PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nri
Abb. postale I gruppo	“ L6I19 7U 11F
Leto XXVH. Št. 230 (8018)
TRST, sobota, 2. oktobra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovendja» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
URADNO SO OBJAVILI SAMO ZELO KRATKO POROČILO 0 SEJI VODSTVA PSI
Socialisti: Položaj je zelo resen Centralni komite se sestane 8. t. m.
Ni znano poročilo tajnika stranke Mancinija, kar je neobičajno za socialistično stranko
Odprla so se šolska vrata
RIM, 1. — Zasedanje direkcije PSI, ki je bilo posvečeno zaključkom vsedržavnega sveta. KD in splošnemu političnemu položaju, se iK. ,za^iučii° na neobičajen način. Objavljeno je bilo namreč samo lakonično sporočilo: »Direkcija PSI je na osnovi poročila tajnika Man-cinija, s katerim so se mnogi strinjali. razpravljala o temah zasedanja centralnega komiteja stranke, ki bo od 7. do 9. oktobra*.
Povsem neobičajno je, da socialisti ne objavijo vsaj daljšega izvlečka govora tajnika stranke na zasedanjih njih vodstva. Kot ie tudi neobičajno, da se o tem govoru ne zve skoro ničesar in so znane samo zelo okrnjene indiskreeije. ki ne povedo mnogo. Prav tako tudi ni običaj, da se ne objavi izvleč-'cov vseh posegov članov direkcije.
Vse to govori, da socialisti ocenjujejo položaj kot zelo resen in da so zato tudi sklenili, da bo o perečih političnih vprašanjih razpravljal njh centralni komite, ki bo sklepal tudi o sklicanju strankinega kongresa.
Iz že omenjenih indiskrecij o govoru Mancinija pa izhaja, da je ocenil zadnje zasedanje vsedržavnega sveta KD kot neuspel poskus integralizma, centrizma ter reakcionarnih sil, da premaknejo politično os stranke na desno. V tej zvezi je ocenil vlogo Mora kot nekak kažipot ne samo za levico v KD, temveč za celotno demokratično skupnost. Glede Kvi-rinala je — vedno po teh neuradnih indiskrecijah — dejal, da mora igrati PSI pri izbiri predsednika republike odločilno vlogo.
NASEDANJE MBS
SOGLASNO ODOBRENA ZAKLJUČNA RESOLUCIJA
Postavljena «osnova» novega denarnega sistema
WASHINGTON, 1. — S soglasno I ljal bo predvsem o dvostranskih odobritvijo resolucije, ki so jo | odnosin in morda bo podpisal tr-predlagali guvernerji sveta medna- govinsko pogodbo, govor pa bo
rodnega denarnega sklada in z go-vorima ravnatelja sklada Schwed-tzerja ter predsednika svetovne banke McNamare. se je danes v Wa-shingtonu zaključilo zasedanje o denarnih vprašanjih, na katerem, kot poročajo iz Washingtona, so postavili osnovo za nov svetovni gospodarski in denarni sistem. Kljub uradnemu in formalnemu zadovoljstvu, ki so ga izrazili današnji govorniki. obstaja vendar prepričanje, da sedanja denarna kriza ne oo tako hitro rešena.
Resolucija, ki jo je skupščina mednarodnega denarnega sklada danes odobrila, zasleduje v bistvu sledeče dlje: določiti je treba uravnovešene in stalne tečaje valut, ki aV' morajo nihati v ustreznih mejah; *? 2- zmanjšati restrikrijske ukrepe v nl* trgovini in pri gibanju kapitalov; 3. J® omogočiti redno delovanje medna-ek' rodnega sklada; 4. primemo rešiti 1 vprašanje mednarodnih trgovinskih m* izmenjav. Resoludja poziva vlade ra' vseh članic sklada naj v najkrajšem času predložijo svetu guvernerjev poročilo o preureditvi delovanja svetovne denarne organizadie.
Glavni ravnatelj sklada Schwei-ker je opozoril na veliko nevarnost sa svetovno gospodarstvo, če ne bo kmalu prišlo do skupne rešitve sedanje krize in ugotovil, da se sko rai vse članice sklada strinjalo z Uvedbo »posebne pravice najema*, kot mednarodne plačilne rezerve, odrugi strani pa je predsednik “'fonarodne banke McNamara še ukrat opozoril na kritično stanje
treh V razv°iu in poudaril, da je reba tem državam več pomagati k°t doslej.
Ko egi >kit sva nf ko b< de š< vet hni red-•egi
W
ob
sko
tudi o evropski konferenci o varnosti. Na vprašanja novinarjev o vstopu obeh Nemčij v OZN je Scheel dejal, da se morajo najprej zaključiti razgovori med obema Nemci jama ter mora priti do takih odnosov, da ne bodo več možna trenja, kar pa se prav gotovo ne bo uresničilo letos in morda niti prihodnje leto.
Podgomi v Indiji
NOVI DELHI, 1. — Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Nikolaj Pod-gomi je danes prispel v Indijo, kjer se bo zadržal en dan. Na letališču ga je pozdravil indijski predsednik Giri ter predstavniki indijske vlade. Številni delavci so ga pozdravili z rdečimi zastavicami ter vzklikali indijsko - sovjetskemu prijateljstvu.
Mancini je odločno zavrnil referendum proti razporoki, dejal pa je, da so pripravljeni na politične razgovore o tem vprašanju. Končne je kritiziral sedanjo gospodarsko politiko, ugotovil je resnost, gospodarskega položaja, ki pa ga izkoriščajo določeni krogi za svoje namere.
Od ostalih govornikov je agencija obširneje posredovala sami' izjavo Vittorellija, ki se v bistvu strinja z te omenjenimi izjavami Mancinija, na katere se je Vitto-relli tudi skliceval. Pozitivno je ccenil propad poskusa preusmeritve na desno v KD, vendar pa je za sodelovanje socialistov v vladi
tična republika pa bo prejela znatno višjo vsoto, kot sa predvidevali za zaostala plačila za poštne usluge v razdobju 1948-66.
V bistvu gre torej za kompromis, ko sta obe strani popustili in se odrekli načelnim stališčem, ne pa da bi istočasno to javno priznali. Politični opazovalci menijo, da gre za rezultat resnih pritiskov s strani zaveznikov obeh nemških držav, ki žele, da se stvari v osrčju Evrope uredijo.
Po današnjem sestanku sta tako Bahr kot Kohl izjavila, da so razpravljali «stvarno» in v »konstruktivnem ozračju* ter da bodo razgovore nadaljevali 6- oktobra zastavil tri pogoje: volitve pred- v vzhodnem Berlinu. V ponedeljek
sečnika, značaj vlade, do katere bo prišlo po teh volitvah in končno referendum. Na tej osnovi naj pride do kongresa nekje februarja, ki naj odloča, če je možno nadaljnje sodelovanje s KD v okviru levega centra »ali pa je treba zapreti to stran in prepustit' odločitev volilcem*.
Iz drugih, zelo nepopolno objavljenih izjav, pa izhaja, da je bilo mnogo govora o dvojnosti KD, ko so za isto resolucijo glasovali Scel-ba in Donat Cattin.
V četrtek se bo sestala direkcija PSDI.
Tajnik KD Forlani je danes poročal predsedniku republike Sara-gatu o zasedanju vsedržavnega sveta KD.
Pozitivni razgovori o Berlinu
Delegaciji obeh Nemčij bosta kompromisno rešili načelne sporne točke
BONN, 1. — Danes se je zaključil s splošnim zadovoljstvom štiri ure in pol trajajoči razgovor med predstavnikoma Zahodne Nemčije Bahrom in Vzhodne Nemčije Kohlom. Že včeraj je kazalo, da so se odnosi med obema Nem-čjjama razjasnili, ko so podpisali sporazum o poštnih, telegrafskih in telefonskih zvezah. V tem primeru so rešili problem pristojnosti nad Berlinčan, tako da so priznali Zvezni nemški republiki pravico, da je tudi za Berlin podpisala sporazum. Nemška detnokra-
pa se bodo nadaljevali razgovori med delegacijama obeh Berlinov.
Prvi dan šole. Dekleta in fantje pred vhodom v znanstveni licej «France Prešeren# in trg. zavod «ž. Zois»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiR
POD GESLOM »NAJ ŽIVI VELIKI VODITEU MAOCETUNG*
PISMO IZ RIMA
SLOVESNO PRAZNOVANJE 22. OBLETNICE UST ANO VITVE LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE
Sovjetske čestitke in članek < Pravde» - Zanikana vest, da je Liušaoči pribežal v SZ
PEKING, 1. — V Ljudski republiki Kitajski so danes slovesno praznovali, čeprav brez tradicionalne povorke, 22. obletnico ustanovitve republike. V Pekingu in drugih kitajskih mestih so bili množični shodi. Pekinške ulice in trgi so bili okrašeni z zastavami in transparenti. Na stotine tisoč ljudi se je zbralo v šestih pekinških parkih, kjer so bile razne prireditve, ki so jih uprizorili umetniki, delavci, kmetje, vojaki, izobraženci, revolucionarji in rdeča garda. Na glavnem pekinškem trgu, kjer je bila v preteklih letih tradicionalna povorka, so bile danes izobešene velike slike Maocetunga, Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina. Na drugi stran! trga pa velika slika Sunjatsena, ustanovitelia LR Kitajske.
stične partije leta 1956 pripomogel | sprejemu v Londonu je prvi tajnik1 k sestavi »konkretnega programa1 kitajskega veleposlaništva izjavil:
Za narodni praznik je »Ljudski dnevnik* na prvi strani objavil gesli: »Praznujmo 22. obletnico LR Kitajske* in «Naj živi naš veliki voditelj predsednik Maocetung. Naj živi dolgo, zelo dolgo*, časnik objavlja tudi dve novi pesmi pod naslovom »Predsednik Maocetung je rdeče sonce naših src* in »Naj živi velika kitajska komunistična partija*.
Poleg tega »Ljudski dnevnik* objavlja vsebino voščil, ki so jih za narodni praznik poslali vodite-
Odobrene spremembe proračuna SFRJ
BEOGRAD, l. — Svet narodov in <“užben° - politični svet zvezne skupščine sta danes popoldne na ločenih sejah sprejela predložene za-kone o spremembah in dopolnilih jeznega proračuna in o finansira-nju zveze za letošnje leto. Sprejem Predloženih zakonov je bil včeraj obložen, ker je ljudska republika Makedonija v zadnjem hipu umaknila svoje privoljenje v predložene *akonske predloge. Na današnji dopoldanski seji zveznega izvršnega syeta, katere so se udeležili zastopniki republik in pokrajin, so bili napravljeni vsi nesporazumi ter je bilo doseženo popolno soglasje o Predloženih zakonskih spremembah, o sprejemom zakonskih predlogov s strani svetov zvezne skupščine je Ugotovljeno finansiranje zveznih organov do kraja leta.
Luns tajnik NATO
BRUSELJ, l. — Bivši holandski Vnanji minister Luns je danes Prevzel tajništvo NATO in tako na-čev* {Ernesti! dolgoletnega tajnika ita-odn1 ^Janškega predstavnika Brosia, ki 88 bo NATO imenovala za posebnega odposlanca za preliminarne razgovore z Moskvo o zmanjšanju oborožitve v Evropi.
P"
Inifr
a
rad
šta
pri
kerf
ki
►vili-
asp°
Set*
adf
ašk(
frid
•skr
Bol'
P*
anP
Z*
V
irri
Ra
a t rišfl
A
i 1,1
Scheel obišče Moskvo
NEW YORK, 1. — Zahodnonem-*ki zunanji minister Scheel je danes Pa tiskovni konferenci povedal, da p° oo koncu novembra obiskal ■noskvo na vabilo svojega sovjet-8aega kolega Gromika. Razprav-
ljem LR Kitajske Albanija, Severna Koreja, Severni Vietnam, začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama, princ Sihanuk, predsednik laoške patriotske fronte in Romunija. Hkrati poroča o sprejemih ob narodnem kitajskem prazniku v Albaniji, Severnem Vietnamu in Romuniji.
Ob tej priložnosti objavlja »Ljudski dnevnik* tudi podatke o »odličnem gospodarskem položaju v LR Kitajski* v prvih osmih mesecih letos, ki je tudi prvo leto četrtega petletnega načrta. Časnik piše, da se je skupna vrednost industrijske proizvodnje povečala za 18,7 odst. v primerjavi z istim časom lani in nadaljuje, da je trg bogato založen in da so cene stalne.
Prezidijum Sovjetske zveze in sovjetska vlada sta poslali predsedniku LR Kitajske, Stalnemu odboru vsekitajske skupščine ljudskih predstavnikov in kitajski vladi voščila, v katerih je med drugim rečeno: »Upoštevajoč načela marksizma leninizma in proletarskega internacionalizira se Sovjetska zveza zavzema za ureditev mednarodnih odnosov z LR Kitajsko, za vzpostavitev dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov med sovjetskimi in kitajskim narodom in za skupne napore v boju proti mednarodnim imperialističnim in reakcionarnim silam*. V voščilih je nadalje rečeno, da so sovjetski voditelji globoko prepričani, da bi »izboljšanje odnosov med obema državama ustrezalo osnovnim koristim LR Kitaj-SKe in Sovjetske zveze ter koristi socializma, svobodi narodov in utrditvi miru*.
Moskovska «Pravda» pa objavlja oanes članek, v katerem ugotavlja, da je 8. kongres kitajske komuni-
za izgradnjo socializma*. Toda, kot so pokazali nadaljnji dogodki, nadaljuje »Pravda*, malomeščanske in nacionalistične sile v vodstvu kitajske komunistične partije so postavile na glavo osnovne sklepe 8. kongresa. Časnik nato obtožuje kitajske voditelje, da so pod zastave »kulturne revolucije* zadali hud udarec kitajski komunistični partiji in državnemu ustroju, ter da so skušali na 9. kongresu leta 1969 legalizirati svojo politično linijo, ki je «odkrito sovražna marksizmu leninizmu in proletarskemu intema-c^nalizmu*.
Ob državnem prazniku LR Kitai-ske so pekinška diplomatska predstavništva priredila v zahodnih in vzhodnih evropskih državah spre;e-me, katerih so se udeležili vladni in politični predstavniki, kulturne osebnosti in gospodarstveniki. Na
«Maocetung je čil in zdrav in so vsa namigovanja, ki so jih objavili tudi časniki o njegovi domnevni smrti ali hudi bolezni, popolnoma neos-novana*.
Japonska tiskovna agencija je objavila vest iz Moskve, v kateri pravi, da je bivši načelnik glavnega poveljstva LR Kitajske Liušaoči pribežal v Sovjetsko zvezo. Funkcionarji sovjetskega zunanjega ministrstva so danes izjavili, da jim ni nič znano o tem, kar piše japonska agencija. Ista japonska agencija je pozneje sporočila, da je sovjetska vlada zagotovila japonski vladi, da Liušaoči ni pribežal v Sovjetsko zvezo.
BEOGRAD, 1. — Bivši član ZIS Toma Granfil je bil imenovan za novega jugoslovanskega veleposlanika v ZDA.
liiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii
SKUPNO ZASEDANJE TAJNIŠTEV CGIL, CISL IN UIL
Večina UIL proti sindikalni enotnosti
Odložili so tudi sestavo skupne resolucije o gospodarskem položaju
RIM. 1. — Danes se je vršilo skupno zasedanje treh sindikalnih tajništev CGIL, CISL in UIL, ki so razpravljala o dveh pomembnih vprašanjih: o procesu sindikalnega združevanja in o trenutnem gospodarskem in socialnem položaju
Gleae obeh vprašani ni prišlo do soglasnosti in so zvečer uradno samo sporočili, da bo v torek dopoldne ožja tehnična komisija predstavnikov vseh treh sindikatov o-bravnavala osnutek resolucije o gospodarskih in socialnih vprašanjih. Vsedržavna tajništva pa se bodo sestala v četrtek, da nadaljujejo razpravo o enotnosti.
Ključno vprašanje je Prav sindikalna enotnost, ki io odločno za-
stopata levičarska CGIL. demokrist-janska CISL in socialistična manjšina v UIL medtem ko je republikanska in socialdemokratska večina v UIL obratnega mnenja in zagovarja do'ge roke. je proti skupnemu tajništvu in praktično tudi proti procesu združevanja.
Na svečanostih ob 22-letnicl Ljudske republike Kitajske. Na sliki: skupina delavcev, ki Izvajajo telovadne
vaje z rdečimi zastavicami v Pekingu
...................................................................................................m...n.i................................mm..................................
KLJUB OSTRIM POLICIJSKIM UKREPOM
Posvetovanja med
Italijo in SFRJ
Mednarodna politična vprašanja m dvostranski odnosi
BEOGRAD, 1. — V zveznem tajništvu za zunanje zadeve so se končala danes redna posvetovanja o mednarodni politični situaciji, ki se vsako leto med predstavniki zunanjega ministrstva Italije in zveznega tajništva za zunanje zadeve Jugoslavije. Italijansko delegacijo je vodil ravnatelj za politične posle veleposlanik Ducci, jugoslovansko pa pomočnik zveznega tajnika Topaloski.
V duhu prijateljstva in sodelovanja so Izmenjali poglede o najnovejšem razvoju dogajanj v Evropi in Bližnjem vzhodu In o najvažnejših problemih, ki so na dnevnem redu generalne skupščine svetovne organizacije. Govor je bil o nekaterih vprašanjih obojestranskega interesa v zvezi z odnosi Evropske gospo-
darske skupnosti in Jugoslavije, kakor tudi o drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih.
V pogovorih je potrjen ugoden razvoj odnosov med Jugoslavijo in Italijo in sodelovanja med obema državama.
Veleposlanika Duccija je skupno z veleposlanikom Maccotto sprejel vršilec dolžnosti zveznega tajništva za zunanje zadeve dr. Anton Vratuša, s katerim sta se zadržala v daljšem razgovoru.
B. B.
Nove demonstracije v Sajgonu pred jutrišnjimi volitvami
LONDON, 1. Pomočnik zunanjega ministra Romunije Macovescu je končal dvodnevna posvetovanja v Londonu o dvostranskih odnosih iu o evropski varnosti.
SAJGON, 1. — Kljub ostrim policijskim ukrepom so bile tudi danes v številnih južnovietnamskih mestih masovne demonstracije proti kolaboracionisti enemu predsedniku Van Thieuiu in proti predsedniškim volitvam, ki bodo poiutrišniim in na katerih bo Thieu edini kandidat. V Hueju so skupine študentov in bivših vojakov strgale z zidov propagandne lepake in Thieujeve slike. Preden ie policija intervenirala. so demonstranti zažgali slamnati lutki, ki naj bi predstavljali Thie-uja in ameriškega predsednika Nixona.
V Sajgonu pa so se ves dan vrstili snopadi med demonstranti in policijo. Do najhujših neredov, med katerimi so demonstranti metali vži-
galne bombe, ie prišlo v bližini I ra, ki pa so ga seveda pravočasno protivladno usmer jene pagode An preprečili. Pričakovali so. da bo Ky Quang, katere predstavniki so že po zborovanju vodil povorko proti v preteklih dneh pozvali vernike. I predsedniški palači, vendar je ge-
naj bojkotirajo predsedniške volitve.
Protivladno demonstracijo so da nes priredili tudi pristaši podpredsednika Cao Kyja. ki se ie po dolgoletnem sodelovanju z režimom čez noč spremenil v opozitorja, poten ko je sprevidel, da se ie čoln predsednika Thieu ja začel potapljati. Shod ie bil v nekem poslopju, ki je samo en kilometer oddaljen od predsedniške palače in ki ga je policija popolnoma obkolila Gene ral Cao Ky se ie pripeljal v sprem stvu kamionov in džipov, polnih oboroženih vojakov. Eden od nje govih pristašev ie celo uprizoril na govorniškem odru poskus samomo
neral pustil svoje pristaše na cedi lu. Ti so začeli sami organizirati »pohod na palačo*, nenadoma pa se ie vlila ploha, ljudje pa so se razbežali.
Partizanske sile nadaljujejo med tem ofenzivo na področju ob meji med Kambodžo in Južnim Vietnamom ter oblegajo mesti Krek in Tay Ninh. Sajgonci so ob pomoči ameriškega letalstva, topništva in oklepnih enot začeli protiofenzivo, o kateri pa ni zanesljivih vesti. Vojaški glasniki v Sajgonu govorijo o »zlomu sovražnika*, vesti iz bojišč pa ne potrjujejo teh trditev.
Dopoldanska razprava ie bila zelo ostra in ie v tej zvezi kasneje tajnik CISL Macario dejal, da lahko traja sestanek, ki bo prihodnji četrtek ali pet minut, ali pet ur. Kasneje pa je dodal, da gre za resne obveznosti CISL do velikih množic, ki se zavzemajo za enotnost, kar ie sedaj še pomembnejše, ko obstaja nevarnost političnega nazadovanja in gospodarske recesije. Zaradi tega ne moreio pristati na predloge Vannija in ostalih predstavnikov večine v UIL ter mora priti do procesa združevanja brez »vetov* od kogar koli. Macario ie zaključil, da sta sedaj še zlasti odgovorni CGIL in CISL. ki »morata prevzeti vlogo, ki jima pripada v sindikalnem gibanju in to tudi v odnosu do sedanje večine v UIL*. pri čemer je zagrozil »s težo. ki jo razne organizacije predstavljajo*, ko ie očitno omenil zelo majhno vlogo in majhno število delavcev. Id so vpisani v sindikalni organizaciji UIL.
Direkcija PSI je na današnji seji (o kateri poročamo' na drugem mestu) sprejela resolucjio, v kateri se socialisti odločno zavzemajo za naglo združitev sindikalnih organizacij. Nato je govor o nujnost popolne avtonomije sindikalnih organizacij v odnosu do političnih strank, kar vse predstavlja pomemben či-nitelj za utrditev demokratične družbene ureditve in za gospodarski razvoj.
Boljša familija
Demokristjani pa prav zares verjamejo v neločljivost druži-ne, in to tudi dokazujejo z dejanji. En cel teden so zganjali hudiča in pol, se kregali, da so se zidovi tresli in sosedje zbudili, končno pa ti gredo z doma in se držijo za ročico in kažejo naokrog najlepšo harmonijo, ki vlada med starši, bratci, strici in bratranci.
Ta vsedržavni svet nam je priklical v spomin televizijske dogodivščine družine Benvenu-ti!
So pač stvari, ki se dogajajo v boljši družbi, posebno če vse drži skupaj kaka negotova dediščina, ali pričakovani krediti; in kaže, da mora stric v kratkem na neki konkurz, nekam tja pri Kvirinalu in bi mu seveda škodilo, ko bi se sorodniki med sabo kregali!
Pustimo šale ob strani, prav tako je bilo. V KD obstaja staro osnovno nesoglasje, ki ga umirjene besede ne morejo prikriti: nesoglasje, ki izhaja iz same strankine narave, zaradi njenega izvirnega medrazrednega značaja. KD drži skupaj — na ideološki ravni — konfesionalni cement, na politični ravni pa privilegije utrjene oblasti. Rešiti ta fiziološki kontrast bi pomenilo razkosati stranko: KD pa (in to ni slučajno) noče ničesar slišati o razporoki, kaj šele, da bi jo dopustila pod lastno streho.
Potrebna je bila velika daljnovidnost, vendar bi pred e-nim tednom, preden se je začel to hrupni vsedržavni svet, stavili glavo, da se bo tako končalo.
Gre za običajni «daj - dam»: razne bolj ali manj leve struje so končno privolile v kvorum (malce težka beseda, ki je v .tipu postala popularna), ali pa so se vsaj vzdržale glasovanja. Ostali (t. j. večina, nekakšna mineštra z nič koliko ingreaiencami) so spremenili, z manjšimi popravki, politični dokument, ki so ga sestavili z levičarsko tehtnico. V bistvu torej običajna besedna igra, s katero so se izognili glavnemu problemu ter prenesli morebitno rešitev na boljše čase.
Saj razumemo, da je dialektika v stranki, kakršna je KD, nujno težavna in zapletena; da obstajajo v stranki pozitivna stremljenja; da je načrt, da bi likvidirali levico, doživel (vsaj za sedaj) neuspeh, pa čeprav s pomočjo kompromisa. Neka površna ocena torej ne zadostuje, niti se ne bi hoteli predati nekakšnemu kva. lunkvizmu. Po drugi strani pa se v tem tedenskem «pismu iz Rima» ne nameravamo spuščati v poglobljene politične analize, pač pa se hočemo samo zamisliti ob nekaterih a-spektih naše družbe.
Tale zadnja demokristjanska zgodba pa se nam zdi tipični dokaz težnje k hipokriziji in tiste besedne spretnosti, ki jo navadno imenujemo (kar ni zgodovinsko povsem neutemeljeno) «jezuitsko». To je komponenta tiste bogate, tipično italijanske gledališke zvrsti, ki ji pravimo «commedia detla arte», in kjer so na eni strani razni Arlecchlni in drugi zviti služabniki, na drugi pa, kot protiutež, ubogi Pantaleo-ne, ki jo vsakič skupi.
De Gasperi — stari Alcide — je bil drugačnega kova: njegova slika, v palači EUR, je bila tik nad govorniškim odrom. Kaže pa, da sedanja «tretja generacijam ni poslušala njegovega nauka, njegove definicije, da je KD esredln-ska stranka, ki gre proti levim. Spominjamo se De Gasperija, kako je ob koncu svoje življenjske poti sprevidel, da se je njegovo politično življenje končalo, in se tiho umaknil s prizorišča, zagrenjen zaradi gledališča, v katerem ni znal več igrati.
MARIO DEŽMAN
RIM, 1. — Minister za pošte in telekomunikacije Bosco je odpotoval v Romunijo in od tam bo odšel na uradni obisk tudi v Bolgarijo. V obeh državah bo sklenil sporazum o okrepitvi zvez z Italijo ter zlasti krepitvi in modernizaciji telefonskih zvez in teleksa.
Sindikati bodo sodelovali pri popisu prebivalstva
RIM, i. -- Sindikalne konfederacije so se odzvale pozivu osrednjega statističnega urada za pomoč pri letošnjem popisu prebivalstva, ki bo 24. oktobra. Sindikalne organizacije bodo obvestile delavec o pomenu popisa in bodo sodelovale pri pripravah.

TRŽAŠKI DNEVNIK
2. oktobra iTJt
VAL OGORČENJA V MESTU IN NA DEŽELI ZARADI NAPOVEDANE FAŠISTIČNE MANIFESTACIJE
nmam ezinu fasbm
Okoliške občinske uprave, antifašistični odbori in organizacije pozivajo k udeležbi na jutrišnji manifestaciji proti fašizmu — Odposlanstvo enotnega odbora pri podprefektu — Pismo Opencev — Brzojavke ANPPIA in ANED — Seja enotnega odbora v Nabrežini — Poziv goriške in videmske PSI — Sestanek KASTA — Stališče KD
Jutri bo tajnik MSI Almirante govoril na fašističnem shodu na Goldonijevem trgu. V trenutku, ko zaključujemo strani te številke našega dnevnika, nismo še prejeli nobenega obvestila, da so se oblasti premislile in izzivalno zborovanje prepovedale, kakor narekujejo zakoni, duh ustave. predvsem pa odkrito izražena volja večine slovenskega in italijanskega prebivalstva Trsta.
Vse kaže, da bo jutrišnji dan za naše mesto preizkusni kamen zrelosti in resnične želje nadaljevati v vzdušju prijateljskega sožitja ob meji živečih narodov. Skoraj istočasno se bo zbrala na Goldonijevem trgu črna drhal, ki so jo v teh dneh prepeljali iz vseh mest severne Italije, kakor decembra lani, na Garibaldijevem trgu pa množica demokratov in antifašistov, ki hočejo dokazati vsem, ki tega nočejo ali ne morejo razumeti, da so fašizem, narodnostna nestrpnost in iredentizem smeti za koš zgodovinske pozabe.
Za vsakega resničnega tržaškega demokrata, Slovenca in Italijana, je torej udeležba na antifašističnem shodu na Garibaldijevem trgu dolžnost, važnejša od vsakdanjih, tudi nujnih del ali opravil.
V kraških vaseh pozivajo protifa-Sisti vse, tudi vinogradnike, ki so te dni obremenjeni z delom, naj v nedeljo zjutraj opuste domača dela in se, kot tovariši iz tovarn in šol, udeležijo napovedanega shoda.
Geslo protifašističnega shoda je programatično: »Italijani in Slovenci, enotno proti fašizmu, danes kakor včeraj!*, kateremu se pridružuje, kot opozorilo iz tisočih grobov naših padlih še vedno veljavni nepozabni krik: »Smrt fašizmu — svobodo narodu!*
Poročilo včerajšnjega dne beleži predvsem povečane napore vseh demokratičnih sil, ki so s pritiski in razgovori skušale doseči pri pristojnih državnih oblasteh prepoved Al-mirantejevega zborovanja. Delegacija protifašističnega odbora iz Trsta se je pred poldne podala k prefektu, a brez uspeha. Resolucije, brzojavke, pisma in peticije prihajajo od ure do ure na mizo predstavnikov odbora ali v prefekturo, k županu ali predsedniku pokrajinskega odbora. A zaman. Kot' mrzla prha je zvečer bilo objavljeno stališče tržaške KD, ki ugotavlja,- da Almirante-jevega shoda pač ni mogoče prepovedati z administrativnimi ukrepi, ker da bi to kršilo neodtujljive svoboščine, glede protifašistične manifestacije pa (med vrsticami) namiguje na »alarmizem*. Res je sicer, da je stališče tržaških demokristjanov bilo že znano, a je večina upala, da se bo — spričo splošnega ogorčenja — spremenilo.
Kot rečeno je odposlanstvo protifašističnega odbora, v katerem so bili Jelka Grbec, dr. Darij Cupin, Ugo Poli, Stojan Spetič, Ovidio Po-sa in Franco Todaro pred poldne zaprosilo za sprejem pri prefektu dr. Abbrescii. Pri vratih so jim najprej sporočili, da prefekta ni, ker da je »izven Trsta*, pozneje pa je podprefekt dr. Mellaro s skrušenim obrazom sporočil, da odposlanstva prefekt ne more sprejeti, ker «je nenadoma zbolel*.
Kakorkoli že, prefekt antifašistov ni hotel sprejeti, kot jih tudi včeraj ni. Svojemu namestniku, šefu kabineta dr. Mellaru pa je poveril nalogo naj »posluša* pritožbe ali zahteve ter »poroča* o njihovi vsebini.
Odposlanstvo je zahtevalo, naj prefektura, ki je odgovorna za javni red in mora usmerjati svoje delo po načelih ustave in duhu zakona, naj Almirantejevo izzivalno zborovanje prepove.
Dr. Mellaro je predstavnikom antifašističnega odbora odgovoril, da ni v pristojnosti prefekture dovoliti zborovanje ali ne, ker da je za to dovolj pismeno sporočilo prizadetih, da pa je za dodelitev trga pristojna občinska uprava. Vsekakor, je dejal, bo o zahtevah antifašistov poročal prefektu.
Zahtevo, naj prefekt zborovanje prepove so poslali tudi openski pro-lifašisti, ki so zbrali več sto podpisov pod peticijo, v kateri se sklicujejo na »NOB, ki je porok, da ne bomo dovolili nobenega starega ali novega fašizma*.
Brzojavke s ponovno zahtevo po prepovedi Almirantejevega shoda sta poslali tudi organizaciji ANED in ANPPIA, ki združujeta tisoče svojcev padlih konfinirancev, obsojencev, zapornikov. deportirancev v nacističnih taboriščih in Rižarni.
V svoji brzojavki ANPPIA in
ANED spominjata prefekta na 71 ustreljenih talcev z Opčin, 52 obe-šencev v Ul Ghega, 4 obešence v Ul. Massimo d’Azeglio, v Podlo-njerju, 30 miljskih protifašistov in tisoče žrtev strašnega spomenika, ki je edini na tem koncu Evrope — Rižarne pri Sv. Soboti.
Sinoči se je v Nabrežini sestal krajevni protifašistični odbor, ki združuje ANPI, KPI, PSI, PSDI, Slovensko skupnost, PSIUP in SL. V zahtevi, naj oblasti prepovejo fašistično zborovanje spominjajo na težki krvni davek, ki ga je morala plačati nabrežinska občina: 101 padel, 426 preganjenih, 13 umorjenih v nacističnih lagerjih in štiri požgane vasi. Odposlanstvo odbora bo o svoji zahtevi seznanilo prefekta drevi, ob 18. uri; seveda, če ga bo prefekt sprejel.
Nabrežinski antifašistični odbor poziva tudi vse občane, Slovence ir: Italijane, naj se v polnem številu udeležijo protifašistične manifestacije na Garibaldijevem trgu, jutri zjutraj ob 10. uri.
V Miljah se je prav tako zbral »Odbor odporništva*, ki združuje vse demokratične stranke, zastopane v občinskem svetu. V svojem pozivu prefektu, naj Altni lantejevo zborovanje prepove, ugotavlja, da je tak shod grobo izzivanje demokratičnih čustev prebivalstva. Zato poziva miljski odbor vse prebivalstvo občine, naj v polnem številu prihiti na nedeljsko antifašistično manifestacijo, kjer »moramo še enkrat izpričati vrednote odporništva in zadostiti spominu naših padlih.
Antifašistični odbor v Trstu je medtem prejel tudi brzojavke občinskih odborov ali svetov iz Ronk, Romansa pri Soči in Doberdoba prav tako sta pozvali svoje člane in simpatizerje, naj se udeležijo manifestacije, videmska in goriška : oder.arija PSI.
Na svoji izredni seji je tudi KASTA (Krožek absolventov slovenske trgovske akademije) izjavila, da se pridružuje vsem antifašistom, ki skušajo doseči prepoved fašističnih akcij, katerih namen je oživljati v našem mestu narodnostno nestrpnost in z revanšistični-mi prijemi motiti dobre sosedske odnse med narodi.
da možne pobude za upravno prepoved shoda posl. Almiranteja ne morejo ustrezati načelu spoštovanja neodtujljivih pravic do izražanja svojih misli, ki so ponovna pridobitev odporništva in zajamčeni v republiški ustavi tudi za vse, ki zanikajo njeno zgodovinsko in družbeno vrednost in verjamejo v totalitarne in protidemokratične metode.*
Vsekakor pa, upoštevajoč izkušnje preteklosti, poudarja KD nujnost, da bi oblasti, ki morajo skrbeti za javni red, policija in sodstvo, bile med shodom MSI stalno pozorne in takoj preprečile ali zatrle vsak izraz nestrpnosti ter preganjale možno apologijo fašizma.
Ob zaključku sporočila poziva KD mestno prebivalstvo, naj bo mimo ter »na tak način onemogoči vsako izzivanje ali vsak poskus oživljanja nasprotij in alar-mizma.*
Jutri ob 10. uri na Garibaldijevem trgu
Protifašistični shod
Govorili bodo:
MIROSLAV KOŠUTA LIVIA BATTISTI KARLO PENTIČ ARTURO CALABRIA
Predsedovala bo SABINA BENEDETTI HAGLICH
Enotni odbor proti fašizmu in zatiranju ■ Trst
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiuimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiinnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Protislovenski izpad v Hlodiču je bil premišljen in pripravljen
Stališče KD
-V začetku svojega tiskovnega sporočila, ki je bil izdan »v zvezi s polemikami o shodu posl. Almiranteja*, poudarja KD, da sta »zgodovinsko izročilo ter politična doktrina MSI — tudi, ko se ta instrumentalno predstavlja kot sila reda — navzkriž z vsako perspektivo resničnega demokratičnega napredka*.
KD ob tej priliki obnavlja obsodbo za tragično krivdo fašizma v Trstu in naših krajih. Prav tako obsoja nasilne izgrede v lanskem decembru, ko so izvoljeni upravni organi, demokratične sile in miroljubni meščani ustrezno odgovorili nanje v imenu miroljubnega sožitja.
«KD pa istočasno ugotavlja*, se nadaljuje sporočilo, »ne glede na odgovornost pri presoji vprašanj javnega reda pri pristojnih oblasteh,
Deželni odbor zavzel stališče, da je šlo za napihnjen nesporazum ■ Obsodba fašističnih podvigov v Sovodnjah • Nastop svetovalcev Štoke in Lovrihe
Včeraj se je po poletnem premoru ponovno sestal deželni svet: Prvi del seje .je veljal odgovorom, ki so jih odborniki dali na razna vprašanja posameznih svetovalcev, nakar je sledila razprava o treh zakonskih načrtih.
Na vprašanje svetovalca Rizzija (PSIUP) je odbornik za delo Stop-per spregovoril o izpadih nestrpnosti proti slovenski manjšini v Sovodnjah (tu so fašisti, kakor znano, zamazali spomenik nadlim borcem odporniškega boja in nekatere dvojezične napise ter napisali fašistična gesla na občinski palači, zasebnih hišah in celo na pokopališču). Stopper je dejal, da deželni odbor ob tej priliki ponovno poudarja svoje ogorčenje in obsodbo dejanj, ki žalijo ne le Slovence, ampak tudi vse demokrate. Deželni odbor se ie zavzel pri osrednji vladi, nai bi tudi z nemudnim odkritjem krivcev pripomogla k vzpostavitvi resničnega vzdužia strpnosti. vzajemnega spoštovanja in o-brambe pravic slovenske manjšine v naših krajih.
Stopper je nato odgovoril svetovalcema Štoki (SS) in Baricchiju (KPI) o znanem dogodku v Klodiču v občini Grmek (Čedad), vendar je do tega vprašanja zavzel salomonsko stališče. Na ta dogodek lahko gledamo iz raznih zornih kotov, je dejal odbornik. Po njegovih informacijah naj bi se ob njem razvila napihnjena polemika, ki naj bi imela svoj izvor v osnovnem nesporazumu. Deželni odbor tudi v tej zvezi poudarja svoj namen, pri-
aiiitiiMiiiismiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimmmiimmmmimmnniiniiiiiiiitiniiiimiiiiiiiiimiimiiiiiiuiiiiiia
ODLOČNO NASPROTOVANJE NAPOVEDANEMU SHODU MSI
Poziv občinskih uprav v Zgoniku in na Repentabru vsem prebivalcem
Občinski svet v Zgoniku je resolucijo sprejel soglasno - Poziv slovenskim športnim društvom - Izjava občinskega odbora na Repentabru
V Zgoniku je bila včeraj izredna je izrazil upanje, da bo udeležba
seja občinskega sveta, ki jo je sklical odbor takoj, ko se je raznesla vest o protifašistični mobilizaciji zaradi napovedanega škvadri-stičnega shoda v Trstu.
Seje so se udeležili skoraj vsi svetovalci večine in opozicije, čeprav lahko trdimo, da za včerajšnjo sejo teh izrazov ne moremo rabiti. Še nikoli prej niso bili občinski svetovalci v Zgoniku tako enotni kot tokrat, ko je šlo za tako važno vprašanje in ko so skupna čustva ogorčenja in mržnje do fašistične drhali prevladala nad vsem.
Po uvodnih besedah župana Josipa Guština je podžupan dr. Jan Godnič orisal resolucijo s pozivom prebivalstvu, naj se udeleži napovedane protifašistične manifestacije. Razvila se je diskusija, v katero je poseglo več svetovalcev. Še posebno odločno je nastopil Ladi Rebula, ki
Nabrežina 1971: še vedno velja... kot pred 30 let!
domačinov iz zgoniške občine zares polnoštevilna, kljub nujnim opravilom ali delom.
Odbornik Srečko Orel je povabil vsa slovenska športna društva, naj odložijo tekme, ki bi morale biti v nedeljo zjutraj, in povabijo vse športnik?, mladino sploh, naj gre v Trst, na Garibaldijev trg, manifestirat proti fašizmu.
Končno so vsi soglasno odobrili resolucijo, v kateri ocenjujejo Al-mirantejev prihod v Trst na zborovanje kot hudo žalitev demokratičnih čustev večine državljanov italijanskega in slovenskega jezika in odkrito izzivanje, opozarja na resni provokatorski značaj tega fašističnega zborovanja, ki je nedvoumno naperjen proti demokratični ureditvi države, proti tu živeči slovenski narodnostni skupnosti, proti mirnemu sožitju med Italijani in Slovenci v naši deželi, proti prijateljskim sosedskim odnosom med I-talijo in Jugoslavijo ter predstavlja grobo žalitev osvobodilnega boja pr«?
| bivalstva pokrajine in mesta Trst, ! ki je bilo odlikovano z zlato ko-j lajno, poziva tržaškega prefekta ! in pristojno policijsko oblast, naj prepove provokatorski fašistični shod. Daje svoj pristanek in se ob vezuje za udeležbo na protifašističnem shodu in vabi vse prebivalstvo občine, ki je toliko že žrtvovalo pod fašistično strahovlado in bilo tudi zadnje čase tarča fašističnih po-j dvigov, naj se množično udeleži protifašističnega shoda v Trstu in s tem potrdi svojo odločnost nasprotovanja ponovnemu oživljanju fašizma pod kakršno koli obliko.
Podobno resolucijo z zahtevo po prepovedi izzivalnega zborovanja in z vabilom k udeležbi na skupni protifašistični manifestaciji je sprejel tudi občinski odbor Repentabra.
spevati v mejah svoje pristojnosti k vzpostavitvi urejenega sožitja med narodnostmi, je zaključil Stopper.
Dr. Štoka je nasprotno dokazal, da v Klodiču ni šlo za noben nesporazum, temveč za premišljen in pripravljen izpad proti Slovencem, o čemer pričajo tudi lepaki, ki so se pojavili ob tei priložnosti po Beneški Sloveniji. V razpravo je posegel svetovalec Boschi (MSI), ki je pohvalil alpince in zanikal, da bi v Beneški Sloveniji živeli tudi Slovenci. Svetovalec Lovriha (KPI) je v tej zvezi naglasil, da je dežela sama priznala obstoi Slovencev na tem področju, sai je predsednik Berzanti sprejel njihove predstavnike, poleg tega pa je znano, da bodo v odposlanstvu, ki ga bo sprejel Colombo, tudi Slovenci iz Beneške Slovenije. Štoka in Lovriha sta na koncu zahtevala večjo zaščito ter gosjx>darsko - socialno pomoč za beneške Slovence.
Nadaljnji odgovori odbornikov so se nanašali na poimenovanje tržaške ulice ali trga po Luigiu Einau-diju, na zdravljenje furlanskih bolnikov na pljučih v Trstu, na vojaške služnosti v občinah Ahten in Povoletto, na sindikalno gibanje e-lektričarjev pri podružnici SNIA v Meduni. na obseg števila nesreč na delu (lani se ie v naši deželi zgodilo 39.178 takšnih nesreč, od tega 67 s smrtnim izidom) ter na izvajanje državnega zakona štev. 291 z dne 1. junija 1971 (izdajanje gradbenih dovoljeni).
Sledila ie razprava o zakonskem načrtu, ki ga ie svoj čas predložil deželni odbor, in po katerem bo dežela prevzela nase finančno breme za osebje in poslovanje tržaškega urada Računskega dvora. Zakon je bil izglasovan z večino glasov: proti so glasovali pripadniki Movimento Friuli. medtem ko so se svetovalci PSIUP vzdržali. Njihovo nesoglasje izvira iz ugotovitve, da opravlja tržaški urad Računskega dvora tudi posle, ki spadajo v pristojnost države ,in da bi morala zato država tudi prispevati del ustreznih stroškov.
Nato .je deželni svet začel razpravo o dveh zakonskih načrtih, ki se nanašata na deželne urade in osebje. Spregovorili so svetovalci Bergomas (KPI). Gefter-Won-drich (MSI) in Morpurgo (PLI), razprava pa se bo nadaljevala na torkovi seji.
Na začetku zasedanja je deželni svet počastil spomin bivšega svetovalca De Sandreja (PSI), ki je umrl 18. avgusta letos. Predsednik Ri-bezzi je kratko povzel njegove zasluge ter izrazil sožalje deželnega sveta pokojnikovim svojcem.
Upadanj« prebivalstva v tržaški pokrajini
Prebivalstvo občin v tržaški pokrajini nakazuje rahlo, toda stalno upadanje, čeprav so v letošnjem juniju zabeležili malenkosten prirastek glede na mesec maj. Ta prirastek znaša 14 oseb. Najnižje število stalnih prebivalcev so našteli letos marca, najvišje pa januarja. Težnja po upadanju je vsekakor jasna: od decembra lani do junija letos se je prebivalstvo zmanjšalo kar za 266 enot.
Podatki za celotno tržaško pokrajino za letošnjih prvih šest mesecev so naslednji: januar - 305 tisoč 302 prebivalca, februar • 305.266, marec - 305.098, april -305.107, maj - 305.099, junij - 305. tisoč 113.
Rahle prirastke so zabeležili v devinsko - nabrežinski občini (7 tisoč 503 junija in 7.475 oseb januarja), v miljski občini (13.129 in 13.089) ter v dolinski občini (5.678 in 5,647). Naj večji upad prebivalstva so zabeležili v tržaški občini (za 277 oseb - junija 276.765 enot, januaria 277.042), nato še v repen-tabrski občini (709 in 700) ter v zgoniški občini (1.340 in 1.338). V
enem letu je prebivalstvo tržaške občine upadlo za 494 oseb.
Deželni zadrugarji na obisku v Izraelu
Pred dnevi se je vrnilo iz Izraela odposlanstvo zadrugarjev, ki ga je vodil deželni odbornik za zadružništvo Varisco. V odposlanstvu so bili predstavniki splošnega združenja italijanskih zadrug Meneghes-so, Gennari in Ponsele; predstavniki italijanske zadružne zveze Mic-coli, Tosoratti in Fioretti ter predstavnika vsedržavne zveze zadrug in vzajemnih blagajn Chiappino in Markovič.
Odposlanstvo si je v Izraelu o-gledalo nekatere krajevne zadruge, Citrus Marketing Board in podjetje EGED, ki predstavlja s svojimi 3.000 avtobusi največjo prevozniško zadrugo na svetu. Med temi obiski so razpravljali o sodelovanju med Izraelom in našo deželo, zlasti kar zadeva dobave izraelskih agrumov evropskim tržiščem čez Trst.
SINOČI V ROSSETTIJU
Gaber navdušil občinstvo
Z vrsto uspelih monologov in pesmi je sinoči v gledališču Rossetti v Trstu nastopil znani italijanski pevec Giorgio Gaber. Naslov recitala je bil «11 signor G», njegova vsebina pa kritični prikaz proble-
mov, ki tarejo današnjo družbo.
Kdor je pričakoval samo večer znanih Gaberjevih popevk, je bil lahko nad recitalom samo prijetno presenečen, če že ne navdušen. saj je pevec pokazal izreden smisel za podajanje tako zahtevnega in vendar tako privlačnega programa.
In če povemo, da se je ves recital odvijal na odru brez kulis ob nekaj reflektorjih in ob spremljavi skritega orkestra, potem gre še večji delež Gaberjevi spretnosti, ki je znal z mimiko, besedo in pesmijo obdržati pozornost hvaležnih poslušalcev vse do konca programa.
Ponovitev recitala, prav tako v gledališču Rossetti, bo samo drevi ob 21. uri in jutri ob 16.36.
V nedeljo zvečer v Devinu snemanje oddaje «SpeciaI TV»
Na devinskem balinarskem igrišču bo v nedeljo zvečer dvojna prireditev, ki jo bo v celoti snemala italijanska televizija za oddajo «Special TV», ki bo posvečena včerajšnjim in današnjim melodijam, ritmom in plesom. Istočasno bo potekal tudi turnir v balincanju. Režiser televizijske oddaje bo Maurizio Corgnati, ki m slučajno izbral tega kraja za snemanje: skušal bo namreč prikazati javnosti, kako se lahko uskla-jata dva med seboj popolnoma različna svetova — šport in pesmi, to je, kjer se običajno balinca, je mogoče tudi plesati in peti ter obratno.
Fnreditev je posebno zanimiva za Devin, ker je bila mala obmorska vasica izbrana v celotni deželi Furlaniji - Julijski krajini V nedeljo zvečer bo torej najprej potekala balinarska tekma, nato pa bosta nastopila znam tržaški pevec Pilade, ki bo s svojim ansamblom izvajal najbolj znane tržaške pesmi, in harmonikar liter Peloso s svojim ansamblom.
Izseljenska konzulta in novi deželni načrt
Trčenje motorja In vespe
Zaradi lažje poškodbe po levi stegenici se bo 44-letni Vladimir Fornazarič iz Ul. Giulia 13 moral ha I. sprejemnem oddelku glavne bolnišnice zdraviti približno deset dni.
Moški se je včeraj malo pred 10. uro peljal s svojim motorjem »guzzi* po Korzu Cavour proti Trgu Liberta, ko je pri poslopju s hišno število 3 prišlo do trčenja z vespo, ki jo je peljal 16-letni Ales-sandro D’Ambrosio iž Ul. Carpac-cio 2.
Deželna izseljenska konzulta bo danes obravnavala dokument, ki obsega osnovne smernice za nov petletni razvojni načrt Furlanije-Julij-ske krajine. Med glavnimi cdl.ii novega načrta ie kakor znano tudi polno izkoriščanje delavne moči in priklic izseljencev iz tujine. Izseljenka konzulta .se bo izrekla o-posegih, ki naj jih uresniči deželna uprava, da bodo povratnikom zagotovljeni primerna zaposlitev in u-strezni gospodarski, socialna in psi hološki položaj. Sejo bo vodil odbornik za delo Stopper. Razprava se bo začela ob 9.30 v hotelu Enalc pod Nabrežino. Na dnevnem redu je med drugim imenovanje podpredsednika konzulte ter vnos nekaterih sprememb v pravilnik, v skladu z deželnim zakonom štev. 24 z dne 12. avgusta 1971.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Otvoritvena predstava sezone 1971-72 BERTOLT BRECHT
Bobni v noči
drama in komedija
Prevod: BORUT TREKMAN
Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN in KLAVDIJ PALČIČ Režija: MILE KORUN
V petek, 8. oktobra 1971 ob 21. uri v soboto, 9. oktobra 1971 ob 20.30 v nedeljo, 10. oktobra 1971 ob 16. uri
premiera (abonma red A) (abonma red B) (abonma red C)
Nazionale 16.00 «Love story», Ali MacGravv, Ryan 0’NeaL
Fenice 16.00 «11 furto e Tanima del commercio?*, ovvero, io non grat-to, rubo*. A. Noschese, E. Mon-tesano.
Eden 15.30 «H Decameron*. Techni-color*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 »Er piu*. Adriano Celentano, Claudia Mori. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.30 «1 diavoli*, Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «11 solitario del Rio Grande*, Gregory Pečk. Technicolor.
Alabarda 16.30 «Le isole dell’amore». Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «1 demoni di fuoco*, Cristopher Lee in Peter Cushing. Technicolor.
Aurora 16.30 «Confessione di un commissario di polizia al Procu-ratore della Repubblica*. Franco Nero. Technicolor.
Impero 16.30 «Una prostituta al ser-vizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Per grazia ricevuta*. Nino Manfredi. Technicolor.
Capitol 16.00 «Morire d’amore». Technicolor.
Moderno 16.30 «Tarzan nella giungla ribelle*. Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «11 conformi-sta», Gastone Moschin in Enzo Tarascio. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 15.45 «Lo chiamavano Trinita*, Terence Hill, Gisella Hahn. Technicolor.
Astra 16.30: «H pid felice dei mi-liardari*. Film Walt Disneya.
Abbazia 16.00 «11 re delle isole*, C. Heston, Geraldine Chaplin in T. Chen.
Včeraj-danes
• Predsednik deželnega odbora Berzanti ie včeraj sprejel novega predsednika Tržaške hranilnice dr, A. Terpina.
Ljudska prosveta
PD »SLAVKO ŠKAMPERLE* SV. IVAN prireja glasbeni tečaj za klavir, violino, harmoniko in kitaro pod vodstvom prof. Elijane Zajec in prof. Oskarja Kjudra. Udeležijo se ga lahko otroci od šestega leta dalje.
Pojasnila in vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 19. do 20.30.
GLASBENA MATICA V TRSTU
RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA
SEZONA 1971 - 72
KULTURNI DOM
Otvoritveni koncert Sobota 23. oktobra 1971
Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec — čelo
November 1971 Slovenski oktet
November 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir
December 1971 Orkester in zbor «Consortium musieum* iz Ljubljane
Dirigent: Mirko Cuderman
Januar 1972
Tržaški baročni ansambel
Februar 1972
Zagrebški godalni kvartet in Eva Novšak-Houška — mezzosopran
Marec 1972
Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa
Marec 1972
Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir
April 1972
Pevski zbor »Branko Krsmanovič*
iz Beograda
Dirigent: Bogdan Babič
CENE ZA ABONMAJE
Rednt:
Članski:
7.000
6.000
lir
lir
Invalidski:
Mladinski:
2.000
2.000
Mr
lir
Vpisovanje abonmaja od srede, 6. oktobre, dalje v Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 dc 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792) od 11. oktobra dalje od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure
Danes, SOBOTA, 2. oktobra AVRELIJA
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 11.41 — Luna vzide ob 16.33 in zatone ob 3.10 Jutri, NEDELJA, 3. oktobra TEREZIJA
Barkovljanska mladina vabi na
OKTOBRSKO
PRAZNOVANJE
ki bo jutri, 3. oktobra 1971
Spored: ob 8. uri roženvenska procesija z udeležbo narodnih noš;
ob 16. uri v prostorih PD Bar-kovlje koncert domače godbe. Sledila bo značilna barkovljanska večerja s plesom ob zvokih ansambla «The Lords*.
Razstave
V	prosvetnem društvu «Ivan Grbec* v skednju, škedenjska ulica 124, je razstava slikarja Vladimira Klanjščka odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Razstava bo odprta do 10. oktobra.
V	galeriji «Loža» v Kopru je do 9.
oktobra razstava mladih slovenskih likovnikov Vinka Tuška in Rudija Pergarja. Oba sta končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani.
Mladinski kulturni krožek »n Car-so» priredi v nedeljo, 3. oktobra 1971 slikarski natečaj «ex tempore* na temo »Oktobrski Kras*. Sodelujejo lahko vsi italijanski in tuji umetniki. Udeleženci tekmovanja se lahko predstavijo na žigosanje: danes, 1. oktobra od 15. do 20. ure v Ul. Mazzini 32, jutri, 2. oktobra od 16.30 do 20. ure in v nedeljo, 3. oktobra od 7. do 12. ure pri «Baru Rosandra* v Boljuncu na trgu. Podroben pravilnik je na razpolago na sedežu krožka v Ul. Mazzini 32 od 18. do 20. ure.
V	galeriji «11 Tribbio* je do 9. oktobra odprta razstava grafik Hansa Har-tunga.
V	galeriji »Cartesius* je odprta o-
sebna razstava znanega tržaškega, v Rimu živečega slikarja Righija.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 23, najnižja 17, temperatura ob 19. uri 20,4 stopinje, zračni tlak 1026,9 raste, veter 18 km/h vzhodni, sunki vetra 42 km na uro, vlaga 48 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. oktobra se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 23 dni stara Barbara Sinkovich, 61-letna Norma Robba in Campagnolo, 57-letni Carlo Matitz, 64-letni Giuseppe Hervatic, 65-letni Guer-rino Mottica, 89-letni Antonio Chi-vil6, 66-letna Dina Fullin vd. Bin, 70-Ietni Peppino Trogu, 60-letna Virginia Formentin in Marchesini, 86-letna Maria Šuligoj vd. Maizen.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2, Alla Salute, Ul. Giulia 1, Pic-ciola, Ul. Oriani 2, Vemari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. Sv. Justa 1, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Alla Giustizia, Trg Libertš 6, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43.
Šola Glasbene matice — podružnica v Nabrežini
Vaje otroškega pevskega zbora »Kraški slavček* se bodo pričele danes, 2. oktobra, ob 15. uri.
Izlet v Moskvo in Leningrad
Potovalni urad Aurora sporoča, da je na razpolago še nekaj prostorov za izlet v Moskvo in Leningrad od 3. do 7. novembra 1971. Potuje se z reaktivnim letalom DC-9. Cena izleta Lit 79.000.
Informacije za potovanje pri potovalnem uradu Aurora, Ulica Clccrone 4, tel. 29-243.
Razna obvestila
Slovensko amatersko gledališče Trstu sporoča, da zaradi obolelos vodje tečaja za odrsko izgovarjavi ki bi moral biti v ponedeljek, ■ oktobra ob 20.30 v dvorani p. < »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, l ta odpade.
Namesto napovedanega tečaja p bo ob istem času in v istih pr« štorih delovni sestanek vseh člane gledališča!
Svetoivanski mladinski oder v Trstu vabi na prvo ponovitev mladinske igrice «Krojaček junaček*, ki bo jutri, 3. oktobra, ob 17. uri v sveto-ivanskem Marijinem domu v Trstu.
SLIKARSKI EX TEMPORE pri Piščancih (nad Rojanom), ki ga organizira KASTA dne 10. oklobra za kategoriji diletantov in profesionistov. Pokali, diplomi. Nagrajena dela bodo razstavljena.
SPDT vabi izletnike, da poravnajo do danes zjutraj vpisnino za izlet V Rezijo, ki bo jutri, 3. oktobra.
Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. Ul. F. Severo).
SPDT priredi v nedeljo, 17. oktobra, avtobusni izlet v Benečijo. Na programu vzpon na Ivanac (1,167 m) z izhodiščem iz Canebole. Na povratku ogled čedadskih zanimivosti. Izlet posebno priporočljiv za mladino. Cene: člani 1000 lir, nečlani 1200, otroci do 11. leta 500 lir. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do 11 okt., kjer naj se poravna voznina.
SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reka Kolpe. Ogled Vinice. Metlike, Črnomlja. baze 20, itd. Podrobnosti pravočasno.
Prosvetno društvo »S. Škamperle priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Poreč z ogledom zgodovinske cerkve v Hrastovljah, muzeja v Buzetu in drugih važnih zanimivosti.
Vpisovanje po telefonu: 70834 od 9. do 13. ure in od 18. do 20. ure.
SPDT obvešča udeležence jutrišnjega izleta v Rezijo, da je odhod t začetka Ul. Fabio Severo točno ob 6. uri.
Darovi in prispevki
N. N. daruje 2000 lir za Dijaško matico.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega
ANTONA ŠTOKO
se toplo zahvaljujemo.
Trst, 2. oktobra 1971.
Družine
STOKA, NABERGOJ In FERFOUA

I
Ir-
ca
ra
od
10.
do
9.
uh
er-
za
ar*
971
te-
ah*
iki.
ed-
ok-
az-
5.30
bra
ra»
»ra*
ežu
do
cto*
tar-
o-
ka,
a.
■
! V
[osti
avo,
4.
d.
le-
pa
pro-
inov
Tr-ldin-i bo
/eto-
rstu.
Pl-
>rga-
za
stov.
bo-
/najo et V
. UL
ok-
. Na 7 m) po-vosti. mla-■člani Vpi-okt.,
mhra
Av-
reke
-nom-
iravo-
ipcrle
izlet cer-Bu->sti. od 9. are.
išnje-lod * io ob
PATRIOT PA TAK
GORIŠKI DNEVNIK
ZA TISOČE UČENČEV IN DIJAKOV SO POČITNICE MIMO
Z običajnimi vsakoletnimi težavami včeraj začetek šolskega leta na Goriškem
Na slovenski nižji gimnaziji letos en razred več kot lani - Čez nekaj mesecev novi prostori za trgovsko šolo - Vrtec v Ulici Torriani odprejo prihodnji teden
i ::
Karikaturo misovskega kolovodje smo posneli z lepaka, ki ga je objavila tržaška federacija KPI v zvezi z nedeljskim fašističnim zborovanjem. Pod karikaturo je še besedilo, ki se v prevodu glasi: (Domoljub Al-mirante. Almirante je predstavnik zloglasne salojske republike, ki je prodala Trst in »Jadransko primorje* nacistom. Danes, kakor včeraj, izrekajo Tržačani svoj NE FAŠIZMU!*
iiii>iiiiiiiiiiitiii,,iii,ii,|l|t,ll,llllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllilll|llllllllll|llllllllll|lllll,l,|l,,,l,llllllllllllllll|,ltllllllllllllllllllllllll|ll|llllllllllllllllllllllllllllllll
ODLOŽEN DEŽELNI SHOD ZVEZE ZA KRAJEVNE AVTONOMIJE
ZVEZA POZIVA ČLAKE K UDELEŽBI NA ANTIFAŠISTIČNI MANIFESTACIJI
Solidarnost z vsemi tržaškimi demokratičnimi silami Cilji in politična smer - Deželni shod bo 23. oktobra
Zveza za krajevne avtonomije in oblasti, katere sedež je v Vidmu, je pred dnevi napovedala za jutri deželni shod v mali dvorani gledališča Verdi, zaradi fašističnega zborovanja pa je odložila shod na nedeljo, 23. oktobra ter poziva povabljence, naj se udeležijo protifašistične manifestacije na Garibaldijevem trgu.
Zveza za krajevne avtonomije in oblasti je bila ustanovljena pred kratkim v Trstu. Gre za množično organizacijo, h kateri so pristopile Politične in sindikalne, laične in katoliške sile in ki je že ob nastanku naredila izbiro: določila je, da bo pripadala delavskemu, sindikalnemu in naprednemu gibanju. Cilj zveze je združevanje vseh de-tolnih sil — potem ko je končno bila izvojevama deželna ureditev — za upor proti centralističnim silam, ki skušajo še vedno omejevati demokratično decentralizacijo državnih struktur. Istočasno se bo zveza potegovala tudi za dosego vse oblasti, ki naj bi pripadala deželam s posebnim statutom.
V deželnem okviru naj bi bila, po mnenju vodstva zveze, bitka za novo politično, gospodarsko in socialno alternativo tesno povezana s soudeležbo ljudskih množic pri življenju dežel in krajevnih skupnosti. Za vse to je seveda nujno potrebna preureditev deželne ustanove in raztegnitev ljudske udeležbe na občine.
Tema deželnega shoda, ki bo 23. oktobra ob 9. uri v mali dvorani gledališča Verdi, je »Krajevne kon-zulte v Trstu in občinska decentra-ližacija v deželi*. Predvidena sta Pozd-av deželnega tajnika zveze in Poročilo pokrajinskega načelnika zveze dr. Lucia Ghersija. nakar naj 01 se razvilo stvarno razpravljanje °. krajevnih konzultah ter o njihovih dobrih plateh in pomanjkljivo-st>h. Komaj ustanovljeni organizmi Predstavljajo potencialno zelo poziden faktor za soudeležbo občanov Pri javnem upravljanju, vendar sa m° v primeru, da je delovanje lahko zares demokratično odprto vsem ln, da so konzultam dane možno-st' za soodločanje pri javnem u-Pravljanju. Tema debate je torej •zredno zanimiva, zaradi česar vod stvo zveze pričakuje, da se je bodo udeležili številni krajevni svetovalci
in predstavniki demokratičnih organizacij. Odložitev shoda in izraz solidarnosti tržaškim antifašističnim silam je dokaz resničnih teženj zveze in prikaz politične smeri, kateri namerava slediti.
V Vidmu kongres o socialnih problemih
Furlanski inštitut za gospodarska in socialna proučevanja IFRES organizira danes in jutri v Vidmu kongres o »Socialni stvarnosti dežele v razvoju*, na katerem bodo strokovnjaki razpravljali o nekaterih perečih problemih s socialne ga področja v Furlaniji. Nastopili bodo prof. Costa iz Turina, prof. Pagani iz Milana, prof. Valussi,
prof. Assanti. prof. Matildi, prof. Bonifacio in prof. De Marchi iz Trsta ter drugi strokovnjaki, med njimi prof. F. di Fenizio z milanske univerze. Kongresa se bo udeležil tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti.
Blagovna agencija na ronskem letališču
Tržaška družba Ffcitelli Cosulich SpA, generalni agent AJitalia, je včeraj odprla blagovno agencijo na ronskem letališču. Agencija bo poslovala po umiku 8-12 in 13-17. Za morebitne informacije naj poslovni ljudje zavrtijo telefonsko številko 77-001 v Ronkah ali pa številki 68-017 in 30-143 v Trstu.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiimiimiiiiifiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinniiiiiiiiiiiii
PREDVČERAJŠNJIM OB ZORI
Smrt mladeniča pri trčenju v drog cestne razsvetljave
Na poti proti Proseku ga je z avtom zaneslo na drugo stran cestišča
Agenti cestne policije še niso povsem ugotovili vzrokov hude prometne nesreče, pri kateri je predvčerajšnjim zgodaj zjutraj zgubil življenje komaj 21-letni Mario Lassich iz Ul. Bonomea 220.
Svitalo se je že, ko se je Lassich peljal s svojim fiatom 600 po Šalita di Gretta proti Proseku. Nesreča se je pripetila v hipu in zaradi zgodnje ure ni bilo tedaj nikogar, ki bi lahko povedal preiskovalcem, kako je prišlo do trčenja. Mladeniča je namreč pri hiši št. 22 nenadoma zaneslo na levo stran cestišča, kjer je čelno treščil v drog cestne razsvetljave in bil pri priči mrtev.
Trčenje je bilo tako silovito, da je prednji del avta potisnilo skoraj do krmila. Prvim reševalcem se je odpiral srhljiv prizor in le s težavo so izvlekli iz skrotovičenih razbitin uničenega fiata nesrečnikovo truplo. Na kraj nesreče so poleg agentov cestne policije, ki vodijo preiskavo
o vzrokih nesreče; prihiteli tudi bolničarji RK z dežurnim zdravnikom dr. Palanninom. Le-ta pa ni mogel storiti nič drugega, kot ugotoviti mladeničevo smrt zaradi prebitja lobanje.
Z motorjem v reški avto
Predsinočn.iim je 20-letni Carlo Pelanda iz Ul. Zorntti 21 vozil svoje motorno kolo po Ul. F. Severo proti Trgu Dalmazia, ko je pri križišču Romagna trčil v nasproti prihajajoči fiat 1300 reške registracije, za volanom katerega je sedela 21-letna jugoslovanska državljanka Ves na Chenii z Reke.
Pri trčenju jo je najhuje skupil Pelandov sopotnik, 25-letni Aldo Col-leoni iz Tržiča, Ul. del Corso 1, ki se bo na ortopedskem oddelku bolnišnice moral zaradi zloma leve noge zdraviti približno dva meseca. Tako motorist kot jugoslovanska šo-ferka bosta ozdravela v nekaj dneh.
V prelepem sončnem vremenu — zdelo se je, da smo spomladi ne pa jeseni — je včeraj na tisoče učencev in dijakov prestopilo prag šolskih poslopij. Začetek šolskega leta je bil le simboličen, povezani s šolsko mašo. Učenci in dijaki so se izpred svojih šol napotili v spremstvu učiteljev in profesorjev v razne cerkve v mestu in na podeželju. Potem pa so se razšli in na goriškem Kor-zu je bila pravcata parada vesele mladine. Dekleta in fantje so se sprehajali, si pripovedovali izkušnje iz poletnih dni, mnogi so nato posedali pred kavarnami, ki so za to priliko, upoštevajoč lepo vreme, postavile stolice in mizice na pločnike.
Danes bodo učenci in dijaki šli v šolo, kjer jih bodo razporedili po razredih. V nedeljo in v ponedeljek na praznik sv. Frančiška pouka ne bo; redno se bo pričel šele v torek 5. oktobra.
Tudi učenci in dijaki, ki obiskujejo slovenske šole na Goriškem, so se včeraj udeležili obredov prvega šolskega dne. Učenci dveh osnovnih šol v mestu so bili pri šolski maši v cerkvi sv. Ivana, dijaki vseh srednjih šol pa so bili pri maši v stolnici. Na podeželju pa so bili učenci osnovnih šol pri maši v vaških cerkvah.
Ob začetku šolskega leta se ponavljajo običajne težave, posebno še za slovenske šole. Klasična gimnazija-licej in učiteljišče so še vedno nastanjene v stavbah šolskega in Gregorčičevega doma v Ulici Croce. Stavbe so zastarele in zaradi tega pouk trpi. Nižja gimnazija je še vedno v Malem in Novem domu v Ulici Randaccio. Tu beležimo letos potrebo po novem, razredu, kajti v prvi gimnaziji je dijakov toliko, da jih bodo morali razdeliti v pet razredov. Trgovska šola ima svoje prostore še vedno v dotrajani stavbi starega semenišča v Ulici Šemi-nario. Stavbo bodo verjetno v kratkem podrli. Na dvorišču so pred nekaj dnevi pričeli graditi italijanski dijaški dom. Zaradi tega bo pouk v tej stavbi za slovenske dijake nevzdržen saj nimajo niti vode. Občinska uprava je že sklenila pogodbo z lastnikom stavbe v Ulici Morelli, kjer je bila nekoč mestna davkarija. Občina bo stavbo vzela v najem za več let, lastnik pa jo bo v celoti popravil. Z deli so baje že pričeli, poslopje naj bi bilo vseljivo čez tri mesece. V njem bodo modeme sanitarne naprave in tudi centralna kurjava. Morda bodo po božičnih in novoletnih počitnicah dijaki slovenske trgovske šole imeli pouk v teh prenovljenih prostorih.
Vprašanje prostora zanima, sicer v minimalni meri, tudi nekatere italijanske šole v mestu in v vsej pokrajini. Tu pa tam manjkajo nekateri razredi, vendarle so krajevne oblasti vsaj za silo našle nekaj učilnic v zasebnih hišah.
Tudi v otroških vrtcih so se včeraj prvič zbrali najmlajši. V slovenskih vrtcih je letos več otrok kot lani, in v mestu je občina odprla, kot smo že poročali, tretji slovenski vrtec v Ulici Torriani. Vrtca pravzaprav niso še odprli, vseljiv pa bo že prihodnji teden. V Ulici Randaccio je vpisanih 31 otrok, med temi skupina otrok iz Šentmavra. V Ulici Croce pa imajo vpisanih kar 47 otrok. Sedemnajst otrok iz tega vrtca in skupino otrok iz Šentmavra bodo že prihodnji teden poslali v vrtec v Ulico Torriani. V vrtcih so bili otroci včeraj le dve uri, prav tako bodo tudi danes. Prihodnji teden pa bo pouk le v dopoldanskih urah, v tretjem tednu pa bodo u-vedli normalni umik, s štirikratno opoldansko malico.
Tudi otroci, ki obiskujejo vrtce ONAIRC po naših vaseh, so se javili včeraj v stavbah, kjer bodo ostali vse šolsko leto. Podatkov o vpisu v te vrtce pa nismo dobili, ker jih osrednje. vodstvo O-NAIRC v Gorici nima še na razpolago. Dobili jih bomo čez nekaj dni. Občinski vrtec v Števerjanu je deloval skozi poletje in v njem
je vsak dan običajen vrvež.
Zgoraj smo omenili nevšečnosti, ki se ponavljajo ob začetku vsakega leta. Nekateri učitelji so še vedno na nekem tečaju v Gra-dežu in bodo prestopili šolska vrata šele v torek. Nič ni še dokončno znanega o tretji učni moči na slovenskih osnovnih šolah v Ulici Randaccio in na Vrhu. Po stranskih ovinkih smo izvedeli, da so zadevo rešili tako, kot so to zahtevali slovenski starši, vendar do včeraj nismo še izvedeli nič dokončnega. Upajmo, da bomo imeli v torek 5. oktobra tudi v teh dveh šolah pouk tako kot v prejšnjem šolskem letu, t. j. s tremi učnimi močmi.
Slovenskim učencem in dijakom, učitejjem in profesorjem, želimo vse najboljše v šolskem letu, ki se je komaj pričelo.
Poravnan spor v tovarni vijakov
ropea. V glavnem je vodstvo sprejelo zahtevo delavcev in uradnikov za izboljšanje njihovega gmotnega in normativnega položaja. Tako je v tovarni prenehalo stavkovno gibanje.
Prva seja
okrajnega konzorcija
Odbor okrajnega konzorcija za tr-žiško področje, v katerem je osem županov tega področja in predstavniki političnih skupin v občinskih svetih, vsega kakih 20 članov, je imel prejšnji večer svoje prvo zasedanje v Tržiču. Župan Versacce je podal pregled najvažnejših problemov osmih občin. V debato je poseglo več županov in sklenili so, da bodo dali prednost naslednjim problemom: skupna uprava medobčinskih prevozov; odprtje medobčinskega urbanističnega urada: izdelava statuta za konzorcij, ki naj se razvije v ustanovo. Določili so tudi odbore, ki naj preučijo posamezne probleme in bodo o tem poročali skupnosti konzorcija ter pristojnim svetom.
Včeraj so na posvetovanju na In-tersindu v Trstu dosegli sporazum v sporu s podjetjem Bullomeria Eu-
iMitiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuinuiiiiiiiiHiiiimiiilllllimiiUlmiimiliiiiiiiminniiiiiiiintlll
IZIDI REFERENDUMA
Na Goriškem so nabrali nekaj manj kot 4008 podpisov
Na čelu lestvice so Sovodnje 404 podpisi Goriška pa je nad državnim povprečjem
Kot smo že pisali so v soboto tudi na Goriškem zaključili s podpisovanjem referenduma, s katerim zahtevamo ukinitev tisfin zakonov iz fašističnega Rcccovega zakonika, ki so v najbolj kričečem nasprotju z republiško ustavo in z njo pridobljenimi svoboščinami
Čeprav referendum ni bil najboljše organiziran in v nekaterih predelih sploh niso pobirali podpi sov, kot n.pr. na Oslavju in v Pevmi, ali pa šele zadnje dni-kot v štandreu', pa je bilo na Goriškem zbranih kar 3526 podpisov. V to števiio pa ni vključen Gra-dež, ki so .ih poslali že prc-j v Rim.
Po posameznih občinah so nabrali: v Gorici 622 podpisov (od tega pretekli četrtek v Štandrežu 10E); Škocjan ob Soči 529; Renke 4x4; Sovodnje 404; Tržič 247: Gradiška 210; Foljan 162: Dober-
VESTI IZ STANDREZA
Tudi dramska družina je izdelala svoj program
Vneto prizadevanje najmlajših, ki so že naštudirali tri
Pred dnevi smo pisali o moškem pevskem boru prosvetnega društva «O. Župančič» iz Štandreža, ki se vso resnostjo pripravlja na novo jesensko - zimsko sezono ter hoče vsekakor postati med prvimi, če že ne celo prvi zbor na Goriškem, kar je ambicija tudi njihovega pevovodje Cirila Siliča.
Enako kot pevski zbor pa se pripravlja na novo sezono tudi dramska skupina tega prosvetnega društva. Dramska skupina je imela v torek zvečer na sedežu posvet, na katerem so se pogovorili o dosedanjem delu in začrtali smernice za jesensko - zimsko delo. V pretekli sezoni so že pokazali svojo voljo do dela z veseloigro «Tisočak v žepu*, ki so jo že z uspehom uprizorili v Štandrežu in Sovodnjah ter jo bodo v kratkem ponovili tudi v Gorici.
Še posebej pa je treba pohvaliti mladinsko vejo te sekcije, ki sedaj pripravlja kar dve veseloigri, in sicer iBotra Nerga* ter »Kdo je gospodar v hiši*. Obe so že naštudirali ter se bodo z njima kmalu predstavili občinstvu. Na torkovem posvetu so skupno z načelnikom dramske sekcije sestavili tudi nov odbor, v katerega so pritegnili 4 člane, ki bodo skrbeli za tehnično plat priprav in izvedbe programa.
Tako se torej tudi dramska družina, ki je važen del društvenega delovanja, pripravlja, da bo obnovila tisto živahno prosvetno de lovanje v štandrežu, po katerem je zaslovela vas v prvih povojnih letih.
veseloigre
no in nekaznovano mažejo partizanske spomenike, slovenska županstva, napadajo demokrate. Celo več! Proti njim je bilo vloženih že veliko prijav, toda doslej kljub očitnemu kršenju določil in duha ustave niso uvedli proti fašistom še nobenega sodnega postopka.
To ni samo žaljenje protifašističnih čustev, to je opogumljanje fašizma.
V zvezi z dogodkom je senator Šema vložil interpelacijo na ministrstvi za notranje zadeve in pravosodje.
dob 130 in Krmin H6 Po ostalih občinah »o jih nabrali manj kot po sto in med njimi je Šte 'erjan s 53 podpisi. Najmanj so jih na brali v Marianu in sicer 9.
Če prištejemo še Gradez, so na Goriškem zbrali za nad 'i od sto podpisov, v primeri s številom p;t bivalstva in smo torej brc skrbi nad državnim povprečjem. Posebno priznanje gre občanom iz Sovodenj in njihovi visoki demokratični zavesti, saj pomenijo 404 zbrani podpisi nad 21 od sto vsega prebivalstva ter bo verjetno to tudi državni rekord. Pa tudi v Doberdobu so s svojimi'4.30 podpisi skoi^i dosegh 10 od sto prebivalstva.
Z V Modenl bo 23. in 24. oktobra
vsedržavno prvenstvo v biljardu. Pojasnila je moč dobiti v pisarni ENAL v Gorici.
Ogorčenje zaradi preiskave pri Picechu v Krminu
Na Goriškem so prejšnjo noč izvršili celo vrsto hišnih preiskav ter odkrili večje količine orožja. Ob tej priliki je kakšnih 30 karabinjerjev — na mandat prohure — obkolilo hišo znanega partizana in protifašista Picecha v Krminu, češ da skriva orožje. Premetali so vso hišo, stikali po kanalizaciji ter mu prekopali vinograd, toda orožju ni bilo ne duha ne sluha. Njegovo posestvo so tako zastra-žili, da sploh ni bilo moč do njega.
Dogodek je vzbudil val ogorčenja med protifašisti Goriške, ker je bilo ravnanje preiskovalnih organov pretirano in ker je bilo naperjeno proti znanemu protifašistu. Že nekaj čaša se namreč na Goriškem dogaja, da so izpostavljeni pritiskom in da romajo pred sodišče protifašisti in predstavniki demokratičnih ustanov, sindikalisti, de lavci, študentje, ki se borijo za napredek, medtem ko fašisti neovira-
VESTI Z ONSTRAN MEJE
TV drama o IIemingwayu ko je bil na soški fronti
Primorsko dramsko gledališče bo tudi v novi sezoni gostovalo v Gorici in drugod v zamejstvu - Pozabljena obletnica Bevkove smrti v Novi Gorici
...................................................................um...................................................................mirni....mm.........................i
SREDI N0CI V P0PG0RI
Stepel je policista in razgrajal na kvesturi
Mladeniča iz Pevme so zaprli in prijavili sodišču
..Včeraj ponoči okrog 1.30 je po-1 grajanjem, razbil mizo in steklo Jtoijska nočna izvidnica opazila na v vratih ter se tudi porezal na ro Ulici Cuneo v Podgori dva sum- kah, da so ga morah odpeljati na 'iiva mladeniča, ki sta ob tisti uri zdravljenje v bolnišnico, kjer so mu
Precej bučno križarila s skuterjem P° cesti. Ustavili so ju in legitimirali.
, Pri tem so ugotovili, da vozač ‘» letni Bruno Alessio iz Gorice, Ul. r • del Bosco 11 ni imel vozniškega dovoljenja. Izgovoril se je, da S? je pustil doma in ga bo prinesel zjutraj na kvesturo ter plačal globo 1000 lir. Zadeva bi bila s tem v todu. Tedaj se je oglasil drug mladenič 25-letni Giovanni Cravos iz’ fevnie, Ul. Papa 2, ki je dejal da toia »foglio rosa* .n da je zadeva v redu. Policija je bila drugačnega tohenja in Cravos je v prepiru moč-n° udaril policista Vicenza Perco-c®> da se je moral zateči po zdravilko pomoč. Izvidnica je poklica-p na pomoč podčastnika Giannija r°rsija in Cravosa so odpeljali na esturo. Tem je p«h»II»vp1 z raz
nudili prvo pomoč s prognozo okre vanja v 7 dneh.
Ko je bilo vse to zaključeno, so Cravosa odpeljali v sodne zapore in vložili proti njemu tožbo zaradi motenja nočnega miru, nasilnih dejanj in upiranja javnim organom
Jutri splavitev ladje velikanke
Jutri dopoldne, ob 11.30, bodo v ladjedelnici v Tržiču splavili petrolejsko ladjo z nosilnostjo 254 tisoč ton, ki jo je naročila družba ESSO-Italiana. Svojo prisotnost je napovedal mornariški minister Attaguile. botrovala pa bo hčerka bivšega ravnatelja družbe ESSO-Italiana miss H. M Hedhind.
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
PRI PADCU NA VRTU Sl JE PREBILA LOBANJO
Hude poškodbe zaradi padca v jamo na cesti - Deček se je pobil na terasi - Pes je povzročil padec skuterista
Včeraj so v splošno bolnišnico pripeljali več ponesrečencev.
Najhujši med njimi je bil primer 59-letne Marije Kulot, por. Humar iz Podturna, Ul. Consor-tiva 9, ki jo je ob 10.30 pripeljal v bolnišnico sin Saverij Humar. Zdravniki so ji ugotovili udarec v lobanjo. V nezavestnem stanju so jo ob 11.30 z rešilcem Zelenega križa odpeljali v nevrokirurški oddelek bolnišnice v Vidmu, kjer naj bi ji skušali rešiti življenje. Sin je izjavil, da je materi, ko je delala na vrtu, nenadoma postalo slabo in je padla.
Na zdravljenju so pridržali tudi 74-letno Natalio Puscha vd. Cion-ci iz Gorice, Ul. Massimo D'Azze-glio 4, ki so ji zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, udarec v trebuh, zlom nekaj reber in številna odrgnjenja po nogah. Bolničarji Zelenega križa so izjavili, da je malo prej padla v neko jamo, ki so
jo delavci izkopali na cesti pri javnem delu. Policija vodi o zadevi preiskavo. Njeno zdravstveno stanje je zelo hudo.
Za 20 dni so pridržali v bolnišnici 7-letnega Marka Podgornika s Trga sv. Frančiška v Gorici, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo in pretres možganov. Mati, ki ga je pripeljala v bolnišnico, je izjavila, da se je dečku malo prej prav na domači terasi spodtaknilo ob neko železo.
Okrog 15. ure se je ponesrečil tudi 19-letni dijak Livio Bizaj iz Podgore, Ul. IV. novembre 54. Padel je s skuterjem na poljski poti med Mošo in Kaprivo. Nesrečo je zakrivil vespist, ki mu je prečkal cesto. Da bi se mu izognil, je Bi
Gornje Posočje z Bovcem in Kobaridom je upodobljeno v mnogih književnih delih, pa tudi italijanska televizija je pred leti posnela film o znani bitki oziroma preboju pri Kobaridu med prvo svetovno vojno. Zdaj pa kaže, da bo to območje prikazano tudi v drami na eni od jugoslovanskih televizijskih postaj. Hrvatski pesnik Gustav Krklec namreč piše scenarij o slavnem a-meriškem književniku Ernestu He-mingwayu, ki se je med prvo svetovno vojno mudil na soški fronti. Sodeloval je kot italijanski poročnik v sanitetni službi ter je v tem svojstvu prevažal ranjence z voz-mi v zaledje fronte, največ v Gorico in Videm. Hemingu>ay je to obdobje svojega življenja pozneje > pisal. Tudi v Kobaridu še živi več ljudi, ki pravijo, da so osebno po znali velikega pisca in poznejšega Nobelovega nagrajenca.
Pesnik Krklec, ki rad prihaja v Bovec oziroma Gornje Posočje na počitnice, pa je letos tam srečal upokojenega polkovnika italijanske vojske, ki je bil z Imjiževnikom skupaj na fronti, kjer sta se tudi spoprijateljila. Pogovor z njim je Kr-kleca spodbudil k pisanju scenarija c bivanju Hemingwaya na Soški fronti. Sedaj lahko upamo, da bomo na televiziji videli prikazano tisto obdobje in tako bo ameriški književnik, ki je pred leti napravil samomor, prispeval k temu, da bo televizija ponovno posredovala javnosti mikavnosti in značilnosti Soške doline.
*»*
V Novi Gorici so se te dni mudili predstavniki Slovenskega gledališča iz Trsta. Z direktorjem Primorskega dramskega gledališča, režiserjem Jožetom Babičem, so ob-bravnavali možnosti in ukrepe za nadaljnjo sodelovanje obeh ansamblov na obmejnem področju med sosednima deželama. Poudarili so, da je sodelovanje uspešno, možnosti pa so še velike. V tej sezoni bo Slovensko gledališče gostovalo z dvema deloma oziroma petimi predstavami v Novi Gorici. Desklah in drugod na Goriškem. Primorsko
letos že drugič razpisalo, skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (EMAC) goriške občine.
* * »
V Novi Gorici pogosto razpravljajo o pokojnem pisatelju in borcu za narodnostne in druge pravice primorskih Slovencev, Francetu Bevku. Pred smrtjo ga je občinska skupščina tudi proglasila za častnega občana Nove Gorice. Prav zaradi -..testa, ki ga Bevk zavzema posebej na Goriškem, je težko opravičljiva napaka, ki so jo zakrivili ob prvi obletnici njegove smrti. Noben predstavnik občine, šol ali posameznih organizacij m namreč položil vsaj skromnega venca ali šopka cvetja na njegov grob na solkanskem pokopališču. Tam so nedavno pokopali udi Bevkovo soprogo Davorino. V Novi Gorici tudi tu ni bilo kake žalne svečanosti. Za primer lahko služi Idrija, kjer so ob obletnici njegove smrti v tamkajšnjem Mestnem muzeju odprli spominsko Bevkovo sobo, nanj pa so se tudi drugače spomnili.
Na to žalostno dejstvo je na zadnji seji občinske skupščine opozo-
... o. j• •	■< Ji
nec v osrednjem jugoslovanskem parlamentu dr. Aleksander Nardin. Vprašal se je tudi, zakaj vsaj šolah niso pripravili priložnostnih žalnih slovesnosti ob prvi obletnici smrti pisatelja, ki je bil tako velik prijatelj mladine.
Dr. Nardin na to ugotovitev i-ziroma razmišljanje ni dobil odgovora. Kronist naj samo ugotovi, da se take brezbrižnosti ob obletnicah raznih dogodkov, torej tudi Bevkove smrti, ne bi smele več dogajati. Zlasti tudi zato, ker Novi Gorici sicer redno in zelo prizadevno organizirajo gostovanje raznih kulturnih skupin od dr .god, tako tudi iz Italije.
Iz goriškega matičnega urada
V dneh 30. septembra in 1. oktobra t.l. se je v goriški občini rodilo trinajst otrok, ena oseba je umrla.
ROJSTVA: Roberto Vendrame. E. lisabetta Makuc. Filipoo Longhi. A-lessia Kocina. Ceciiia Modenesi, Laura Solinas. Simonetta Marenzi, Michele Zona, Matteo Andretti. An-nalisa Petri. Monica Cumin. Simonetta Bellani. Stefania Vetrd.
SMRT: 70-letni upokojenec elemente Burgnich.
CORSO 17.00—22.00: »Paperino story», Walt Disneyev film v barvah; izven programa «1 misteri della-bisso*.
MODERNISSIMO 17.00-22.00: «1 segreti detle citta pid nude del mon-do*. kinemaskopski dokumentarni film v barvah, mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
VERDI 17.00—22.00: »Un provjnciale a New York», G. Lemon in S. Denis; kinemaskopski film v barvah.
CENTRALE 17.30-21.30 »Mata Hari», G. Garbo in R. Novarro: čmo-beli film.
VITTOR1A 17.15-21.30: »lndagine su un cittadino ai di sopra di ogni sospetto*. G. M. Volontd in F. Bol-kan; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 17.30: »Capitan Apache*, Lee Van Lee in C. Baker. Kine-maskop v barvah.
EXCELSIOR 17.30: «Attacco a Rommel*. Richard Burton. V barvah.
PRINCIPE 17.30: «11 provinciale*. G. Morandi in Maria Grazia Buccella. V barvah.
SAN MICHELE 1T.O0: »La carica dei 101». Walt Disneyeva barvna slikanica.
\tiva Gorica
SOČA (N. Gorica): »Oni, ki zaudarjajo po znoju in smrti*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
SVOBODA (Šempeter) :	«Kaktusov
cvet*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
KANAL: »Plačilo za strah*, francoski barvni film — ob 20.
ŠEMPAS: »Peklenska steza Indianapolisa*. ameriški barvni film — ob 19.30.
DESKLE: »Polnoč na Reperbanu*. nemški barvni film — ob 19.30.
PRVAČINA:	»Sončnice*,	italijanski
barvni film — ob 20.
RENČE: »Plačilo za strah*, francoski čmo-beli film — ob 20.
grama gledališke sezone na Gori-. vedah splošno stavko za nedoločen škem, ki ga je Slovensko gledališče ] čas
'	'	Vzrok za stavko je negativen izid
pogajanj, ki jih je imel zastopnik tega posestva s p"edstavniki kmetijskih sindikatov CGIL in CISL dne 30. septembra. Sindikalni predstavniki so podprli zahteve delavcev glede povišanja mezd, revizije kvalifikacij, proizvodne nagrade, posebnih doklad za škodljiva dela itd., ki pa jih je podjetje odklonilo. Prvi dan stavke so se vsi delavci vzdržali dela.
zaj zavozil s poti in padel. V bol- dramsko gledališče pa bo s svoje nišnici so mu ugotovili rano na le- strani uprizorilo enako število prednjem kolenu, in druge manjše po-1 stav, torej pet, v Gorici, Sovodnjah škodbe ter so ga pridržali za 7 in drugod onstran meje na Gori-dni na zdravljenju.	I škem. Prispevalo bo k izpolnitvi pro
Stavka kmečkih delavce*
Včeraj zjutraj od 8. ure dalje so delavci kmetijskega podjetja Ot-torino De Nadai v Romansu napo
DEŽURNI P.EKARN1
v gorici
Danes ves dan m nemoči )e v Gorici odprta lekarna PONTON1-BASSI Raste) 26. tel. 3349.
V IRŽIČU
Danes je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolč, dr. S. Olivetti, Ul. L maggio 94. telefon 73-328.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna JOŽEF BANDELJ, Travnik, tel. 5442.
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v Gorici
Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo m Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v uvedbi SG, dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže m se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu. medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja.
Repertoar za abonente:
L Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: K1R JANJA (komedija)
3.	Wilder. VVilliams. Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA SKUJ Z DESNIM OČESOM IN JASE VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia delTArte Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-GONOSCIH (komedija)
6.	Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žalolgra — gostovanje PDG)
7.	Branislav Nušič:	POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG)
8.	Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL)
Vrste abonmajev in cene:
RED A (mesto)	4.000	Ur
RED B (okolica)	4.000	>
MLADINSKI	1.500	»
DRUŽINSKI	1.500	»
Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri Ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz.
Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti. Ul. Mameb 8. tel. 5265 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2. tel. 2495, v okolici pa na sedežih prosvetnih društev.
Cenjeni abonenti sl lahko rezervirajo sedeže za obe dvorani!
PO MOSKOVSKIH SPOROČILIH 0 DOGNANJIH V SERPUHOVU Vesoljec Schirra
Pomembnost in meje zadnjih odkritij v tajinstvenem svetu antimaterije
V širnem vesolju si stojita nasproti dva svetova: materija in antimaterija - Neprestano spreminjanje v razmerah stalnih protislovij
V prejšnjih dneh smo v našem ta tik pred Andersonovim odkritjem. • človek nikoli ne prodre do kraia v
listu že poročali o odkritju sovjet-
skih učenjakov na področju jedrske fizike ter konkretno o odkritju atoma antihelija — 3 ter večjega števila jeder devterona. To odkritje, ki so ga nekateri znanstveniki ozna-
Ameriški učenjak se je nenadoma
znašel pred pozitivnim elektronom. To odkritje je postavilo na giavo vse dotedanje ugotovitve. Ko je bil človek že skoraj popolnoma prepričan o nekakšni logični gradnji ma-
čili za senzacionalnega, potrjuje! terialnega sveta, se je znašel nena brez dvoma teorijo antimaterije. i doma pred možnostjo, da obstaja Namenoma smo napisali, da le ne-! neki dragi svet, ki zanika prvega.
kateri učenjaki smatrajo to odkritje za senzacionalno, ker ne gre za čisto popolnoma novo odkritje, torej za nekaj, ki bi predstavljalo prelomnico v človeškem poznavanju materije, sveta, v Katerem živimo in tistega, ki nas obdaja.
V	resnici je prvi element antimaterije odkril že leta 1932 ameriški fizik C. D. Anderson. Šlo je tedaj za najbolj preprosto odkritje, ki pa je pomenilo v resnici popoln pre-okret v znanstvenih teorijah o materiji. Anderson je odkril namreč pozitivne elektrone, kar ie postavilo na glavo vse dotedanje koncepcije o ustroju materije.
Kako so si znanstveniki zamišljali v začetku štiridesetih let ustroj materije? Že v prejšnjih stoletjih so ugotovili, da je materija sestavljena iz molekul, ki so lahko enostavne, ali pa sestavljene iz več vrst atomov. Atomi so prvobitni delci vse materije, po številu pa jih je čez devetdeset. Pri tem mislimo na razne prvine, kot so vodik, kisik, železo, aluminij itd. Prvo zamisel o atomih so imeli že stari Grki, ki pa zaradi omejenosti svojih znanstvenih in tehničnih pripomočkov niso mogli prodreti globije v gradnjo materije.
V	začetku štiridesetih let so znan-
Za razumevanje nadaljnjega razvoja znanosti na tem področju, je treba še pripomniti, da razen električnih nabojev, obstajajo tudi naboji drugačne vrste. Gre za jedrske naboje, ki so stokrat močnejši od električnih. Kot smo prej omenili sta jedro vodika (ki je sestavljeno samo iz protona s pozitivnim nabojem, toda je brez nevtronov) in elektron povezana samo z električnimi silami. Jedro dragih prvin pa je sestavljeno iz protonov in nevtronov, ki jih vežejo jedrske sile. Kadar prideta en proton in en nevtron v razdaljo približno nekaj desettiso-čink ene milijardinke centimetra, se povežeta ter ustvarita najpreprostejši tip sestavljenega jedra. To jedro imenujejo devteron ali vodik-2. Številka dve pomeni, da ima jedro dvojno težo, čeprav z istim električnim nabojem navadnega vodikovega jedra. Če nadaljujemo po tej poti ter dodamo protonu dva nevtrona, bomo našli jedro vodika-3, ali tritdja. Če pa sestavimo dva protona in en nevtron bomo dobili jedro helija-3 itd. Na primer: 6 protonov in 6 nevtronov sestavljajo jedro ogljika.
Ta gradnja materije je bila že znana pred leti. Kot smo dejali, je pozitiven elektron odkril Anderson,
poznavanju sveta, ki ga obkroža: tako nekako, kot se je zgodilo Avstralcu Hilaryju in Nepalcu Tensin-gu, ko sta se bližala vruh Evere-sta. Vedno sta bila prepričana, da sta že na vrhu. ko pa sta prišla na kraj vzpetine, se ie hrbet položil in pred seboj sta zagledala novo vzpetino. To ie trajalo pet ali šest ur, toda na kraju sta le prišla na vrh. Prišla pa sta, ker se Everest le malenkostno spreminja in je tak, ali skoraj tak, kot je bil pred milijoni let, narava pa. in še posebno njene tvorne sile. se spreminjajo nenehoma ter dajejo tako človeku možnost in nujnost, da iih nenehoma proučuje. Še enkrat je bilo potrjeno načelo, da narava ni zgrajena po neki togi shemi, temveč da jo ustvar jajo naravne sile v nenehnem protislovju.
za mednarodno sodelovanje
VIESTE (Foggia), 1. — Znani a-meriški kozmonavt Walter Schirra je prišel danes v Gargano, kjer se je srečal s člani italijanskega
Društva za napredek znanosti, ki so se zbrali tu na svoji 51. seji, na kateri obravnavajo prav vprašanja vesolja in ekologije.
Znano je, da je 48-letni vesoljec Schirra trikrat poletel v vesolje (zadnjič je bil na «Apollu 7»), toda pozneje je zapustil ameriške letalske sile in tudi ustanovo NASA ter se posvetil čisto popolnoma novemu poklicu. Že tri leta se ukvarja z vprašanji ekologije. Dela pri neki veliki dražbi v Denverju v Koloradu, kjer proučuje vprašanja zastrupitve zraka in vode
Schirra je pojasnil, da se je lotil tega vprašanja, ker je pri svojih treh poletih okoli zemlje opazil, kako globoko so že zastrupljeni zemeljsko ozračje, morja in jezera. Pristavil je še, da se to vprašanje lahko reši na podoben način, kot se rešuje v vesoljski kabini.
Schirra je še poudaril potrebe po tesnejšem sodelovanju znanstvenikov in vesoljcev vsega sveta pri raziskovanju vesolja.
ŽIVAHNE RAZPRAVE V JUGOSLOVANSKIH REPUBLIKAH
Zvezna in republiške himne
Do sedaj so samo na Hrvatskem in v Črni gori zavzeli jasna stališča ■ Kaj bo z « Naprej zastave slavo»
Jugoslavija še zmerom čaka na svojo novo državno himno, pa čeprav je bilo že decembra lani sporočeno, da je na natečaju Zveze komponistov Jugoslavije dobila melodija bitoljskega komponista Tahija Hristija edino nagrado in da bi ta utegnila biti nova jugoslovanska državna himna.
Toda več kot o jugoslovanski himni ponekod razpravljajo o republiških himnah. Te razprave so najbolj konkretne v SR Hrvaški, kjer so novo himno zapisali tudi med predložene ustavne amandmaje. Izbrali so znano pesem «Lepa naša domovina». Precej pozornosti je vzbudila tudi vest, da so v Srbiji nekateri predlagali za himno «Marš na Drino».
V Sloveniji republiška himna ni prišla v prvo fazo predloženih sprememb k ustavi SRS. Nekateri so po dejstvu, da je bila na svečani seji republiške konference SZDL ob 30. obletnici OF zaigrana pesem »Na-prej zastave slave*, sklepali, da bo
to nova slovenska himna. Toda v I skupni komisiji vseh zborov republiške skupščine za ustavna vprašanja se je izoblikovalo mnenje, da določbe o slovenski himni v sedanje ustavne amandmaje ne bi vnesli,
«Poleg tega za to fazo ustavnih sprememb določitev republiške himne ni neobhodna in se to vprašanje lahko reši v drugi fazi ustavnih sprememb,* je rečeno v obrazložitvi komisije k besediiu osnutka a-mandmajev k slovenski ustavi.
Makedonija, ki ima sicer mnogo svojih svečanih pesmi, doslej ni imela svoje himne. Ena od najbolj popularnih makedonskih pesmi je borbena ljudska pesem iz ilinden-ske vstaje «Bolen mi leži Mile pop-! Jordanu*, ki je nastala leta 193G. Toda tudi Makedosci niso vključili republiške himne v sedaj predložene ustavne amandmaje. Kot je povedal sekretar republiške konference SZDL Hišen Ramadani, himne v Makedoniji doslej nihče uradno ni zahteval, niti to vprašanje nikoli ni bilo na dnevnem redu.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiu
Pod vodstvom sekretariata za kulturo in prosveto SRS
Deset dni predavanj na Bledu za tržaške in gor iške šolnike
Udeleženci seminarja so se seznanili z najnovejšimi metodami pedagogi je ter poglobili svoje poklicno znanje
stveniki že poznali v določeni meri pred 22 leti pa je skupina ameri-sestavo atomov. Vedeli so, da je ških učenjakov, ki sta jo vodila
atom sestavljen iz jedra ter iz elektronov, ki krožijo okoli njega. Naj-p~eprostejši je atom vodika, ki vsebuje samo jedro in en elektron, ki
Segre in Piccioni, odkrila antipro-ton in antinevtron. S tem je bila dana možnost, da se gre naprej po poti odkrivanja antimaterije, to je
ju druži električna privlačnost Pro- ^ atomov m sestavin, ki jih v svetu,
ton je namreč pozitiven, elektron ki nas obkroža, ne najdemo. Tudi
pa negativen. Vsi dragi atomi pr vin pa so bolj zapleteno sestavljeni. Predvsem imajo jedro, ki je sestavljeno iz protonov in nevtronov, okoli katerega kroži določeno število elektronov. Na splošno lahko rečemo, da je neka prvina toliko bolj težka, kolikor več elektronov ima, kar pa je sicer povezano tudi s številom protonov in nevtronov.
No, taka je bila predstava znanstvenikov našega materialnega sve-
■im m mit iiiiiiiiiii i iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii imimiiiiiiiii
Sinteza -feRMla pri nizkih temperaturah
MINSK, 1. — Beloruski učenjaki so ugotovili, da obnavljanje kloro
če bi jih lahko katerikrat izsledili, bi bilo zgolj naključje, ker je življenje antimaterije v naših razmerah zelo kratko.
Prvi vzorec antimaterije (to je antiprotona in antinevtrona, ki sta jedrsko povezana) so zabeležili leta 1965 v Ženevi, pri evropskem centru za jedrske raziskave. To odkritje so pozneje potrdili ameriški uče-niaki.
No in sedaj je prišla vest iz Moskve, da so sovjetski učenjaki ponovilo potrdili, kar' so na Zahodu že slitiH. Odkritje a*tiheBia*3 predstavlja ponoven eksperimentalen dokaz, da se lahko gradi antimaterijo po istih zakonih, ki so lastni materiji.
Učenjaki pravijo, da ie vesolje, ki nas obkroža, sestavljeno iz dveh
v. P2™111 Pšenici ne preneha gnanih a]j skoraj enakih delov ma-
niti pri temperaturah pod ničlo. Tem učenjakom je prav tako uspelo raziskati proces sinteze klorofila pri temperaturi 5 stopinj pod ničlo pri raznih drugih vrstah rastlin, kot na primer pri gozdnih jagodah, pri mahu, in drugih rastlinah, pri ka-
terije in antimaterije. Svet. v katerem živimo, ie skoraj gotovo sestavljen samo iz materije Ostala postranska vesolja pa skrivajo v sebi antimaterijo.
Kaj bi se zgodilo, če prideta mater, ja in antimaterija v dotik? Pra
terih se listje ohrani zeleno tudi ; vijo. da bi prišlo do popolneea uni-V zimskem času. Ugotovili so še. fen.ja obeh sestavin, kar bi povzroča, neka vrsta lišaja, ki raste v čilo razvijanie ogromne energije. Kaleriji, sintet žira klorofil on tem- i Domišljija ima seveda pred seboj peraturi 9 stopinj pod ničlo.	| neraziskana področja, kjer se lah-
Raziskave beloruskih učenjakov , ko biazno izživ]ja. Nekateri so za-so imele namen proučevanja vpli čeli takoj misliti na strahovita uni-va klorofila in protein na jakost čevalna orožja" drugi pa sklepati,
in produktivnost fotosinteze
Bogata ležišča
rud na Kitajskem
HONG KONG, I. - Tiskovna a gencija Sinhua sporoča, da so z najnovejšimi geološkimi raziskavami prišli do zaključka, da spadajo kitajska rudninska ležišča v vrsto najbogatejših na svetu. Najpomembnejša so menda ležišča tungstena, molibdena, antimona, cinka, mangana, aluminija in svinca. Do danes so odkrili sto raznih vrst rudninskih ležišč na kitajskih tleh in sicer z geološkimi raziskavami, ki so se začela leta 1949,
da bo to odkritje imelo izreden pomen za človeški napredek, str no človek lahko črpal iz naravnan sil ogromne energiie. Vsa ta predvidevanja so seveda le plod domišljije, kajti stvarnost je popolnoma drugačna. Človek bo moral delati še desetletja preden bo prodrl v osrčje tajnosti, ki iih skriva nepoznani svet antimaterije Samo vprašanje, kako ohraniti v naših razmerah antimaterijo. ki bi io človek utegnil proizvajati, ie izredno zapleteno tako z znanstvenega kot s tehničnega stališča
To seveda ne pomeni, da ni sovjetsko odkritje izreden korak naprej v človeški znanosti Dokončno so se odprla vrata za spoznavanje
Zelena Gorenjska je v dneh od 16. do 25. septembra letos imela v gosteh skupino tržaških in goriških šolnikov, ki so se. kot že več let doslej, udeležili seminarja za profesorje in učitelje šol s'slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo.
Desetdnevni seminar, ki ga ie organiziral sekretariat za kulturo in prosveto SRS je potekal na Bledu, v sodobno urejenem hotelu Jelovica. šolniki smo dopotovali na Bled v prvih popoldanskih urah 15. septembra. Potem ko so nam dodelili sobe in smo se nekoliko odpočili od potovanja, smo se vsi zbrali pri večerji. Tu so nas podrobno seznanili s programom seminarja, med samo večerjo pa smo se v prijetnem pogovoru spoprijateljili s soudeleženci seminarja, t Naslednje jutro smo pričeli 1 pre-tiavarrid. kt jih je bilo po vijpti devet: z jezikovnega in pedagoškega področja. Priznati ie treba, da so bila vsa predavanja lepo pripravljena in zanimiva, obenem pa so v veliki meri obogatila naše znanje
Tako nas je niz predavanj seznanil z novostmi in sodobnimi metodami, ki se pojavljajo v sodobni pedagogiki. Prof. Boris Lipužič. direktor zavoda za šolstvo SRS. je predaval o temi »Modernizacija in inovacije v vzgojno izobraževalnem procesu*. Predavatelj ie poudaril, da imajo vsi pravico do izobraževanja in nas seznanil z nekaterimi oblikami in sredstvi, s katerimi naj bi šola postala res živ del naše dražbe. Še posebej se ie zaustavil pri organizaciji šolstva v Sloveniji.
Prijetno presenetljivo in v marsičem novo ie bilo predavanje dr. Aleksandre Kornhauser. izredne profesorice fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubl.jani, ki ie govorila o »uvajanju programiranega pouka*. Profesorica sama ima za seboj večmesečno prakso na ameriški univerzi v Barkleyu. kjer se je dodobra seznanila z izobraževalno metodo komputeriev. Ta način poučevanja je za nas sicer še neznan, vendar so ga v Sloveniji že začeli polagoma uvajati. Kaj so pravzaprav komputerji. ta tehnološki izum našega časa? Gre za posebne elektronske možgane, s katerimi se učenec sam izobražuje in to tako, da odgovarja na zastavljena mu vprašanja. V primera pravilnega odgovora učenčevo znanje napreduje, drugače pa ga stroj sam
ta.jinstvenega sveta materije. Vse! opozori na napake in mu predloži to potrjuje že staro izkušnjo, da I dodatne vaje in napotke Res je
sicer, da si tudi tehnologija počasi odpira pot v šolo, vendar pa smo si bili vsi šolniki enotni v tem. da je le učitelj tisti, ki izoblikuje učenčevo dušo
O tem. kako naj se učenec uči in kaj naj storimo, da mu pri tem pomagamo, je govorila dr. Bariča Marentič Požarnik, strokovna sodelavka pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec za slovenske šole v Trstu in Gorici, pa nas je seznanil z učnim načrtom za osnovno šolo od IH. do IV. razreda na področju poučevanja slovnice.
Znanost zelo hitro napreduje in ji je težko slediti. Ugotovljeno je. da se v desetih letih količina znanstvenih poznani podvoji. Zato ni pomembno. da učenec pozna vrsto po-mnenj, pač pa da ima razvito logično mišljenje tako, da sam rad sega po knjigi in da se tudi izven šolskega učenja sam izobražuje. Ta je bila pravzaprav tema predavanja Jožeta Valentinčiča, vodje s:k-torja za izobraževanje odraslih v zavodu za šolstvo SRS
Dr. Franc Strmčnik, docent filozofske fakultete v Ljubljani, nam je govoril o »individualizaciji pouka*. Izhodiščna točka predavanja je bilo spoznanje, da vsak otrok dojema v različnem času in na različen način učno snov. Zato Pa ie potrebno prilagoditi pouk posameznemu učencu in ga spodbujati k temu. da bo pri svojem delu samostojen.
Poleg predavanj s področja pedagogike. je seminar obsegal tudi predavanja iz jezikoslovja in slovstvena predavanja. Prvo tako predavanje je bilo posvečeno »Neavtohtonim prvinam slovenskega knjižnega jezika*, govoril pa je dr. Jože Toporišič. izredni profesor filozofske fakultete v Ljubljani. Prikaz smeri slovenskega slovstva po letu 1945
POPRAVEK
V dopisu naše sodolavke T. F. »Od dobe pravljičnih velikanov do sedanjih regulacijskih del*, ki je izšel v našem listu 19. t. m. se je vrinila neljuba napaka. Tiskarski škrat je zamenjal dve sliki od katerih je ena spadala v članek kot tak. Zaradi pomote pa je pojasnilo pod sliko makedonske babice, ki se je spoprijela z medvedom, prišlo pod sliko istrskega možaka. Za neljubo pomoto prosimo prizadetega, naj nam oprosti.
pa nam ie podal dr. Janko Kos, izredni profesor iste ljubljanske fakultete.
Zadnje predavanje iz tega niza je bilo posvečeno slovenskemu pesemskemu izročilu, o katerem je predavala dr. Zmaga Kumer, višja znanstvena sodelavka glasbeno-na-rodopisnega inštituta v Ljubljani.
Vabljiva blejska okolica ter lepi, sončni popoldnevi so po dopoldanskem predavanju privabili šolnike na večje in manjše izlete.
A. ČEPAR
S strelskega tekmovanja
Tudi na Kosovem pravijo, da o himni sploh niso razpravljali, in ne nameravajo zahtevati svoje himne.
V Bosni in Hercegovini še ni bila postavljena uradna zahtev, za novo himno in negotovo je še, ali jo bo ta republika imela. Manj negotovo pa je, kot piše beograjski NIN, da bo tudi Črna gora imela svojo him-
no, kajti pri tem ima določeno tra-
dicijo. Črna gora je od leta 1870 imela državno himno.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Sicer pa obstaja dogovor s sestanka izvršnega odbora zvezne konference SZDL Jugoslavije decembra lani, «naj se razpravlja tudi o nekaterih načelnih vprašanjih, ki se nanašajo na himne republik in pokrajin*. Gotovo je tudi, da bo sedanja jugoslovanska državna himna «Hej Sloveni* dobila naslednico, na katera že dolgo čakamo. Stari himni, ki jo je leta 1834 spesnil v Pragi slovaški pesnik Samo Toma-šek in pri tem uporabil melodijo poljske ljudske pesmi «Poljska še ni propadla*, očitajo v Jugoslaviji, | da ne ustreza državi, v kateri enakopravno živi tudi precejšnje število prebivalcev neslovanskega porekla. Povrhu pa je himna «Hej Slovani* še uradna svečana pesem Poljske.
(Iz mariborskega «Večera»)
RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA
GLEDALIŠČA V TRSTU
ZA SEZONO 1971-72
Repertoar za abonente:
1.	Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija)
2.	Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija)
3.	Wilder, Williams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke)
4.	Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE
VELIKI VOZ (drama)
5.	Commedia dell Arte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO-
GONOSCIH (komedija)
6.	GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
7.	GOSTOVANJE MESTNEGA G EDALISCA LJUBLJANSKEGA
Vrsta abonmajev:
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red E (okoliški, popoldanska predstava na dan praznika)
Cene za abonente:
Parter 1 (sredinski sedeži) Parter II (ostali sedeži) Baikon
Okoliški abonma Mladinski abonma Invalidi	2.000
premiera
13.500	Ur
9.500	»
4.000	»
/ 000 lir (preskrbljen prevoz)
2.000 »
» (za katerokoli vrsto abonmaja)
ponovitve
7.000	Ur
6.000	>
3.000	»
SG v trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk i enim samim osnovnim abonma jem, b kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan. razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61-792. od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19 ure ter v Kulturnem domu ob de lavnikih od 8. do 14. ure. tel. 734265 - 734269
Prejšnjo sredo zvečer so na stadionu «Prvi maj? tekmovale v stri 1 jan ju moške in ženske ekipe. Tekmovanje se bo zaključilo prihodi! teden. Na slikah: ženski in moški tekmovalci ter prizor s preveri* n ja rezultatov
■Biiiiii«iiaiK>«iaiAiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAiiiiiaiiiii>airariiiiitiiaiaiiiaiaiitiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiaiaii«iiaiitaiil>^
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Potrudite se, da se stari spori ublažijo ali celo rešijo. Neki sorodnik se bo oglasil.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Neprevidne obljube bi vam utegnile pozneje škodovati. Novo prijateljstvo, ki pa ne bo trajno.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zakaj bi tarnali nad uspehi, ko se
TEHTNICA (od 23 9. do 23.10 Preurediti boste morali neke drv bene odgovornosti. Razburkani d hovi se bodo pomirili.
ŠKORPIJON (od 24 10. d0 22.U Popravljati boste morali napake s'' jih sodelavcev. Čustva bodo mo nejša od razuma.
STRELEC (od 23.11. do 29.12.) V pa priložnost, da pomagate pri)
vam odpirajo nove možnosti. Vaš; telju v težavah. Ne podcenjujte b
prestiž se bo še povečal.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Obljuba, ki vam jo je nekdo dal, se bo vendarle uresničila. Račune boste delali v krogu domače družine.
LEV (od 23.7. do 22.3) Veliko
štev neke osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1 Več kritičnosti do predlogov in P nudb poslovnih tovarišev. Potreti so energični ukrepi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V iiko odgovornost boste imeli, W
dela z ustreznimi gmotnimi poslecii- majhni pa bodo materialni učiri1 cami. V čustvenih zadevah bo pa Sami si ustvarjate težave, boij nerodno.	j RIBI fod 2o.2. do 20.3.) Vaši nj
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več, pori bodo deležni spoštovanja. I* rasnosti v poslovnem življenju. Ne- ( ščuvajte že tako razvnetih duhoviti stari dražinski problem se bo I spet pojavil.
TOMC SVETIMA
199.
VIČANA
0KUUA KNJIGA
«Ali me bo vaš spremljevalec zadavil s to zanko?« je dahnil Pevvalek.
«Ne. Ta umazanec se vas živega ne bo dotaknil, ker je prebe-dast, da bi vedel, za kaj gre. Umrli boste častno od lastne roke. Dal vam bom ampulo, katere učinek poznate in ni nič novega v naši stroki. Lahko vam Izpolnim poslednjo željo,« je utrujeno pribil Wolf.
«Imam nenavadno željo. Na kakršenkoli način sporočite mojim domačim, za kaj sem umrl. To, za kar umiramo mi, zmaguje. In pustite mi, da še enkrat pogledam noč, nebo, da se ozrem k bogu, na katerega sem pozabljal...«
((Sporočil jim bom. Če ne prej, po vojni.«
Wolf je dal znak z lučjo in avtomobilu se je približal spremljevalec, odprl vrata, odvezal zanko in mu jo snel Pewalek je napravil nekaj korakov ob Jezeru, v spremstvu obeh.
Temo so žagali glasovi čričkov In v ločju Je šumel nočnlk. Skozi veje starega drevja se je v kovinsko temni vodi, ki je mrzlo pljuskala ob obrežje, belil zvonik cerkve na otoku.
Pevvalek je globoko vdihnil sveži zrak in se zagledal v gore na vzhodu. Nad njimi se Je jasnilo nebo, razpenjala se je kupola z rojem utrujenih zvezd, ki so jih zagrinjali in odgrinjali begotni oblaki. Pogled mu je zdrsel na migetajoče luči, katerih stožci so za otokom izginili Okrog njega se je zgostila pošastna noč, ki je omrtvila misel in čustva.
Wolf mu je ponudil ampulo v kovinski škatlici. Brez besede jo je vzel z zvezanimi rokami in si jo vtaknil med zobe. Malo jo je podržal in se zastrmel v čoln na obrežju, kjer so se belila vesla. Potem je stisnil. Zamolkel vzdih in pridušen krik ga je zravnal, kot bi dobil v hrbet rafal. Napel se je, kot bi hotel pretrgati vezi, in padel v travo, na obraz.
Spremljevalec si ga je potem naložil na hrbet kakor vrečo, ga odnesel do čolna in ga položil vanj.
Wolf si je vznemirjen prižgal cigaro In se naslonil na drevo. Prisluhnil je pljuskanju valov, ki so se poigravali z vesli. Čoln je zdrsel v senco otoka
«Vas bodo ujeli živega,« se mu je po glavi vrtinčila misel, ki mu jo je Pewalek zasejal pred smrtjo.
Spet ga je navdal živalski strah pred neznanim, čutil ga je v sleherni celici svojega telesa. Branil se bo sam proti vsem, ki bi ga radi uničili. In ne bo izbiral sredstev.
Major Woll je zaslišal čofot, podoben tistemu, kadar se velika riba požene za zrakom. Vedel Je, da Pewalek že tone s kamnom okoli pasu v globine, iz katerih ni vrnitve...
Že dve noči In dva dni je korpus napadal utirjeno železniško progo v Baški grapi. Z golih vrhov obmejnih bohinjskih gora, kjer je bila v zasedi Borutova četa, je bila grapa videti kot vijugasto razvejan udor, dolg trideset kilometrov. Vanj so izginjale strme senožeti in skalna, z gozdom porasla pobočja tako nenadoma, kot bi jih požrla zemlja.
V jutranjem mraku so Borut, Vojko in Pajk kot izvidnlška patrola ležali na strmem robu in gledali v grapo. Zdelo se jim je, kot bi Izpod zemlje odmevalo grozeče grgranje raztopljenih snovi, ki se kdaj pa kdaj razlijejo čez površino. Nebo so prešinjali svetleči se utrinki .Nad rdečkastim odsevom požarov pa se je vil belkast dim in se vrtinčil ob strmalih.
Pajk je vrgel zganjeno šotorsko krilo v rosno travo, se del in dejal:
«Dobro, da so nas razporedili na položaje, kjer bomo verjetno samo opazovalci. Saj smo imeli doslej dosti izgub.«
Borut in Vojko pa nista mislila tako. Četa je zapirala dva gorska prelaza, čez katera bi lahko udarili nemški lovci v hrbet bataljonom. Na prelaza ni bilo speljanih steza. V travo in grušč so v stoletjih zgazili gamsi nekaj stečin, ki so jih uporabljali le tihotapci in lovci.
Nedaleč stran, v skalni škraplji, je ležala Ana, pokrita s šotorskim krilom. Ko je bil Vojko v prvem svitu vstal, jo je ogrnil z vsem, kar sta imela, in jo pustil spati. Dekle je bilo utrujeno, od nenehnega strahu pred Wolfoviml zasledovalci pa živčno zbito. Zdaj, ko ni bilo Primoža, pa se je počutila še bolj ogroženo. Bila Je nesrečna kot še nikoli. Po tistem, kar se je zgodilo v noči, ko so se prebili z Jelovice, se je Nac ogibal Vojka In nikakor ni mogel skriti zadrege pred njim. Vojko je zaslutil, da ima Gorazd prav, in začenjal doumevata smisel igre gestapovskega majorja. Kot vedno je tudi tokrat sledil občutku, ki se je upiral razumski logiki.
Vsak dan bolj pa je pogrešal Primoža. Razumela sta se kot brata. Negotovost, kaj je z njim, ga je žalostila. Preden so ga odnesli, mu je rekel: «če mi bodo odrezali nogo, se bom ustrelil. Ne maram polovičarskega življenja. Lahko pa se mi zgodi tudi kaj drugega, če me ne bo nazaj, poskrbi za Ano. Ni sama kriva za vse, kar se je zgodilo z njo. Pomagaj ji, da bo vzdržala.«
Nehote se Je čutil krivega za to, da je bil Primož ranjen. Če ne bi poslušal svojih moralnih predsodkov in ne bi odlašal, bi Nac že izginil. Primož se je bil preveč Izpostavil: pozoren je bil na Naca In ne na Nemce. Morda pa ga je Nac? Prav lahko bi se potajil v smrečju. Saj je bila taka zmešnjava, da nd nihče vedel, od kod poka.
Preden so šli v zasedo na greben teh gora, ga je poklical Gorazd. Pritožil se Je nad Orlovom, la je postal oblasten in nezaupljiv. Naca je odvlekel stran od položajev in ga dolgo zasliševal. Kaj je zvedel od njega, mu ni bilo znano. Nac se Je vrnil v četo ves skrušen.
Na Triglavu se je že zoril poletni dan. Svetloba Je lila z
gora v dolino. Vojko pa ni vedel, kaj bi ukrenil. Če Neme« ne bo, jo bo Nac spet zvozil. Po ofenzivi bo pa pričal, da ) Gorazd agent, In komisar bo pogubljen. Tudi če Nemci p* dejo, ga v tej goščavi, ko so tako daleč vsaksebi, ne ti lahko zadeti.
Naj bo karkoli. Važno je samo to, da se je odločil in v< da je prav, kar bo storil... Napetost in občutek krivde, 1 sta ga mučila nekaj dni, sta popustila. Sicer pa ga je Gora# sprejel v partijo in ga uvedel v politično delo. Pod njegovil1 vodstvom so vzpostavili v četi enotnost. Gorazd ga je vpelj* v boj proti notranjemu sovražniku. Ne bi bilo prav, če * prav on postal žrtev tega, proti čemur se borijo. O Nace1 krivdi pa je bii prepričan. Tudi Ana se je počutila tesnobi^ kadar ga je le zagledala. Bala se je njegovih velikih ro* njegovih tipajočih oči, njegove sence.
Na vrhu strmali sedla so skopali nekaj lukenj, globok*; po en meter. Na dno so položili kepo plastika In ga pokf** z deskami, ki so Jih potrgali s streh zadnjih stanov. Nabl pa so nanosili skale. To Je predlagal Vojko. O takšni obrarbr planinskega zemljišča je slišal pri veteranih soške fronti Niso še končali vseh obrambnih del, ko je od spodnje izvti* niče pritekel kurir z obvestilom, da se jim bliža mo#1 kolona policije gorskih lovcev.
Potajili so se po položajih In se zakamuflirali s šopi pl* ninskih trav. V grapi je pokanje prenehalo. Oglašalo se J1 le lz daljav, kjer so se tolkle zasede.
čez pol ure so zagledali predhodnico. Zasopla se je poč*-1 vzpenjala v strmino in se bližala sedlu. Drugi dve koloni s1; se bočno bližali skalnim grebenom, ki bi jih bili radi preplez^
Vojko, Ana in Borut so iz luknje četnega poveljstva op* zovali približevanje sovražnika. Za predhodnico se je pri^, zala glavnina, ki je lezla v strmino počasi in brez skrbi, K* bi bila na nedeljskem izletu. Vsi policaji so imeli zavihati rokave, nekateri so bili celo razoglavi. Razdalja med prt" hodnico In glavnino je bila zelo majhna, komandirja ) skrbelo, da se ne bi preveč približali položajem, saj jih je v primeri s četo petkrat več.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
2. oktobra 1971
DOMAČI ŠPORT
str«
iodt re rj<
»UM**
3.10
dri)'
i d
2.U
3 S'' rrw
) P
prij e f
20.1
n P
) V bo Cink
i d . I
IOV-
DANES
SOBOTA, 2. OKTOBRA 1971
ODBOJKA
S š I MLADINKE
20.00	v Bazovici
Breg B — Cankar
* * *
20.30	v Bazovici
Zarja — Kras-Sokol B * * *
20.00	v Padričah
Škamperle — Kras-Sokol A * * *
20.30	v Padričah
Breg A — Primorec * * *
KOŠARKA
SŠI ČLANI
20.00	na Opčinah, Prosvetni dom
Rojan — Cankar * * *
21.30	na Opčinah, Prosvetni dom
Kras-Sokol — Breg * * *
NOGOMET
ZAČETNIKI
15.00	v Bazovici
Zarja — Breg
* * *
14.30	v Trstu, Sv. Alojzij
Muggesana — Primorje * * *
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Fari
Pro Farra — Juventina * * *
NAMIZNI TENIS
PRIJATELJSKO SREČANJE
16.00	v Nabrežini
Kras — Olimpija (ženske)
* * *
17.00	v Nabrežini
Sokol — Olimpija (moški)
* * *
JUTRI
NEDELJA, 3. OKTOBRA 1971
KOŠARKA
SŠI — MLADINCI
9.00	na Opčinah, Prosvetni dom
RMV — Breg
* * *
10.30	na Opčinah, Prosvetni dom
Polet A — Polet B * * *
SŠI — ŽENSKE
15.00	na Opčinah
Polet A — Polet B
* * *
ODBOJKA
SŠI — MLADINKE
10.00	v Padričah
Polet — z. t. št. 1 * * *
10.30	v Padričah
z. t. št. 4 — z. t. št. 5 * * *
10.00	v Trebčah
Kontovel — z. t. št. 2 * * *
10.30	v Trebčah
*. t. št. 3 — z. t. št. 7
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Tržiču, Ul. Romana
S.	Michele — Juventina * * *
10.30	v Trstu, Sv. Ivan
CRDA — Breg
* * *
15.00	v Bazovici
Zarja — Inter SS * * *
MLADINCI
10.30	v Gorici, Ul. Baiamonti
Pro Gorizia — Juventina , * * *
10-00 v Tržiču
“onfalcone — Mladost * * *
10.30	v Padričah
Gaja — Primorje * * *
9.00	na Proseku
Rosandra Zerial — Breg * * *
.. PRIJATELJSKA TEKMA
15.00	na Proseku
Primorje — Olimpija
ODBOJKA
HA EVROPSKEM POVEHSTVU V MILANO
ROMUNIJA PREMAGALA TUDI VZHODNO NEMČIJO
Včeraj smo zapisali, da igrajo Romuni od tekme do tekme bolje in danes so to potrdili z novo, presenetljivo zmago. Odpravili so namreč šesterko svetovnega prvaka, V. Nemčijo. Da je nemška ekipa v delni krizi, je bilo znano, vendar pa je le malokdo pričakoval, da bi lahko Romuni odpravili svoje nasprotnike s čistim 3:0. To jim je res uspelo z dokajšnjo težavo, vendar kljub vsemu brez zgubljenega niza. Videti je bilo, da je vzhodne Nemce precej potrl včerajšnji neuspeh proti Sovjetom, po katerem so se temeljito zmanjšale še njihove poslednje možnosti za naskok na prvo mesto. To pa seveda ne pomeni, da bi bila zmaga Romunov nezaslužena, saj so igrali res dobro.
V drugi tekmi večera so pripravili presenečenje tudi Madžari. Prav tako s čistim izidom 3:0 so si privoščili uspeh nad višje kvotirano Poljsko. Vsekakor je bila ta tekma izredno borbena, pa tudi izenačena, kar kažeta zlasti izida zadnjih nizov.
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli še vest, da je češkoslovaška premagala Sovjetsko zvezo s 3:0 in si je s tem zagotovila drugo mesto na končni lestvici.
Rezultati:
Romunija — V. Nemčija	3:0
(14, 13, 12)
Madžarska — Poljska	3:0
(9, 13, 13)
športno uredništvo Primorskega dnevnika se pridružuje pozivu, ki je bil naslovljen s seje občinskega sveta v Zgoniku vsem slovenskim športnim društvom. Ta naj bi odpovedala ali odložila vse nedeljske jutranje tekme in se polnoštevilno udeležila skupne protifašistične manifestacije na Garibaldijevem trgu ob 10. uri.
Prepričani smo, da slovenska mlada generacija ve, kaj je njena dolžnost!
SZ — ČSSR	3:0
(10, 11, 4)
KONČNA LESTVICA
1.	Sovjetska zveza	8
2.	češkoslovaška	8
3.	Romunija	8
4.	Vzhodna Nemčija	4
5.	Madžarska	2
S.	Poljska	0
• * *
V nižji skupini je pri moških Italija premagala Belgijo s 3:1, Jugoslavija pa Izrael s 3:0.
Pri ženskah je Jugoslavija odpravila dokaj začetniško šesterko Danske s 3:0.
INKA
KOŠARKA
V OKVIRU 12. SŠI
Drevi prve tekme v članski košarki
Drevi se bo začel na Opčinah članski košarkarski turnir v okviru 12. slovenskih športnih iger. Na tem turnirju bo nastopilo šest ekip in sicer: Polet, Kontovel, Dom Rojan, Kras-Sokol, ki so nosilci .skupin poleg teh pa bosta igrali še ekipi Brega in Cankarja.
Drevi bosta na sporedu dve tekmi. Ob 20. uri bo favorit Dom Rojan igral proti Cankarju. Skoraj gotovo bodo zmagali lanski prvaki od Doma, ki bodo sicer letos igrali brez centra Ambrožiča. Kljub temu pa bo izkušenost Fabjana, Zavadla-la in Di Leonarda takšna, da bo zaman požrtvovalnost nasprotnikov.
Ob 21.30 bosta stopila na igrišče Kras-Sokol in Breg. Obe društvi nimata tradicije v tej panogi, zato je vsako predvidevanje nemogoče.
Turnir se bo nato nadaljeval po tem sporedu:
1. KOLO
6.10.71 na Opčinah ob 20.00 Kontovel — zmagovalec
V OKVIRU 12. SŠI
Urnik ženske odbojke
tekme Dom Rojan — Cankar
ob 21.30 Polet — zmagovalec tekme SokolKras — Breg
2.	KOLO
9.10.71 na Opčinah na sporedu bosta dve tekmi ob 20. in 21.30
3.	KOLO na Opčinah
na sporedu bosta dve tekmi z začetkom ob 15. uri.
b.L
Delavci in uslužbenci štirih goriških tovarn so odigrali medsebojni turnir v nogometu. Na turnirju so sodelovale ekipe tovarn LACEGO Iz Sovodenj, Vouk, Brunnschweiler in La Giulia iz Gorice. Zmagala je ekipa tovarne Vouk. Na naši sliki je ekipa, ki zastopa tovarno LACEGO v Sovodnjah. Ta je zasedla drugo mesto, v njej pa je tudi precej slovenskih nogometašev, katere vidimo na sliki
aiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
OD JUTRI DALJE V 2, AMATERSKI NOGOMETNI LIGI
Breg, Juventina, Vesna in Zarja v bitki za prvenstvene točke
Skupine za 3. amatersko ligo bodo sestavili v prihodnjih dneh, prvo kolo pa bo 17. t.m.
V	okviru odbojkarskega tekmovanja 12. SŠI bodo za člani, mladinci in mladinkami stopile na igrišče tudi članice. Organizatorji so že določili nosilce skupin, opravili žrebanje nasprotnikov ter sestavili tekmovalni koledar. Posamezne tekme bodo odigrali po sledečem razporedu:
TOREK, 5. oktobra
v Trebčah
1.	20.00 Primorec — Breg B
2.	20.30 Cankar A — zmagovalec
tekme št. 1
v Padričah
3.	20.00 Kontovel — Cankar B
4.	20.30 Breg — zmagovalec tek-
me št. 3
v Bazovici
5.	0.00 Kras-Sokol B — Polet
6.	20.30 Zarja — Kras-Sokol A
7.	21.00 Škamperle — zmagovalec
tekme št. 5
ČETRTEK, 7. oktobra v Bazovici
20.00 1. polfinale 20.30 2. polfinale
PETEK, 8. oktobra v Bazovici 20.00 mali finale za 3. mesto 20.30 veliki finale za 1. mesto
V	finalnem delu turnirja bodo srečanje za 3. mesto odigrali na dva,
za 1. mesto pa na tri osvojene nize.
* * *
Odbojkarski turnir 12. SŠI za mladinke se bo začel drevi. Organizatorji so določili tak razpored tekem:
DANES, 2. oktobra v Bazovici
1.	20.00 Breg B — Cankar
2.	20.30 Zarja — Kras-Sokol B
DANES, 2. oktobra v Padričah
3.	20.00 Škamperle — Kras-Sokol A
4.	20.30 Breg A — Primorec
NEDELJA, 3. oktobra v Padričah
5.	10.00 Polet — zmagovalec tek-
me št. 1
6.	10.30 zmagovalec tekme št. 4 —
zmagovalec tekme št. 5
NEDELJA, 3. oktobra v Trebčah
7.	10.00 Kontovel — zmagovalec
tekme št. 2
8.	10.30 zmagovalec tekme št. 3 —
zmagovalec tekme št. 7 PONEDELJEK, 4. oktobra v Bazovici
9.	20.00 mali finale za 3. in 4.
mesto
10.	20.30 veliki finale za 1. in 2. mesto
Organizatorji prosijo nastopajoča društva, naj vsako poskrbi za vsaj enega sodnika in zapisnikarja.
Medtem ko so se mladinska nogometna prvenstva začela že pred tremi tedni, bodo jutri startala prvenstva v treh amaterskih ligah in sicer v promocijski ter v 1. in 21 amaterski ligi. Prvenstvo 3. a-materske lige pa se bo začelo 17. oktobra.
Promocijska liga
V	promocijskem prvenstvu so že sestavili posamezne skupine. Nastopalo bo 16 ekip. med katerimi pa je le ena tržaška. To ie Cremcaf-ie, ka si je lani zagotovil napredovanje iz 1. amaterske lige.
1.	amaterska liga
V	1. amaterski ligi bo igralo 32 enajsteric, ki bodo razdeljene v dve skupini. V B skupini igra Det tržaških ekip: Rosandra. Fortitudo. S. Giovanni, Edera in Ponziana.
2.	amaterska liga
2. amaterska liga je razdeljena na pet skupin, v vsaki pa ie do 14 ekip. Za nas bo najbolj zanimivo tekmovanje v E skupini, v kateri bodo nastopala kar štiri naša društva: Breg. Juventina. Vesna in Zarja.
Za naše ekipe 'bo to prvenstvo precei težko. Vse ekipe so se namreč ojačile. Poleg tega pa ie treba imeti za nastopanje v tej ligi kar krepko kondicijo in ekipa, ki ie nima, postane kmalu kandidat za izpad. V tej skupini sta trenutno glavna favorita San Michele in CMM.
Vesna
Seveda pa bi se prav lahko zgodilo. da bo tema dvema moštvoma prekrižal račune kak Libertas, ali pa celo kriška Vesna, ki se je precej ojačila.
Juventina
Goriška Juventina se je v lanskem prvenstvu dobro odrezala in zato lahko upamo, da se letos ne bo otepala izpada.
Breg in Zarja
Nekoliko težjo nalogo bosta imeli enajsterici Brega in Zarje. Brežani dejansko niso bistveno sprememb svoje lanske ekipe. Zato bodo verjetno v napadu precei neučinkoviti, obramba pa bo bržkone kar trdna. Bazoviška Zaria ie mlado in neizkušeno moštvo, ki bo letos prvič nastopalo v 2. amaterski ligi. Pomanjkanje neizkušenosti bo vsekakor precejšen problem za Ba-zovce.
* * *
Seveda pa so to le predvidevanja. Bolj trdne napovedi bo mogoče dati šele po prvih kolih, ko bodo ekipe pokazale na igrišču koliko veljajo. V tej ligi ie tekmovanje dokaj zahtevno, in če se ekipa »spotakne* že v prvih kolih, potem le s težavo dohaja cilje, ki si jih ie zastavila. Često se zgodi, da se mora taka ekipa celo boriti za obstanek.
Jutri bodo v prvem kolu odigra-
li te tekme:
Flaminio - Libertas S. Arina - Muggesana Zarja - Inter SS CRDA - Breg Aurisina - CMM Vesna - Staranzano S. Michele - Juventina
Kar se tiče prvenstva 3. amaterske nogometne lige .bodo posamezne skupine sestavili v prihodnjem tednu.
B. R.
Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 3. t. m. v Glinščici
PLEZALNI TEČAJ
katerega bo vodil alpinist Iztok Furlan. Tečaj bo za začetnike in tudi za bolj izurjene plezalce.
Zbirališče pri zavetišču Premu-muda ob 9. uri zjutraj.
Odhod avtobusa iz Trsta, s Trga Stare mitnice ob 8. uri.
f	.	'- '.ir	i
Organizatorji letošnjih SŠI so poskrbeli tudi za tako imenovane rekreativne športe: organizirali so tudi turnir v
balinanju
NOGOMET
v V mednarodnem nogometnem srečanju v Solunu je Mehika premagala Grčijo s tesnim izidom 1:0 (1:0). To je bila poslednja tekma mehiške nogometne reprezentance na evropski turneji.
VATERPOLO
POKAL JADRANA
Madžari pred Jugoslovani
Madžarska je zmagala na mednarodnem vaterpolskem turnirju, veljavnem za pokal Jadrana na Hvaru. Prvo mesto si je priborila z remijem, katerega je izsilila v poslednji tekmi z Jugoslavijo. Italija je v zadnjem dnevu dosegla pomembno zmago nad Sovjetska zvezo. Skupno se je turnirja udeležilo osem ekip.
Zadnji izidi:
Madžarska — Jugoslavija 3:3
Italija — Sovjetska zveza 6:5
Nizozemska — Romunija 4:2
ZDA — Zahodna Nemčija 9:8
Končna lestvica
1.	Madžarska	11
2.	Jugoslavija	10
3.	Sovjetska zveza	9
4.	Romunija	8
5.	Nizozemska	7
6.	Italija	6
7.	Združene države	Amerike 5
8.	Zahodna Nemčija	0
NAMIZNI TENIS
Danes se bo začel v Rimu izredni občni zbor italijanske namiznoteniške zveze FITeT. Na dnevnem redu bo sprememba statuta. Občnega zbora se bo kot predstavnik ZSŠD udeležil tudi Bojan Brezigar.
SMUČANJE
Mednarodna smučarska zveza je na svojem zasedanju v Parizu potrdila svoj letošnji mednarodni tekmovalni koledar, iz katerega ie razvidno, da bosta dve tekmovanji za svetovni pokal tudi v Sloveniji, in sicer v Kraniski gori (moški) in v Mariboru (ženske). V Kranjski gori bo tekmovanie 5. in 6. .januarja, v Mariboru (na Pohorju) pa 6. in 7. januarja.
primorski igralci srečali s šahisti iz Julijske krajine. Kot vse kaže, bodo take prireditve postale tradicionalne in se bodo nadaljevale v Go-marca letos v Postojni, kjer so se riti tudi prihodnje leto.
	
V mestecu Borja, ki je	250 km
oddaljeno od Urugvajske prestolni-	
ce. sta se dve družim sprli zaradi	
rezultata neke nogometne	tekme.
Ker z besedami razboriti	navijači
niso uspeli prepričati nasprotnikov	
o opravilnosti svojih stališč, so se	
najprej krepko stepli, nato pa so	
pograbili za pištole in prišlo ie do	
prave bitke. Ko se ie streljanje po-	
leglo je policija, ki je	prihitela
na kraj tega dogodka, našla pet	
mrtvih in enega težko ranjenega	
navijača.	
