinska zveza za telesno kulturo, posreduje tudi najznačilnejše poteze sedanjega stanja telesne kulture v občini ter podatke o razširjenosti telesne kulture v občini. Po podatkih, navedenih v gradivu, deluje v kranjski občini 25 organizacij za telesno vzgojo in tekmovalni šport. V te organizacije jc včlanjenih 5023 občanov ali 7,39 odstotka vseh prebivalcev kranjske občine. Največ članov ima športno društvo Triglav iz Kranja, in sicer kar 1537. Na drugem mestu je občinska strelska zveza z 815 člani, na tretjem mestu športno društvo Borec Kranj, ki ima 256 članov itd. Ostale telesnovzgojne organizacije v občini pa imajo od 30 do 152 članov. Podatek, da je v športnih organizacijah izredno malo žensk, ni razveseljiv. Le 2,73 odstotka žensk kranjske občine je vključenih v telesnovzgojne in športne organizacije. Gradivo za javno razpravo pove tudi, s katerimi športi se ukvarja največ prebivalcev kranjske občine. Na prvem mestu je streljanje, na drugem nogomet, na tretjem kegljanje, sledijo namizni tenis, smučanje, rokomet, atletika, košarka, orodna telovadba itd. -jk OD NEDELJE DO NEDELJE KOŠARKA — S prvim delom tekmovanja so končali košarkarji in košarkarice v slovenski ligi. Gorenjski predstavniki ter predstavnice so se odlično odrezali, saj so v ženski konkurenci Jeseničanke na prvem mestu, igralke škofjeloškega Kroja pa na četrtem. V moški ligi je ekipa Kroja četrta, Triglavani so peti, na sedmem mestu pa so Jeseničani. Rezultati zadnjega kola spomladanskega kola: moški — Nanos : Triglav 0:20 b. b., Vrhnika : Kroj 98:96 (53:48), Jesenice : Lesonit 104:70 (42:21); ženske: Jesenice : Konus 73:71 (35:12), Logatec : Kroj 43:51 (18:?3). Pari prvega jesenskega kola: moški — (30. junija) — Jezica : Kroj, Jesenice : Trnovo, Ilirija : Triglav; ženske — Jesenice : Slovan, Jezica : Kroj. ODBOJKA — Letošnji republiški prvak pri moških je ekipa Kanala. Od Gorenjcev pa je Kamnik na odličnem tretjem mestu, medtem ko je jeseniški Kovinai osmi. Rezultati zadnjega kola: Kovinar : Kanal 0:3, Novo mesto : Kamnik 0:3. ROKOMET — V Mariboru in Ljubljani je bilo letošnje republiško prvenstvo mladink in mladincev. Medtem ko je v Mariboru nastopilo le osem mladinskih ekip, se je v Ljubljani za najboljša mesta potegovalo kar 23 mladinskih moštev. Razveseljivo je, da so bili tokrat na startu v obeh konkurencah močno zastopane tudi gorenjske ekipe. Tako so pri dekletih mladinke šeširja zasedle sedmo mesto, Alples pa osmo. Pri fantih so bili tokrat najboljši predstavniki loškega šeširja. ki so šesti, Tržičani pa so zasedli osmo mesto. -dh Uspeh gorenjskih strelcev v nedeljo se je na ljubljanskem strelišču končalo republiško prvenstvo v streljanju z vojaškimi in malokaiibrski-mi puškami. Gorenjski strelci so se skoraj v vseh disciplinah izkazali z visokimi uvrstitvami. Kljub visokim mestom pa z dosežki tekmovalcev ne moremo biti povsem zadovoljni. Lahko trdimo, da je bilo v teh dveh disciplinah pred leti doseženih dosti boljših rezultatov. Uvrstitve gorenjskih tekmo valcev: vojaška puška — člani: 3 x 20 — ekipno: 2. Kranj 1827; posamezno: 3. Frelih 478, 4. Malovrh 478, 5. Ccrne (vsi Iskra) 476, 6. Naglic (S. Kovač i č) 472; vojaška puška — hitro streljanje: ekipno — člani: 2. Kranj; posamezno: 2. Prestor (S. Kovačič), 7. Malovrh, 8. Čeme (oba Iskra), 9. Lombar, 10. Naglic (oba S. Kovačič); malokalibrska puška serijske izdelave: člani — ekipno: 3. Kranj 1900, 4. Škofja Loka 1829; posamezno: 5. Pc temelj (Sk. Loka) 501, 8. Olrin (Jesenice) 494, 14. Frelih 483, 16. černe (oba Kranj) 477; članice: 1. Kralj 474, 2. Otrin (obe Jesenice) 485; mladinci: 4. SD Slavec Ivo-Jokl 1118; posamezno: 13. Cof 409, 20. Zupan (oba Kranj) 365 itd. !^vprašanj e I 3odgovori| Štiritisoččlanski kolektiv tovarne gospodinjskih aparatov Elre iz Rateč pri škof j i Loki se je v petek na referendumu odločil za priključitev k Združenemu podjetju Iskra Kranj. Trem zaposlenim smo zastavili vprašanje: »Zakaj ste glasovali za priključitev Elre k Združenemu podjetju Iskra?« Stane Božič, saldokon-tist, predsednik delavskega sveta: »Za priključitev sem glasoval, ker menim, da se bo naše podjetje le v okviru večje delovne organizacije lahko popolnoma preusmerilo v proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Iskra Železniki nam bo odstopila izdelavo aparatov za gospodinjstvo, ki jih izdeluje po licenci italijanske firme Girmi in angleške firme Hoovver. V Železnikih pa se bodo specializirali za izdelavo elektromotoriev, *ki že sedaj predstavljajo velik del proizvodnje tega kolektiva. Mi pa bomo premislili Iskri v S;-žani trafo dejavnost in izdelovanje TV stabilizatorjev. Upajmo, da bo ta menjava izvedena do konca leta. Pri tem nam bodo pomagali tudi strokovnjaki združenega podjetja.