	[3
1. — prvi	111
drugi	2 X 1
2. — prvi	1 2
drugi	2 1
3. — prvi	1 1
drugi	1 X
4. — prvi	1 1
drugi	X 2
5. — prvi	2
drugi	1
6. — prvi	1
drugi	2
laffisi	H
SAN
V nedeljo, 3. oktobra, bo v Novi. Gorici srečanje šahovskih reprezentanc Slovenskega primorja in Koroške. V dvorani Park hotela se bodo šahisti obeh dežel pomerili med seboj na 30 deskah. To bo prvi dvoboj primorskih šahistov s koroškimi. Prireditev organizira ŠD
ms k e i ivuiajsiahlu. j. i. njeni Nova Gorica. I Podobno srf
Podobno srečanje so imeli že 28.
Cagliari — Verona	1
Fiorentina — Napoll	1	X
Inter — Atalanta	1
Juventus — Catanzaro	1
Mantova — Torino	X
Roma — L. R. Vicenza	1	X
Sampdoria — Bologna	X
Varese — Milan	X	2
Palermo — Modena	1
Reggiana — Foggia	X
Sorrento — Bari	1	X
Udinese — Alessandria	1	X
Lecce — Salemitana	1	X
nrvniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiviiisiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiaiiiiiiiuiMiiiiiiitiiiiiiiin
PRED ZAČETKOM NOGOMETNEGA PRVENSTVA A LIGE
Prve tekme bodo pokazale kdo bo kandidat za naslov
V nedeljo se bo pričelo italijansko nogometno prvenstvo A lige. Na njem bo nastopilo šestnajst e-kip, med katerimi je Inter lanski prvak, Mantova, Catanzaro in Atalanta pa so novinci, saj so lani tekmovali v nižji ligi.
Tudi za letošnje prvenstvo so se posamezne enajsterice dobro pripravile, saj je to tekmovanje osrednja nogometna prireditev v državi, ki privabi vsako nedeljo na stadione veliko število ljubiteljev tega športa. Moštva so pričela s treningi že pred mesecem. Sledila so prva prijateljska srečanja in izločilno kolo italijanskega pokala. Skoraj vse boljše ekipe so se uvrstile v višje kolo. Od teh moštev je razočarala le Herrerova Roma. Njeno mesto je prevzel drugoligaš Lazio.
Med poletnim počitkom so se ne katere enajsterice precej spremenile (z novimi nakupi in prodajami). Zato je težko izreči o njih pravo mnenje. To bo mogoče šele po prvih prvenstvenih tekmah, ko bomo videli, če se je ta ali oni »novinec bolj* ali manj uigral s soigralci.
Prvak Inter ni bistveno spremenil lanske zmagovite ekipe. Od novo-kupljenih nogometašev sta omembe vredna le Ghio in Pellizzaro. Za oba je možnost vključitve v standardno postavo skoraj nemogoča. Ghio ima več možnosti vsaj za majico št. 13.
Milan, ki je bil lani drugi, je precej okrepil svoje vrste. Soglia-
no, Sabadini in Bigon so že do sedaj pokazali, kaj vse lahko zmorejo. Še vedno pa je Milanova u-soda odvisna od kapetana Rivere. Če bo Rivera igral vedno na zadovoljivi ravni, bo žela enajsterica velike uspehe, če pa bo kapetan popustil, bo vso ekipo, kot se je zgodilo že lani, zajela kriza.
Isto velja za Napoli, ki se opira predvsem na Juliana in Altafinija. Cilj neapeljskema moštva je ponovitev lepega uspeha v lanskem prvenstvu, vendar bo to letos precej težje.
Juventus se je tudi letos odločil za zelo mlado in obetajočo ekipo, ki pa ima v izkušenem Hallerju pravega režiserja. Poleg Nemca so glavni stebri torinskega moštva se Manchetti, Causio, /»nastasi in Bet-tega.
Fiorentina bo skušala popraviti slab vtis iz prejšnje sezone, ko je ostala v najvišji ligi le zaradi boljšega količnika v golih Chiarugi je spet zablestel, poleg njega pa igra zelo nadarjeni Mazzola H., ki se je izkazal že v prvih tekmah.
Od vseh ekip A lige ima Roma gotovo najhujše probleme. Herrera namreč še ni našel postave, ki bi zadovoljila tako njega kot tudi rimske navijače.
Precej si je opomogla sicer že itak močna Bologna. Med »plavo ■ rdečimi* bo letos nastopil Rizzo, katerega lahko Fabbri uporabi na sre: dini igrišča in v napadu.
Izmed enajsteric prve lige ima-
ta možnost za visoko uvrstitev še Torino in Cagliari. Sardinci bodo tudi letos polagali vse upe v Ri-vo, ki je že povsem okreval.
Pravtako bo zanimiva tudi borba za obstanek. Vicenza, Verona, Mantova, Catanzaro, Atalanta, Sampdoria in Varese upajo, da bodo še drugo leto nastopali med najboljšimi. Med temi ekimapi pa lahko katera preseneti in postane trd oreh tudi za sedaj najvišje kvotirana moštva.
OBVESTILA
SPDT sporoča urnike treningov
PREDSMUčARSKE TELOVADBE za najmlajše
SV. JAKOB: Ul. Montecchi (PD Cankar) ob 16. uri v četrtek, 7. oktobra (vpisovanje istega dne).
SV. TVAN: pričetek 8. oktobra ob 16. uri; vpisovanje do 6. oktobra pri učiteljici g. Načinovi.
Oslali urniki prihodnji teden.
SPDT
nedeljo
sporoča, da bo tudi to v Glinščici plezalni tečaj.
Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136.
nti a 1
pl
t
V strmini so se partizani počutili kakor branilci nedo-i^opnih grajskih zidov. Bili so tako dobro zakamuflirani, je nemška predhodnica prišla že na sedlo, ko jih je začutila — zaradi odbleska sonca na zrklu daljnogleda.
«Achtung! Sovražnik v skalah!« Je kriknil neki Nemec in 86 vrgel na tla in za njim vsa kolona. Bilo je, kot bi podrl Vrsto domin.
Partizani so udarili z mdtraljezi. Za nekaj časa so jih Prikovali na tla, toda policisti so si hoteli brezpogojno utreti B t Prehod. Razvili so se v kolonice in se začeli prebijati po icti strugih vse više proti vrhu.
Taktika čete je bila pravilna. Po redkem strelnem ognju Nemci sklepali, da so grebeni le na redko zasedeni in da k? prva skupina, ki ji bo uspelo doseči višinsko točko bralcev, razbila obrambo.
Naj predrzne J šd Nemci so si Izbrali za pot razdrapano, z Obelim kamenjem pokrito grapo. Vlekla se je pod vrhove grebena in je imela dovolj naravnih zaklonišč — poklln, iz štorih je bilo moč priplaziti se na pobočje. Ko so Nemci Prodrli že dovolj visoko, da so že ogrožali obrambo, je Borut Jzstrelii rdečo raketo. Se preden je ugasnil njen dimni rep, 80 prižgali prve kamenometne mine. Tedaj pa se je iz jam Psul plaz kamenja. Zahrumelo je po skalovju in travnatih Tišinah. Kamenje se je kotalilo in odskakovalo, se razbijalo, Pikalo in v velikih lokih izginjalo v globinah — ondi pa je Usmiljeno podiralo ljudi in drevesa.
Na ta znak so tudi drugi borci zavalili nekaj pripravljenih skal v globočavo.
Takšna obramba Je napadajoče povsem zmedla. Sicer bobneče skale niso povzročile toliko žrtev kakor strahu in Sroze. Vojska se jih je bala bolj kot’ krogel. Sovražnik se je razprli ln ustavil. Poveljujoči častnik je spoznal, da so Prehodi zasedeni, zato Je zaukazal umik.
Borut Je zaustavil ogenj, ker so moraM varčevati z mu-Udjo. Se naprej pa so valili skale, ki so sejale zmedo med s°vražniki.
Sonce se je dvignilo že precej visoko. Vojko Je slonel
. V »
ra** 1 2 3 4 5 6 7 j vit elj»
bnf ro*
okt'
kri’
ah)
jpr
>nt'
ivi^
X
st'
Ifc*
#>'
tal’*
i*
J'
pil'
na okopu ln v daljnogledu Iskal Naca. Bil je dvesto metrov stran na položaju. Dvakrat je bil že pomeril nanj, pa sta njegov široki hrbet in glava obakrat izginila v luknjo. Postal je živčen. Streljanje je bilo tudi na nemški strani če dalje redkejše. Ko pa so Nemci dosegli mejo gozda, je povsem utihnilo. Potem se Nac ni več pokazal.
Vojko je odložil puško in si obliznil grenke ustnice. Z Ano, ki je sledila vsem njegovim gibom, sta se spogledala. Čeprav ji ni povedal, kaj namerava, je lahko uganila njegov namen.
Prijela Je Vojka za roko in mu rekla:
«Naca se zelo bojim. Pogosto potrebuje kakšno tableto in vedno me tako čudno gleda, da mi Je vselej tesno še dolgo potem, ko odide.«
«Povej mi vsakokrat, kadar bo prišel. Sicer pa upam, da ne bo hodil dolgo...«
Nič ni rekla na to, samo hvaležno ga je pogledala. Primož ji je bil večkrat dejal, da ni človeka, na katerega bi se lahko tako zanesel kot na Vojka: kar reče, drži ko pribito, preudaren je in dovolj tnnast, da uspe. Orlov in nekateri njegovi so jo gledali z odkritim zaničevanjem. Morala je požreti marsikatero pikro. Toda zaupala je v Vojkovo varstvo, Pajkovo naklonjenost in Borutovo pravičnost.
Z Vojkom je spala tako kot prej s Primožem. Na pohodih se ga je držala kot senca. V četi je Vojko kot partijski sekretar imel toliko moči ln ugleda, da se ni nihče obregnil obnju. Skojevci, ki jih je vzgajal, so napravili okoli nje neviden oklep, da se ji ni bilo lahko približati.
Prav tako nenadoma, kot so prišli, so Nemci tudi izginili. Po vsem mejnem gorovju je zavladal blagodejni mir.
Sonce se Je dvignilo v zenit in žgalo v bele skale. Vojko in Borut sta se slekla do pasu in zlezla v zavetje med okruški. Po tednih moče v mrakotnih gozdovih Je toplota vsem neizmerno prijala.
Tudi Ana Je legla k njima in vsi trije so zaspali. Spale so tudi vse zasede, le izvidniki ne in Pajk, ki je pisal četno poročilo.
Iznenada jih je zdramilo brnenje letalskega motorja. Letalo je nekajkrat zakrožilo nad njimi, se oddaljilo in se spet vračalo. Za cilj si je izbralo skalni vrh, ki se je dvigal nad njimi. V strmoglavem letu je spustilo dve bombi. Videli so ju in slišali njun zvok. Treščili sta v senčno ostenje vrha. S krušljivega skalovja se je usulo kamenje kot čreda podivjanih ovac. Kamniti plaz je hrumel med zasedami v grapo im ni napravil nobene škode.
Vojko in Borut sta menila, da sovražnik s te strani ne bo več poskušal s prebojem. Sredi popoldneva jih je presenetilo močno pokanje v dnu korita, tam, kjer je Orlov z ostalim bataljonom v dnu korita oblegal predor in postojan ko v naselju.
Orlov se je odlično počutil v vlogi bataljonskega komandanta. Že prve dni je zamenjal štabne kurirje. Drenove fante je spodii v čete, iz čet pa potegnil svoje, takšne, Id so ugajali njemu in je on ugajal njim. Iz druge čete je premestil v štab zalo bolničarko. Zamenjala je bataljonskega bolničarja, ki ga je namenoma poslal na tečaj. Ko je dobil poročilo, da je Borutova četa uspešno odbila Nemce za hrbtom njegovih položajev, je bil dobre volje. Takoj je poslal v brigadnd štab poročalo, da drži položaj trdno v rokah.
S preostalim bataljonom je zasedel prve vzpetine tik nad obmejno postajo, kjer je izginjala železnica v deset kilometrov dolg predor. Kot na dlani je bilo spodaj naselje s cerkvijo, kasarne, utrdbe, ki so ščitile železnico. Bataljon je bil okrepljen z brigadno četo težkega orožja in vodom protitankovskih pušk.
že drtlgi dan so skupno z bataljonom na drugi strani strahovali Nemce, da si niso upali ne iz bunkerjev ne iz kasarn. Nekajkrat so napadli oklopni vlak in ga pognali nazaj v predor. Vsakokrat se je prikazal iz luknje kot plašna kača in bruhnil ogenj iz vsega orožja; ko pa so mine in protitankovske puške prehudo luknjale njegove oklepe, se je potegnil v zaščito gore.
Po pobočjih so treskale mine in granate. Ker so bili vkopani do vratu, niso imeli žrtev. Orlov je bil vesel, da
mu ni bilo treba z enoto v korito. Ponoči je strahovito bobnelo. grapo so prepletale štrene svetlečih se izstrelkov. Mislil je, da je vse mrtvo. Po drugi noči so se privlekli k njegovim položajem brigadni minerji. Dan jih je prehitel, pa se niso mogli umakniti na drugo stran, od koder so bili šli v napad. Vodil jih Je Marko.
«Daj, Orlov, postrezi nam, ki smo delali kašo iz Italijanov, medtem ko si ti spal na položaju. Daj, saj nam še nič nisi dal, odkar si komandant bataljona.«
Orlov se je razkoračil pred kocinastim minerjem, ki se Je ves zgrbljen opiral na palico, do pasu premočen.
«Jaz naj vam dam? Kje imaš pa vojni plen? Prav nič n« dišite po rumu!«
«Vse je šlo k hudiču, Orlov. Dva bunkerja smo zaminirali in en manjši most. Krvava kaša... še čutarica ni ostala cela. Roke in noge jim je razneslo na vse konce. Še para čevljev nisem dobil, da ba preobul tegale skojevca,« je potrepljaj po ramenu kurirja, dečka s smelim pogledom. «Nič ni plena, Orlov. Tudi drugi, ki napadajo, niso zavzeli nobene večje postojanke. Vkopani so. Kamorkoli se obrneš — žica, voda in strmina... Nikjer zaklonov. Toda bilo je svetlo, da sem videl oboke velikih mostov. Takih mostov ni kjer si bodi. Iz rezanega kamna, ki se podira kot hiša iz škatlic od vžigalic... Bolan sem od teh mostov. Vsaj enega bi rad podrl, potem bi mnogo laže izdihnil svojo kosmato dušo.«
«če je tako, Marko, ste dobrodošli.«
Peljal jih je k bataljonski kuhinji, skriti v globači nedaleč za položaji. Marko in njegovi so posedli okoli ognja. Sezuli so mokre čevlje in premočene hlače. Medtem je kuhar pripravil močnik, posušili so obleko, Marko pa se je lotil Orlova; in ni nehal prej, dokler ni dobil čutarice z žganjem. V samih spodnjicah je tiščal koščene noge k ognju. Najprej se je pošteno nalil, potem pa je dal čutarico še svojim, ki so jo nagibali, dokler se ni vrnila k žalostnemu Orlovu prazna...
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
1100 'ir ~ vn#Prei. polletna 6 100 lir celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstva 15 500 lir	j SFRJ posa.
d1*«™ . l,eiVllka 1— dinar- mesečna 14,— din, letna 140.— din, onitekoci račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun pri Uarodnl banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT* - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 201
Oglasi	Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finančno '
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi' 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pt upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Soctefš PubblicitA Italiana'
Stran b
2. oktobra 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT - Trt
NESREČA NA VOJAŠKEM LETALIŠČU V VERONI
Osem smrtnih žrtev pri padcu vojaškega reaktivnega letala
Vzroki nesreče so še nejasni - Vojaške oblasti zavrnile pomoč veronskih gasilcev Tudi v Turinu je strmoglavil F-104 starfighter - Pilot se je rešil s padalom
VERONA, 1. — Ob 10.30 je na vojaškem letališču v Veroni strmoglavilo reaktivno letalo tipa F84F, ki ga je pilotiral 39-ietni podpolkovnik Cosimo Saponaro. Vzroki nesreče, ki je poleg smrti pilota, terjala še sedem mrtvih, so še neznani. Polk. Saponaro je bil na nor mainem poskusnem poletu, ko je preletel vzletišče zelo nizko. Kaže, da se je s krilom dotaknil tal in je zaradi zelo močnega udarca letalo dobesedno eksplodiralo To se je zgodilo v neposredni bližini kabine, iz katere so vodili polete in v kateri je bilo v tistem trenutku nekaj častnikov in podčastnikov, od katerih je sedem zgubilo življenje. Razbitine so zadele druge dve letali istega tipa, ki sta bili pripravljeni, da vzletita. Gorivo letal se je razlilo po vzletišču ter se vnelo. Ognjeni zid je bil kilometer dolg.
Poleg podpolkovnika Saponara, o-četa dveh otrok, ki je umrl v trenutku ko se je letalo raztreščilo ob stezo, so v nesreči umrli še podpolkovnik Marco Ghirlanda (36) major Claudio Ambrosini (34), ka petan Giovanni Battista Occhini (27), poročnik Ludo Bargagni (29), kadet Massimo Bassi (21), kadet Mario Bersani (22), vojak Claudio Sisti (21). Nekaj oseb je bilo ranjenih, prepeljali so jih v bolnišnico v Villafranco.
Vzroki današnje nesreče so še neznani. Polkovnik Saponaro je letel že približno pol ure, ko so opazili, da bo preletel vzletišče in so se obenem zavedeli, da je položaj letala skrajno nepravilen, bilo je namreč nagnjeno s krilom proti tlom. Ker je letelo prenizko, se je dotaknilo steze prav pred kabino, visoko približno tri metre, v kateri je bilo nekaj častnikov in vojakov. Kerazen, ki se je razlil iz letala je polil .,tavbo, ki se je takoj vnela. Vse žrtve so popolnoma zoglenele, tako da jih zelo verjetno ne bodo mogli indentificirati. Samo v enem primeru bo mogoče uradno ugotoviti istovetnost žrtve. Gre za primer majorja Ambrosi-nija, ki je vedno nosil okrog vratu verižico, ki so jo našli v kabini. Razbitine letala so zadele tudi gasilsko vozilo, ki je. bilo ob robu steze in ga močno poškodovale.
gasilcev iz Verone, ki so bili ze tiral pa ga je Vittorio Sanseverino.
na poti proti letališču, češ da so vojaki sami pogasili ogenj, kar pa se zdi dokaj čudno, saj je sam poveljnik letališča izjavil, da je bil ognjeni zid, ki ga je povzročil ke-rozen iz treh letal, se pravi letala, ki je strmoglavilo in dveh letal, ki sta bila na tem da vzletijo, dolg več kot en kilometer. Na kraj nesreče sta prihitela poveljnik aerobrigade gen. Zucconi ter gen. Monti, ki bo vodil preiskavo, ki bo morala ugotoviti, zakaj je letalo podpolkovnika Saponara strmoglavilo.
TURIN, 1. — Danes je strmoglavilo še eno vojaško letalo. Tokrat gre za F-104 - starfighter, znano po tem, ker je v Zvezni republiki Nemčiji padlo več kot sto letal tega tipa. Pilot se je rešil s padalom. F-104 se je raztreščil na polju nedaleč od letališča Caselle, pilo-
Razbitine -eaktivca sedaj varujejo karabinjerji.
Aretiran oče, ki je posilil osemletno hčer
DOKUMENT 0 PROCESU CALABRESI-cLOTTA C0NTINUA*
Obramba je zahtevala nadaljevanje procesa
Sodišče je pred šestimi meseci odredilo obširno preiskavo, katere pristojni organi niso še začeli
ACQUI TERME, 1. - Policija je danes aretirala kalabrijskega težaka Francesca Puccija, ki je posili) osemletno hčerko Vanno.
Pucci, ki je oče sedmih otrok, je bil sam doma s hčerko. Ko se je žena vrnila domov, je opazila, da je deklica zelo prestrašena in se ne počuti dobro. Ne sluteč resnice, je odpeljala hčerko v bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili poškodbe. Deklič je končno povedal, kaj se je zgodiio in policija je aretirala Puccija.
MILAN, 1. — Odvetnika bivšega odgovornega urednika tednika «Lotta continua» Bianca Guidetti Serra in Marcello Gentili sta predložila prvemu kazenskemu odseku milanskega sodišča zahtevo, da se nadaljuje proces Calabresi — »Lotta continua*. Komisar Calabresi je tožil profesorja Pia Bandel-
lija zaradi obrekovanja, ker tednik »Lotta continua* objavil serijo člankov in vinjet v zvezi smrtjo anarhista Giuseppa Pinel-lija.
Odvetnika se nanašata na razne faze procesa in opominjata, da je 26. marža 1971 milansko sodišče odredilo obširno zdravniško - legalno preiskavo o vzrokih Pinelli-jeve smrti, ki bi jo morali izvesti na točno določen način in sicer z radiološkim pregledom trupla, vključitvijo istoloških poskusov na
l■ll■lllll■llllll■lllll■llllllllllllllllllllllllllllll1llllllllll„l,niMiminiip—iiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ V ULSTRU JE IZREDNO NAPET
Še en britanski vojak je padel pod streli neznanega ostrostrelca
V Belfastu so vso noč pokale puške in eksplodirale bombe ■ Britanski obrambni minister Carrington je p ivaI vojake naj nastopajo ostreje
BELFAST, 1. — Še en britanski že triindvajseti vojak, ki izgubi živ-
voiak je izgubil danes življenje v Belfastu ob robu katoliške četrti Ardoyne. Vojaka, ki je pripadal slovitemu polku »Green Howards», so skupaj z nekaterimi drugimi tovariši poslali v katoliško četrt, da pomiri nerede, ki so izbruhnili, ko je britanska patrulja aretirala nekega domnevnega pripadnika katoliške organizacije IRA. Velika skupina mož. žena in otrok je obkrožila patruljo in je začela obmetavati vojake s kamenjem, tako da je aretiranec lahko pobegnil. Ko so vojaki končno razpršili množico, je neznan ostrosrelec začel obstre
— ... „---------- r------------ j ljevati britanske vojake in je smrt-
Vojaške oblasti so zavrnile pomoč I no zadel enega izmed njih. To je
Nadja Cassini, nova filmska lepotica, se zelo rada igra z belimi konji
ljenje v Ulstru in triinpetdeseta žrtev odkar so 9. avgusta oblasti uvedle posebne ukrepe, ki dovoljujejo policiji, da brez procesa zapre domnevne aktiviste organizacije IRA.
Kmalu nato ie začel neki drug ostrostrelec streljati na britansko patruljo. Vojaki so odgovorili na ogenj in so ranili ostrostrelca, ki se je zatekel v neko katoliško šolo. kjer so ga vojaki aretirali
Danes ponoči in v prvih jutranjih urah ie prišlo do streljanja v vseh beifaških četrtih, kar je povzročilo še neznano število ranjencev. Poleg tega pa so v katoliških četrtih eksplodirale številne bombe.
Neznanci so tudi oropali pet bank in uradov, poleg tega pa so neznani roparji z orož jem v roki napadli poštni furgon na podeželski cesti ob meji z Irsko republiko. Roparji so ukradli 3.000 funtov šterlingov (približno štiri in pol milijona lir) nato so zažgali furgon in so zbežali.
Britanski obrambni minister lord Carrington. ki ie prispel včeraj v Belfast, se ie danes sestal z glav nimi ministri ulstrske vlade, da bi podrobno preučil položaj v Severni Irski. Ob koncu pogovorov je Carrington dejal, da bo Velika Britanija povečala število ulstrskih rezervistov. Dodal je tudi, da bodo morali britanski vojaki nastopati o stre.je, ker je IRA znatno zaostrila svojo akcijo. »Verno, da so pripadniki katoliške organizacije oboroženi s protitankovskim topništvov*. je dejal lord Carrington. »To pomeni, da bodo morali naši vojaki odgovoriti z avtomatskim orožjem.*
V policijskih krogih se ie izvedelo, da so baje ljudje opazili prejšnjo noč nekega dečka, ki ie bil star od 12 do 14 let. Id je postavljal bombo v neki belfaški četrti. Organi javne varnosti so izjavili, da so že dalj časa sumili, da se IRA poslužuje tudi dečkov za svoje akcije. šele prejšnjo noč pa so dobili dokaz za to. Očividci naj bi tudi izjavili, da ie bil deček, ki je postavil razstrelivo, star manj kot petnajst let.
Policija se v takih primerih znajde v velikih težavah, ker mora dokazati. da se je mladoletnik zavedal svojega početja, preden začne postopek proti njemu. Poleg tega pa so dečki v življenjski nevarnosti, ko izvaiaio bombne atentate.
Nekateri dečid, ki so .jih aretira-
li med spopadi z varnostnimi silami, so izjavili, da se borijo za svobodo svoje domovine.
Nasprotujoči si verziji o kitajskem letalu, ki je strmoglavilo v Mongoliji
miHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHimitiHuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
PONOVNA ZAOSTRITEV POLITIČNEGA POLOŽAJA V IRAKU
Atentat na kurdskega voditelja Barzanija
V napadu so atentatorji zgubili življenje - Banani nepoškodovan
BAGDAD, 1. — Mustafa Barzani, poglavar kurdskih plemen, ki živijo predvsem na severu Iraka, je bil v prejšnjih dneh tarča atentata, ki pa je spodletel. Vse kaže, da bo ta novi incident še bolj zaostril odnose v že itak ne preveč stabilni iraški politični strukturi.
Vest o atentatu je dal bagdadski radio. Barzani ni bil niti ranjen, trije člani njegove telesne straže pa so bili ubiti, druga desetina pa je bila ranjena. Atentat se je zgodil v zelo delikatnem trenutkem; pred dvema dnevoma so odstavili podpredsednika republike Saleha Mah-dija Amaša ter zunanjega ministra Abdela Karina Šajkalija. V tujih diplomatskih krogih sodijo, da so to posamezne epizode borbe za oblast, iz katere je sedaj izšel kot zmagovalec Sadam Husein Takriti, podpredsednik ministrskega sveta.
V prejšnjem juliju je vlada sporočila, da je odkrila britansko vohunsko mrežo, ter je izgnala iz Ira-
ka tri britanske diplomate. Temu dogodku so posvetili posebno televizijsko oddajo (dokaj značilna podobnost s sedanjim »lovom na ča-
rovnice* v Veliki Britaniji), med
katero je neki letalski častnik izjavil, da je bil namen vohunske mreže strmoglaviti Al Bakrovo vlado. Al Bakr je zadnje čase dokaj šibkega zdravja. Libanonski tisk je prejšnji mesec razširil vest, da je bil tudi Al Bakr žrtev atentata, bagdadski radio pa je to odločno zanikal.
Odnosi med Kurdsko demokratično stranko in večinsko stranko Baath so nekoliko napeti. V premirju, ki so ga podpisali lani, 11. marca, je stranka Baath obljubila Kurdom imenovanje podpredsednika kurdske narodnosti, ustanovitev ljudske fronte, ki naj bi jo sestavljali Baath, Kurdi in druge napredne sile. Do vsega tega ni prišlo.
Po vesteh, ki jih je sporočil radio Bagdad, kaže da so se aten-
tatorji dopeljali do Barzanijevega glavnega štaba v severnem Iraku z dvema avtoma, na katera so natovorili petdeset tempiranih in ročnih bomb. V eksploziji je zgubilo življenje nekaj atentatorjev, druge pa so pokončali člani Barzanijeve straže. Eksplozije so se nadaljevale približno eno uro ter so zanetile več požarov v okolici. Tajništvo stranke Baath je takoj poslalo Barzani-ju brzojavko, v kateri obžaluje dogodek, ki je po njegovem mnenju naperjen ne samo proti življenju Barzanija, temveč proti mirnemu sožitju v Iraku.
Kurdska manjšina v Iraku šteje približno milijon ljudi, ki bivajo po večini v severnem Iraku. Kurdi so se dolga leta borili proti osrednji vladi, ki jim ni hotela priznati neodvisnosti ter svobodo izražanja v kurdščini. Barzani je vodil borbo Kurdov od leta 1965 do lani, ko so podpisali mirovno pogodbo.
HONG KONG, 1. — Danes so objavili še dve nasprotujoči si verziji o kitajskem letalu, ki je strmoglavilo v Mongoliji.
Hongkonški dnevnik »Ming Pao* trdi, da je imela posadka letala nalogo, da odkrije delovanje sovjetske raketne postojanke na mongolskih tleh. Po mnenju časnika, bi bil lahko ta incident pojasnilo za čudne dogodke na Kitajskem, saj je vlada odpovedala parado za proslavitev 22. obletnice obstoja države in je prepovedala vse civilne polete od 13. do 15. septembra. Poleg tega so kitajski državniki mobilizirali vojsko in so napovedali nujne sestanke vidnih voditeljev.
Popolnoma nasprotno verzijo o tem dogodku pa je dala japonska tiskovna agencija «Kyodo», ki trdi, da je bil reaktivec, ki je strmoglavil na mongolskem ozemlju, civilno letalo. Agencija trdi, da je dobila te informacije od glasnika kitajskega zunanjega ministrstva. Glasnik je pojasnil, da je letalo po pomoti zašlo v mongolski zračni prostor preden je strmoglavilo.
anarhistovem truplu med akte in s pregledom Pinellijevih oblačil. Odvetnika pravita, da bi morala taka preiskava ugotoviti vse okoliščine v katerih je Pinelli padel z okna tretjega nadstropja milanske kvesture.
Pristojni organi niso dosedaj še uvedli te preiskave, ker so nastopile razne težave. Tako je preteklo preko šest mesecev, med katerimi je Baldellijeva obramba zaman zahtevala, da se končno uvede omenjena preiskava.
Odvetnika v svojem dokumentu nato omenjata tožbo Pinellijeve vdove Licie Rognini, ki je obtožila poveljnika političnega oddelka milanske kvesture, enega komisarja, štiri podčastnike in ene ga častnika karabinjerjev namernega umora. Po razdelitvi te obtožbe, je načelnik milanskega državnega pravdništva ukazal preiskovalni postopek o smrti Giuseppa Pinellija.
»Zaradi formalnih razlogov se ne udeležujemo tega procesa, vendar smo zvedeli za razne točke obtožnice, med katerimi je tudi domneva o samomoru, ki zanemarja vse kar je dognala preiskava in proces, v katerem se u-dejstvujeva. To domnevo o samomoru, katero naj bi potrjevala Pi-nelli jeva udeležba pri atentatu na kmetijsko banko in še pri drugih bombnih atentatih, pa izključuje preiskovalni postopek, ki so ga uvedle sodne oblasti o teh dogodkih.* Odvetnika nadalje trdita, da bi domneva o samomoru izključevala potrebo po drugih preiskavah in bi povzročila arhiviranje obtožbe Pinellijeve vdove. Nasprotna domneva o namernem umoru pa se sklada z nekaterimi elementi, ki jih je ugotovila preiskava in katero potrjujejo tudi kontradiktorne verzije o Pinellijevi smrti. Te kontradikcije, ki sta jih odvetnika obširno preučila v dveh dokumentih, ki sta jih predstavila sodišču, pa naj bi dokazale voljo nekaterih krogov, da se prikrije dogodek, hujši od samomora.
Velike težave nneriške perice
»V zvezi z domnevo o namernem umoru, sva že od prvega zasedanja sodišča zahtevala, da se dokažejo nekateri elementi, ki so povezovali atentat s Pinellijevim u-morom.*
Dokument se zaključuje s trditvijo, da so navedeni dogodki odločilnega pomena za razjasnitev «afere Pinelli* in za pravice o-brambe Pia Baldellija.
Kot dokaz za svoje trditve sta odvetnika priložila dokumentu tudi izjavo, ki so jo podpisali univerzitetni docenti prava Mario Chiavario, Ores1^ Dominioni, Gae-tano Pecorella in Matelio Scap-parone.
Noben detergent ne izpere madežev
(rVolkstimme» Duna'
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiifiil
Drugi dan zasedanja škofovske sinode
Kardinal Hoeffner se je v svojem poročilu dotaknil vprašanja celibata duhovnikov, ki je občuteno še zlasti v Afriki
PARIZ, 1. — Francoska vlada je podelila odlikovanje Pablu Picassu za njegove zasluge. Odlikovanje bo izročil velikemu slikarju francoski predsednik George Pampidou 21. oktobra.
RIM, 1. — Na današnjem zasedanju škofovske sinode je zjutraj nemški kardinal Hoeffner prebral svoje poročilo, ki je bilo razdeljeno na deset delov. Na zasedanju je bil prisoten tudi papež Pavel VI., ki pa se ni udeležil debate.
V prvem delu svojega referata je kardinal Hoeffner dejal, da Kristus, Id bi moral biti zglijd vsake' mu duhovniku, ni bil «kakršenkoii revolucionar* ter da ni imel izključno človeških in družbenih ciljev. Dolgo se je mudil pri vprašanju celibata duhovnikov ter dejal, da je več razlogov, ki govorijo celibatu v prid.
Po njegovem referatu so se javili k razpravi med drugimi kon-goški kardinal Malula, Id je pouda ril, da je vprašanje celibata zelo občuteno tudi pri afriški duhovščini Afričani zelo cenijo vse, kar je zvezi s spolnostjo in z družinskim življenjem. Zato je treba v Afriki, bolj kot drugje, razložiti z doktrinal-nimi utemeljitvami potrebo po celi batu. Ta razlaga pa naj bi ne temeljila na zakonih, temveč bi morala biti sad duhovne izkušnje.
Pred cerkvijo sv. Petr^ so danes delili letak, v katerem je bilo na pisano, da je zločin dotakniti se celibata duhovnikov. Dovoliti posvečenje poročenih moških pa naj bila »hipokrizija* ter rešitev, ki bi se s časom izkazala kot največje zb. Letak je podpisala »Grande Alliance Catolique pro Ecclesia Ro-mana», bil pa je napisan v fran coščini. Potem ko pravi, da je vsa cerkvena tradicija proti poroki du hovnikov, se zaključuje z opominom škofom: »Škofje, če se dotaknete
celibata vas bo bog preklel!* Popoldne je govoril tudi venezuelski škof Jimenez, predsednik venezuelske škofovske konference, ki je dejal, da so mnogi mladi ljudje, med katerimi je dokajšnje število duhovnikov, naklonjeni revolucionarni borbi. Obstaja tedenca pri mladih duhovnikiv, da se uprejo tudi s silo, če je potrebno, političnim strukturam in družbenim ureditvam, ki se jim zdijo nepravične.
niimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiutiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SOBOTA, 2. OKTOBRA 1971
TRST A
7.15, 8.15. 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi;
12.10	Poklici: «Mizarji*; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 »Praznik beneške pjesmi*; 16.35 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 De Angelis Valentini, Sonata št. 2 za violino in kla vir; 18.50 Conniffov orkester in skupina »The Singers*; 19.10 A. Ingolič; »Na diamantnem polju*; 19.25 Jazz; 19.40 Zbor T. Tomšič iz Ljubljane; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji: 20.50 Kriminalka;
21.30	Orkester Ellington; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Tretja stran;
15.10	Popevke v krogu; 16.00 Koncert Gas lini jev ega kvarteta.
KOPER
6.30. 7.00, 10.00. 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.20 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranja glasba; 8.00 Sobotne popevke; 9.15 Mini juke box; 9.30
20.000	lir za vaš spored; 10.45 Plošče; 11.00 Operetne melodije;
11.30	Sodobni pevci; 11.45 Popevke; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Plošče; 14.40 Zabavna glasba;
15.00	Prenos RL; 15.30 Sestanek ob juke boxu; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 17.10 Vaši pevci — vaše melodije; 17.30 Ansambel Los Indios Tabajaras: 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Perez Prado:
19.30	Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila: 710 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in .jaz; 11.30 Poje
basist Cesare Sdepi; 12.10 Italijanske povesti; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 15.50 Znanstvena oddaja; 16.00 Spored za bolnike;
17.00	Izžrebanje loterije; 17.10 Veliki variete; 18.45 Orkester P. Faith; 20.20 Jazzovski koncert; 21.05 Radijska drama: »D panto-grafo*; 22.10 Sodobni italijanski skladatelji.
il. PROGRAM 7.30, 8.30. 9.30, 10.30. 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Al Bano in M. Faithfull; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Stmiena komedija; 10.05 Popevke za vsokagor; 10.35 »Batto quattro»; 12.35 Week-end z Raffaello; 14.00 in 18.00 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Popoldanski spored; 16.35 Alto gradimen to; 17.30 Izžrebanje loterije; 19.02 »Draga Nada*; 20.10 »La Wally», opera v 4 dejanjih; 23.05 Lahka glasba.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 13.00 Medigra;
14.00	Glasba za klavir; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna italijanska glasba; 18.35 Lahka glasba: 19.15 Vsakovečemd koncert;
21.30	Simfonični koncert.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 10.20 Iz arhiva plošč; 11.00 Medigra:
12.30	Interpreti danes in včeraj;
13.30	Schubertova glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 16.00, 17.00,
18.00,	19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Emil Adamič-Kruno Cipd; »Otroška suita*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Po domače* z domačimi vižami; 13.30 Priporočajo vam...
14.10 Vesela godala; 14.30 Pojo solisti ljubljanske Opere; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov;
16.00	»Vrtiljak*; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.50 Klavir v ritmu; 18.15 Odmevi iz Španije; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Večer z napovedovalko Nadjo Peterin; 20.30 Zabavna radijska igra; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
14.30 Prenos italijanskega teniškega prvenstva, dirke po Benečiji ter prenos konjske dirke iz Rima; 18.00 TV za otroke; Razred I. B; 19.05 Izžrebanje loterije; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik;
21.00	«1941: srečanje*, TV igra z A. Magnani; 22.10 Dokumentarec;
23.00	Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja; 22.10 Eksperimentalni spored za TV; 23.30 Teden v parla mentu.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli: Sodobne teme. Dubrovniške poletne prireditve. Aktualnosti; 14.00 Državno prvenstvo v tenisu: 15.15 Ekipno atletsko prvenstvo Jugoslavije; 17.50 Ptujski festival — I. del; ‘ >-J Obzornik; 18.35 Nicholas Nickleby — serijski film: 19.30 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 »Gala Montreuxa» — zabavnoglasbena oddaja; 21.30 Variacije za kajak; 22.00 Nikoli grde besede; 22.40 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV
14.00	Tenis; 15.15 Finale jugoslovanskega ekipnega atletskega prvenstva; 19.45 Zgodovina svet lobe; 19.55 Glascbeni soored: 20.30 Ljudska glasba: 2130 TV film iz serije Perr.v Mason.
Deset dni
predavanj na Bledu
Objavljeno sporočilo ob zaključku obiska Rašida Kavave
(Nadaljevanje s 4. strani)
Gostitelji so organizirali za nedeljo celodnevni izlet z avtobusom na Dolenjsko. Najprej smo se odpeljali v Ljubljano, kjer smo si na Gospodarskem razstavišču ogledali razstavo učil in učne opreme. Nato pa smo krenili proti Kostanjevici. Tu smo si ogledali samostan ter umetnostno galerijo. Pot nas je vodila še do Čateških Toplic, nato pa se preko Novega mesta in Žužemberka pričeli vračati na Bled.
Temu daljšemu izletu je sledilo nekaj manjših. Najprej smo si ogledali blejsko bližnjo okolico, kot grad. otoček, griček Straža in sotesko Vintgar, nato pa krenili proti Bohinju. Tu smo lahko občudovali samo jezero ter seveda slap Savice, pogumnejši pa so se povzpeli tudi na Vogel Skratka vsi so si lahko ogledali, kar jim je najbolj ugajalo: eni naravne lepote, drugi pa industrijske centre kot Kropo in Jesenice. Zlasti zanimiv ie bil ogled Krope, kier smo si ogledali železarske izdelke.
Tudi obisk Begunj in doline Drage je bal kar najbolj prijeten in zanimiv. Pri teh popoldanskih izletih pa seveda nismo mogli mimo kar treh rojstnih hiš naših pisateljev in pesnikov, ki stoje v neposredni bližini Bleda. Najprej smo si seveda ogledali rojstno hišo našega Franceta Prešerna v Vrbi, nato pa še Finžgarjev dom v Doslovičah in pa Linhartovo domačijo v Radovljici. Izreden vtis ie na nas napravil prav obisk Finžgarjeve hiše. ki so jo odprli meseca februarja letos. Po lepo urejenem poslopju nas je pospremila oskrbnica doma. ki nam ie v lepi gorenjski govorici pripovedovala o pisatelju, katerega je sama dobro poznala. Med pogovorom nam je dejala, da Finžgarja kot človeka spoštuje, ker je na pristen in enostaven način opisal življenje preprostega Slovenca.
Lep sončni dan je privabil šolnike še na Vršič, s katerega smo lahko občudovali dolino Trente.
Žal pa so prijetni in nepozabni dnevi minevali in seminar se je naglo bližal h koncu. Zadnji večer smo se zbrali pri poslovilni večerji. ki so se ie udeležili tudi sekretar za kulturo in prosveto SRS Slavko Bohanec. član odseka za narodnosti pri izvršnem svetu SRS in član jugoslovansko-itali ianske mešane komisije Albert Zornada. član odseka za manjšine pri SZDL Slo venije Jože Hartman ter referentka pri sekretariatu za kulturo in prosveto SRS Lojzka Virtičeva. V imenu gostiteljev nas ie pozdravil Slavko Bohanec, v našem imenu oa se mu ie zahvalil in odgovoril prof. Janko Jež.
Hkrati pa ie bila ta tudi poslovilna večerja prof. Staneta Miheliča, pedagoškega svetovalca za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, ki nas po dolgih letih službovanja zapušča in odhaja na novo službeno mesto. Vsi se ga bomo za vedno s hvaležnostjo spominjali, novemu pedagoškemu svetovalcu dr. Janezu Sivcu pa že sedaj želimo obilo u-speha.
Naslednji dan je bil dan odhoda, še kratek pozdrav soudeležencem, gostiteljem ter bežen pogled na krasno blejsko okolico, pa že smo veseli in polni lepih in prijetnih vtisov z letošnjega seminarja odpotovali v Trst.
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — V uradnem spl ročilu o obisku in razgovorih pot predsednika Tanzanije Rašida Kav' va in o njegovih razgovorih s pot predsednikom SFRJ Krste Crvenkt/ skim se ugotavlja, da sta se Kavav in Crvenkovski s svojimi sodela« v ozračju medsebojnega razume« nja in prijateljstva dotaknila medni rodnih in dvostranskih vprašanjih. ' razgovorih sta obe strani ugotovil y da se položaj na jugu Afrike slal ša, da vedno bolj ogrožajo mir 1 jj, varnost ljudstva tega področja imp< u, rialistični, kolonialistični in rasisti! sj ni tepisti iz Portugalske, Južnoaff je ške republike in Rodezije. Obe strl p, ni sta izrazili svojo odločnost, 4 bt nadaljujeta s čim večjo material# st podporo osvobodilnim gibanjem. Po! bi predsednika sta prav tako izrazil št zaskrbljenost zaradi položaja na Blil uj njem vzhodu in ugotovila, da # mir na tem področju lahko za#> „ tovi samo z doslednim izvajanje! £ resolucije varnostnega sveta. V ra* jQ govorih je bila prav tako izraže#1 y zaskrbljenost zaradi nadaljevanja voJ šc ne v Indokini in izražena polna po! pora borbi narodov s tega področl p: in njihovi borbi, da sami odločal1 ši: o svoji usodi. Podpredsednika s# n«
pozdravila najnovejše predloge z* ca
časne revolucionarne vlade Južne# ki
lel Z
Ljubezen na prvi pogled pri 105 letih
JOHANNESBURG, 1. - Sto pet let star južnoafriški polkovnik se je danes poročil s petinštirideset let mlajšo gospodično, s katero je bil šest mesecev zaročen. »Zaljubila sva se, čim sva se spoznala*, je dejal po poroki ženin, ki mu je ime Ralph Cambridge in se je u-deležil vseh pomembnih vojn od ieta 1891 dalje.
Komaj sta novoporočenca stopila iz cerkve, se ‘je žena za trenutek oddaljila, da bi. kupila v bližnji slaščičarni slaščice, ki ugajajo njenemu soprogu.
in
dr
ce
šo
na
ve
hj
sk
do
te:
Sli
dc
fo
sli
Zc
ni
kr
St'
ka
Vietnama kot pozitivno podlago ** politično rešitev vietnamskega vprl
sanja. Kavava in Crvenkovski s#
izrazila pripravljenost vlad obeh dt
Sa
žav, da vlagata svoje napore «
izvajanje sklepov konference v Le fVki in ostalih neuvrščenih. V spi' ročilu se nadalje poudarja pomel ' pospešenega razvoja nerazvitih po! 1111 ročij. Podpredsednika sta izrazila z« ^ai dovoljstvo nad dosedanjimi dosežen) r8* mi rezultati na področju dvostra# skega sodelovanja in izrazila prt at£ pravljenost, da izkoristijo vse mol nosti za nadaljnjo razširitev in po ^r globitev sodelovanja med obema df žavama na vseh področjih.	^
B. B.
Upepeljeni posmrtni ostanki veleposlanika Uvaliča
Pii
zrn
hii
Mr
ku
BEOGRAD, 1. — Na beograjske#1 ko pokopališču so bili danes ob navzoč sti nosti družine pokojnega veleposlari Če ka dr. Radivoja Uvaliča, ki se j* tti( smrtno ponesrečil v Iranu na pod itn v Indijo, predsednika zvezne skup' tal ščine Mijalka Todoroviča, pred sed ni' ka ka zveznega izvršnega sveta D j e Zit mala Bjeliča, številnih javnih in kol' po turnih delavcev, tovarišev Iz osv# bodilne vojne, članov delovnega k# lektiva zveznega tajništva za zun*' nje zadeve in številnih meščano« upepeljeni njegovi posmrtni ostanki Od pokojnega Uvaliča so se z ga#' Ijivimi govori poslovili član svet# federacije Dragi Stamenkovič, pred' sednlk srbske akademije znanosti I# umetnosti Velibor Gligorič in vršile* dolžnosti zveznega tajnika za zun#' nje zadeve dr. Anton Vratuša.
$1
Ri
ATENE, 1. — Grške oblasti #* danes ukazale prepeljati lady Am»' lio Fleming, katero je vojaško & dišče obsodilo na 16 mesecev *#' pora, v nov ženski oddelek pirej' skega zapora KorydalIos.