« Anica Nikolič, kontrolor v montaži štedilnikov: »Za priključitev k združenemu podjetju Iskra smo se že dalj časa pripravljali. Poslovni odbor je pripravil delovni načrt. V njem je bilo opisano, kaj bomo z združitvijo pridobili in kaj izgubili. S tem je bil seznanjen delavski svet, ki je sklical zbor delovne skupnosti. V začetku je bilo med nami še precej takih, ki so imeli pomi- sleke o združitvi. Ko pa smo se seznanili s perspektivo podjetja v združeni organizaciji, se je njihovo število precej zmanjšalo. V našem oddelku smo zaposlene v glavnem ženske. Skoraj vse smo glasovale za združitev.« Janko Dolenc, strojni tehnik, član delavskega sveta: »Glasoval sem za združitev, ker bomo le tako lahko preusmerili proizvodnjo v izdelavo določenih artiklov in velikih serij. Še največ pomislekov so imele delavke v oddelku trafo dejavnosti in montaže TV stabilizatorjev. Razumljivo. Ob združitvi in premestitvi te proizvodnje v Sežano, se bodo morale zaposliti v drugih oddelkih. Čeprav so nekatere v kolektivu že deset in tudi več let in ves" čas delajo v tem oddelku/ se bodo morale sedaj na novo priučevati.« L. Bogataj Edvard Kardelj v loški občini Škofja Loka, 29. junija — Edvard Kardelj z ženo Pepco in Boris Ziherl so danes obiskali škofjeloško občino. V spremstvu predsednika občinske skupščine Zdravka Krvine, sekretarja občinske konference ZK Marka Vraničarja in načelnika za gospodarstvo Tinela Koklja so najprej obiskali tovarno Jelovica in podjetje Kroj. Po ogledu male Groharjeve slikarske kolonije in muzeja na loškem gradu so obiskali še Iskro Železniki, kmeta žgajnarja na Starem vrhu ter se ustavili na žetini in v Brodeh. Edvard Kardelj se je predvsem zanimal za razvoj kmečkega turizma v loški občini in za kmetijstvo v občini nasploh. Zvečer pa se je v škofji Loki pogovarjal s člani občinskega političnega aktiva o aktualnih gospodarskih in družbenih vparša-njih. — Na sliki: med obiskom v Jelovici. — (A. Ž.) — Foto: F. Perdan XVI. izseljenski piknik Prireditveni prostor bo kmalu nared V Škofji Loki dela odbor za pripravo XVI. izseljenskega piknika in četrtega v škofji Loki s polno paro. Vsaka komisija ima svoje naloge, ki jih mora opraviti čimbolj brezhibno, da bodo vsi obiskovalci piknika zadovoljni in iz Škofje Loke odšli z najlepšimi vtisi. Priprava je vsako leto bolj zahtevna, saj ob dosedanjih vzornih organizacijah vsako leto, gostje že skoraj ne pričakujejo večjega spodrsljaja. Prireditelji se dobro zavedajo, da je v prejšnjih letih šel glas o škofji Loki po vsem svetu in da mnogi, ki so bili pretekla leta v škofji Loki navdušeni nad prireditvijo, pripeljejo naslednja leta s seboj svoje otroke in znance, ki jih prireditev prav tako ne sme razočarati. Posebno pozornost bodo na letošnjem pikniku posvetili gostinskim storitvam, ki so bile pretekla leta kljub vsem prizadevanjem šc vedno šibka točka. Morda bo letos lažje, ker bodo sodelovala ista gostinska podjetja kot lani in jih bodo prireditelji še posebej opozorili na solidno postrežbo. Povedali so, da posebnih podražitev glede na lansko leto ne bo. V teh dneh so že začeli urejati prireditveni prostor. Postaviti je treba pokrite stojnice za prodajo hrane in pijače ter oder za ples. Ene- ga izmed odrov za ples so letos tudi zabetonirali. Sprememba bo v tem, da bodo prostor za ansambel pomak nili nekoliko nižje kot je bil prejšnja leta, da lju>Jje ne bodo več motili nastopajočih, pa tudi pogled z obeh plesišč do mesta za nastopajoče bo boljši. Po grajskem vrtu bodo postavili okrog 3000 sedežev, kar je kar precej, čeprav pričakujejo v škofji Loki na dan piknika od 9000 do 10.000 ljudi. Poleg vsega tega bo ob vhodu na prireditveni prostor tudi menjalnica pokrovitelja Ljubljanske banke. V preteklih letih se je menjalnica pokazala kot izredno potrebna. Prav tako bo na grajskem vrtu informacijska postaja, kjer bodo udeležencem piknika na voljo vseh vrst po- datki in pa organizirana prodaja razglednic in znamk, za kar bo poskrbelo podjetje PTT. Vstopnina za piknik bo letos prav tako kot lani 10 din. Tisti, ki bodo prišli v škof-jo Loko z avtomobili, bodo imeli na voljo dovolj parkirnih prostorov. Parkiranje bo v Škofji Loki brezplačno, a bodo na organiziranih parkiriščih kljub temu roiarji, ki bodo pazili na avtomobile. Za izseljence je Ljubljanska banka založila 5000 izvodov revije za naše izseljence Rodna gruda, ki jo bodo delili na pikniku. Okusno opremljena revija bo prav gotovo razveselila naše rojake in marsikdo bo verjetno v njej dobil novega prijatelja. J. Govekar Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve!