GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LJUBLJANA IN PAPIRNICE KOLIČEVO Podjetje ali združeno podjetje VEVČE, NOVEMBRA — V zadnji številki »Našega dela« je članek pod naslovom »Člani družbeno-političnili organizacij so razpravljali ...« prvič načel izredno pomembno vprašanje: kakšna naj bo bodoča organizacija Združene papirnice Ljubljana. Clankar je prizadevno nizal misel za mislijo, ki so bile izražene na sestanku družbeno-političnili organizacij in s tem vsaj v neki meri zadostil radovednosti članov kolektiva Vevče in Medvode. Mislim, da bo moral naš časopis v prihodnjih številkah biti zvest spremljevalec vseh dogajanj na področju medsebojnih ekonomskih in organizacijskih odnosov med kolektivoma Vevče in Medvode ter nepristranski zapisovalec mnenj in kritik, kar bo pripomoglo, da se bodo bistrili in pravilno urejali odnosi v združenem podjetju. Zato predlagam vsem, ki jim je pri srcu zdrava rast in uspešno gospodarjenje v našem podjetju, da napišejo svoja mišljenja in opazovanja ter predloge, kar bo pomagalo hitrejši rasti podjetja kot celote in s tem tudi vsakega dela podjetja. S takim javnim razmišljanjem bomo odstranili vsako slabo misel ali pačenje različnih izjav, kar je bilo v zadnjem času večkrat opaziti. OB ROJSTNEM DNEVU REPUBLIKE VELIKEM PRAZNIKU JUGOSLOVANSKIH NARODOV čestitajo vsem članom kolektiva in njihovim svojcem, poslovnim partnerjem in prijateljem Samoupravni organi Združenih papirnic Ljubljana, Papirnice Količevo in uredniški odbor »Našega dela«! V letošnjem letu smo imeli na več zasedanjih delavskih svetov razprave o organizacijskih odnosih v našem podjetju. Te razprave so bile pravzaprav samo nadaljevanje dela. ki smo ga opravili preteklo leto oib sprejetju statuta podjetja ali celo nadaljevanje precej neuspešnih razprav o organizaciji podjetja, kot jo je predlagal Zavod za produktivnost dela. Tista organizacija je bila izrazito centralistična in predvsem mi zadovoljevala tovarišev iz Medvod. Zato je v preteklem leitu delavski svet podjetja ob sprejetju statuta sprejel precej spremenjeno in prilagojeno organizacijo podjetja. Ta organizacija pa (še vseeno ni zadovoljevala vodilnih tovarišev v Medvodah in iso ob vsaki priložnosti negodovali in izražali nezadovoljstvo češ da »organizacij -sk>i odnosi, kot tudi ekonomski, niso povsem zadovoljivi, ker ne spodbujajo dovolj uspešnega gospodarjenja in dušijo iniciativo vodilnih kadrov v naši enoti«. Na zasedanju delavskega sveta podjetja, ki je 'bilo maja letos, je bil predlog o skupnih službah, zaradi nasprotnih pogledov to- varišev iz Medvod na skupne službe odložen za nedoločen čas. Predlog o skupnih službah je bil povsem naraven, ker je temeljil na ‘veljavnem statutu in ker je dejansko pomenil samo uresničenje statutarnih določb. Predlog je dejansko povedal, oziroma predlagal, kdo spada v skupno službo in kdo ne. Morda je bil predlog res preširok, saj je bilo predvideni.h v skupnih službah kar 70 in še več tovarišev. Toda predlog je vsaj končal ‘negotovost o tem, kako široke, oziroma obsežne naj bodo skupne službe. Delavski svet na takratnem zasedanju 'res mi imel drage izbire, kot naročiti delavskima svetoma Vevč in Medvod, naj postavita vsak svojo komisijo. Ti dve komisiji naj sestavita in predložita delavskemu svetu podjetja 'predloga, kako si vsaka enota zamišlja svoj ekonomski in organizacijski odnos v okviru skupnega podjetja. Predloga naj povesta, kako naj podjetje v bodoče dela in živi. kako bo vsaka enota v podjetju samostojno gospodarila in kako se ibodo in v kakšnem obsegu formirale skupne službe. Komisiji naj tudi uipo- Težko pričakovani premazni stroj že na obzorju VEVČE, NOVEMBRA — Dne 11. oktobra 1.1. smo prejeli definitivno odobritev investicijskih kreditov od Jugobanke in obenem Potrditev izbire opreme, katero je opravila posebna, za to odrejena komisija. V tej komisiji so sodelovali predstavniki .našega podjetja. Indbiro ter Papirnega inštituta iz Ljubljane. Komisija je morala upoštevati poleg tehnično-tehnoloških prednosti posameznih ponudnikov še komereialno-finanene pogoje dobav ter skupno odobreno vsoto deviznih kreditov ter garancij. O sami izbiri opreme smo v našem listu že poročali. Najprej smo pričeli s pogajanji za nabavo dodelavnih strojev s tvrdkami Masehinenfabirik zu.m Bruder-haus, Reutlingon ter Que,rschnei-derbau Streokor & Bruderhaus, D a rm st ad t-Ebe;rst ad t. Ponudbe teli tovarn so bile za na® najugodnejše zaradi cen in tudi glede na to da že imamo stroje teh firm v tovarni ter so delavci navajeni na manipulacijo s temi stroji te.r tudi na razna Popravila. Tudi glede rezervnih delov je unifikacija teh strojev zelo koristna. Po krajšem tehničnem razčiščevanju ter komercialnih pogajanjih, so bile sklenjene z obema firmama ustrezne pogodbe s podrobnimi specifikacijami obsega nabav. Obe nabavi sta bili izvršeni na 5-letni komercialni kredit s tem, da se prvi avansi plačajo šele drugo leto. Namesto običajnega Duplex-preonega rezalnika smo kupili sortirni prečni rezalnik širine 1460 mm. ki bo rezal, sortiral ter štel prebrane pole papirja ter jih polagal na palete. S takšno manipulacijo bomo lahko prihranili mnogo delovnih ur probiralk tar števik, ker bomo naknadno prebirali in šteli le majhen del premazanih papirjev. Pri končnih pogajanjih smo uispeli tudi znižati ponujene cene tako. da smo ostali v okviru vsot', ki so bile odobrene od Jugobanke, ostala pa je še možnost nabave dodatnega kotla za preskrbo s pano, ki bo pozneje specificirana. Nabava kuhinje za premazne snovi Predlog komisije za nabavo kuhinje pri firmi Celliesr, Francija je kljub visoki ceni naj-u.mestnejši. ker nam je ta firma predložila najboljše reference. Tudi razni ekstperti doma in v inozemstvu so se o teh kuhinjah najbolje izrazili. S končnimi pogajanji s ito tovarno smo pričeli dne 27. 10., vendar smo 29. 10. sklenili le pTedpogodbo,.o končni pogodbi pa bomo razpravljali šele 15.11., ko bo prišel k nam tudi sam lastnik omenjene firme. Na teh pogajanjih je bil določen dokončni obseg dobave, ponovno končno ‘Specifikacijo pa je dobavitelj odposlal na pregled 9. t.m. Prodajni pogoji predvidevajo 5-letni kredit, akontacije pa bodo zapadle šele drugo leto. V laboratorije te tovarne smo poslali na raziskave tudi ciklo-niziirani kaolin iz Črne in upamo, da bodo ‘rezultati teh poskusov zadovoljivi. Premazni stroj Premazni stroj bo nabavljen po predlogu komisije pri firmi Simon Waldron, Anglija. Ta stroj nam glede tehnoloških prednosti ter obenem na cene še najbolj ustreza. S predstavniki te tovarne so trajala končna pogajanja ter sestava pogodbe in specifikacij več kot 14 dni. Pogodba je bila podpisana dne 9.11. t.l. Odprto je ostalo le še vprašanje dokončne izbire premaznega agregata Trailling Blade (od firme Beloit ali od Simon VValdron) ter vmesnega sušilnega kanala med Trailling Bladeom in zračno krtačo. Za odločitev med omenjenimi variantami smo si izgovorili rok 2 mesecev. Precejšnja prednost zaključenega stroja je sušilni kanal, ki ima glede kapacitete sušenja še znatno rezervo. Z dobavitelji je bila dogovorjena tudi dostava podatkov, potrebnih za projektiranje zgradbe, celotnih naprav, praksa naših delavcev ter čim ožje sodelovanje pri graditvi ter tudi posredovanje kasnejših tehničnih izsledkov na tem področju. Pogajanja so vodili maši uslužbenci skupno s predstavniki uvoznika združen jem Indbiro. katerega član je tudi naše podjetje. Zimsko dobo bomo' izkoristili za projektiranje ter priprave za gradnjo, za izdelavo detajlnih specifikacij domačih del te opreme za poskuse ter pogajanja za domačo opremo. Podrobno bo treba projektirati tudi notranji ‘transport' ‘teir razčistiti mnogo manjših problemov z inozemskimi dobavitelji. Če bo gradnja teh naprav dobro pripravljena, se bomo lahko izognili povečanim stroškom investicije ter prekoračitvi predvidenih rokov izgradnje. šitevata zelo sproščene določbe novega temeljnega zakona o gospodarskih organizacijah. Na nedavnem zasedanju v septembru je delavski svet podjetja poslušal poročili komisij Vevč in Medvod. Predloga sta si bila tako močno različna, da ni bilo mo-goiče na zasedanju ničesar koristnega sestaviti in sprejeti. Delavskemu svetu podjetja ni preostalo ‘drugega, kot imenovati enotno komisijo, v kateri iso člani ‘iz kolektivov Vevč im Medvod enakopravno zastopani. Komisija je dobila nalogo, iz obeh predlogov sestaviti tak predlog, ki bo zadovoljeval ekonomske in organizacijske potrebe obeh kolektivov ter hkrati utrjeval ekonomski poloižaj podjetja kot celote. Komisija vsekakor ne bo imela lahkega dela, posebej še zato, ker nima kje iskati napotkov za delo in ustrezne rešitve. Na področju organizacije združenih podjetij ni nikiakih posrečenih primerov, četudi imamo v Sloveniji in Jugoslaviji pirecej integriranih podjetij. Vsepovsod iščejo ustreznejših rešitev, kot so obstoječe. Najbrž bi bilo narobe, če bi razmere v ‘našem podjetju hvalili ali celo kritizirali. V letih združenega dela sta enoti dosegli izredne rezultate. Naj naštejem samo nekatere. Tovarna v Medvodah je danes do tolike mere modernizirana, da kot specializirana enota ,za produkcijo celuloze lahko izdeluj e tak o celuloz o, ki je .za tržišče primerna. Tovarni je potrebna samo še primerna velikost da bo ‘sposobna konkurirati tudi sodobnim velikim ‘tovarnam. Tovarna v Vevčah je s šolanjem kadrov dosegla kvalitetne rezultate v tem, da je sedanja kvaliteta papirja že iskana na tujih tržiščih in na domačem nobena cena ni nedosegljiva. Obe tovarni sta res ‘specializirani po delu, se lepo programsko dopolnjujeta lin tako združeni uspešno nastopata na vseh tržiščih. Povedati je treba na glas, da so sedanji uspehi rezultat skupnega združenega dela in vzajemnih naporov delavcev obeh kolektivov. Narobe pa bi bilo, če hi bili z doseženimi rezultati zadovoljni. Čudovit je ‘tisti pregovor, ki pravi: »Dober gospodar se vselej meri z boljšim.« In tako bomo, če smo pametni, potem posk rbel_i_ za nadaljnji razcvet našega podjetja in bomo vselej odstranjevali le tisto, kar ovira naš napredek. V naši preteklosti vadim le eno slabo stran: mnogo premalo smo povedali na glas, v kakšnem ne-zavidnem ekonomskem položaju so bili v Medvodah, preden so se združili z Vevčami in obratno, preskrba s celulozo v Vevčah je bila naravnost bedna. Dalje nismo nikdar jasno povedali kolektivu na Vevčah koliko so dali finančnih sredstev za tehnično sanacijo Medvod, kot tudi kolektiv v Medvodah ne ve. koliko je v času ,združitve prejel. Zato naj poskusim popraviti zamujeno, kolikor se seveda to da. Naj ravnam po iznanem slovenskem pregovoru: »Čisti računi, dobri prijatelji.« Iz podatkov, ki so javni in vsa-komur na razpolago v računovodstvu, je razvidno, da smo imeli, ali so imeli, v Medvodah naslednja lastna sredstva za investicije im drage potrebe: (Nadaljevanje na 2. strani) Podjetje ali združeno podjetje (Nadaljevanje s 1. strani) Iz dohodka .... Iz amortizacije . . Stanje sred. pri ibarn-ki 1.1.1961 . . . Sredstva skupaj . . 1962 4,515.000 97,171.364 16,327.022 118,013.386 - 1,830.000 99 240.399 1964 - 5,916.847 75,804.721 Skupaj 97,410.399 69 887.874 285,311.659 V istem času so bila za investicije v Medvodah poirabljena naslednja finančna sredstva: Odpis pas. iz leta 1962 1963 1S64 1961 31,000.000 Udel. za inv 68,738,927 pri IB 238,762.059 159,655.432 26,400.000 Drobne inv 10,773.307 27,787.000 52,047.000 Odplač. kredita . . . 14,504.000 66 304.000 77,729.770 Za skup. por 12,110.427 20.605.450 18,-236.863 Porabljeno .... 375,888.720 274.351.882 174,413.633 Skupaj Torej kolektiv iz Vevč je prispeval za tehnično sanacijo Med- 824,654.235 vod po letih in vrednostih takole: Razlika financiranja iz sredstev PE Vevče 1962 1963 1964 257,875.334 1,76,941.483 104,525.759 Skupaj 539,342.576 Kolektiv d,z Vevč ni nikdar vpraševal, kdaj se bodo ta sredstva vrnila ker je imel pred očmi le skrajno nenstrezne tehnične naprave, s katerimi ni bilo mogoče izdelovati celuloze dobre kakovosti, takšne, kakršna je potrebna ,za kvalitetne papirje. funkcije, ki jih skupne službe morejo racionalno in dovolj učinkovito izvrševati in ki zagotavljajo skladno funkcioniranje podjetja kot celote. b) Sistem delitve dohodka se mora urediti tako, da se bo dohodek ugotavljal na podlagi tržnih cen in delil v skladu s poslovnimi rezultati vsake tovarne, pri čemer se morajo upoštevati skupni ekonomski interesi. c) Merila za delitev osebnih dohodkov delavcev, ki so zaposleni v tovarnah, naj bodo takšna, da bo njihov OD odvisen od njihovega dela in uspeha tovarne v kateri so zaposleni. č) Merila za delitev OD delavcev, ki so zaposleni v skupnih službah, naj bodo takšna, da bo njihov OD odvisen od njihovega dela in uspeha podjetja kot celote ter uspeha tovarne, za katero delajo. d) Samoupravljanje v združenem podjetju ali podjetju je treba uskladiti z zadevnimi predpisi, zlasti pa v polni meri zagotoviti samoupravne pravice tovarnama. Morda je še kak važen element, ki bi ga lahko poudaril, vendar je koristno, da pri formiranju naše poti sodeluje čimveč tovarišev in da še oni povedo svoje mnenje. Zato prepuščam prostor v časopisu tovarišem, ki jim je usoda podjetja pri srcu in želijo sodelovati pri razcvetu Združenih papirnic Ljubljana. Albin Vengust Ob razmišljanju, kako so se prelivala finančna sredstva, se nehote obtožujem, da smo morda le nekoliko preveč gledali na tovarno v Medvodah in da smo preveč zanemarjali tovarno na Vevčah, ki ima tako zastarele tehnične naprave, da s skrbjo gledamo nove razmere na tržišču. To bo treba v prihodnosti malo popraviti in ob tem se bo kolektiv na Vevčah vprašal: kdaj se bodo dana finančna sredstva vrnila in kako bo kolektiv v Medvodah z enakimi sredstvi sodeloval s posojilom Vevčam? Tako razmišljanje je pošteno in spodbudno za trajno skupno delo, ker le na ta način si lahko želita oba kolektiva ustvarjati bodočo pot; kjer ni bojazni, da bi bil kdo ogoljufan ali kako drugače prikrajšan. Iz vsega povedanega je povsem razumljivo, da bosta kolektiva imela v bodočnosti še veliko skupnih načrtov, ker bo prihodnost terjala od nas še bolj premišljenih ekonomskih ukrepov. Zato je tudi potrebno nekaterim tovarišem tako na Vevčah, kot v Medvodah, ki imajo ozke osebne interese in so brez čuta za kolektivno delo, jasno povedati, da v naši organizaciji ne bodo imeli mesta, da bi ribarili v kalnem. Na koncu bi se rad dotaknil še osnovnega vprašanja: kaj je boljše, enotno podjetje kot matično podjetje in obrat s samostojni obračunom, ali združeno podjetje z več žiro računi? Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti brez temeljite analize, ki bo pokazala, kakšne ekonomske prednosti prinaša ena ali druga oblika. Verjetno je očitno, da je finančno najcenejša oblika matično podjetje s samostojnim obračunom po enotah. Ta oblika ima pa drugo nevšečnost, da se obrat psihično počuti v podrejenem položaju. Oblika združenega podjetja je pa organizacijsko najčistejša in pri kateri sta obe tovarni v popolnoma enakem položaju navznoter in navzven. Vendar tako ena kot druga oblika dopušča oz. zahteva obračun izdelkov in storitev po tržnih cenah in s tem je izključeno vsako izkoriščanje kolektiva po kolektivu. Prepričan sem, da bo komisija delala po naslednjih ekonomskih načelih, ne glede na to za kakšno organizacijo se ko odločila: a) Proučiti je treba organizacijo celotnega podjetja, zlasti pa skupne službe in pri tem izhajati iz načela, da naj poslovna enota (tovarna) odstopa samo tiste Diesel električna centrala KOLIČEVO, NOVEMBRA - Znano nam je, da je pomanjkanje električne energije problem ne samo naše tovarne, ampak splošen jugoslovanski problem. Zaradi pomanjkanja termoelektrarn, ki lahko dajejo energijo tudi v času, ko nam narava ni naklonjena z deževnimi padavinami, pride do pog-hstih redukcij električne energije. Seveda to vipliva na industrijsko proizvodnjo, zmanjšanje proizvodnih kapacitet, ustavljanje posameznih obratov ali celo celotne tovarne. Ker ima naše podjetje lasten vir energije v KC. HC I, HC II, nismo v popolnosti odvisni od omenjenih okoliščin. Do motenj pa vendarle pride, ki pa nas do sedaj niso finančno dosti prizadele ker si pomagamo z dodatno obremenitvijo na lastne vire. Pomanjkanja elektroenergije ne bo kmalu konec, ampak bo, po predvidevanjih, z leti vedno večje, dokler ne bodo zgradili nove kapacitete, za katere je sedaj namenjeno ca. 600 milijard dinarjev. Toda te kapacitete bodo dograjene do leta 1970, tako si lahko obetamo boljših časov kvečjemu šele čez pet let. Vprašanje je še. kakšne bodo kapacitete, ki bodo zgrajene za vzdrževanje slovenske industrije, saj vemo. da samo za pogon že obstoječih kapacitet, kot na primer TGA v Kidričevem, ki sedaj stoji potrebujemo eno dravsko elektrarno več. Kot vidimo, problemi v zvezi z elektrifikacijo niso preveč rožnati. Zato so se samoupravni organi odločili za povečanje lastnih kapacitet elektro in termo energije. Mislilo se je na novo proizvodnjo preko parne turbi-ne.Toda za to bi potrebovali novi parni kotel. Stroški bi bili precejšnji — okoli 300 milijonov — poleg tega pa še dobavni roki — dve leti — nam niso dajali dosti upanja na kak uspeh. Pri iskanju novih možnosti se je porodila misel za diesel električno centralo. Slučaj je hotel, da so tovariši i,z energetskega oddelka iskali v ladjedelnici »3 Maj« n,a Reki šobe za vbrizgavanje mazuta za novi parni kotel Steinmiiller, ter v razgovoru zvedeli za centralo, ki bo ustrezala našim trenutnim zahtevam po električni energiji. Tako je prišlo do prvih dogovorov za nakup diesel elektro agregata za 600 kVA. Ker oena ni bila visoka, je bilo predloženo samoupravnim organom, naj odobrijo nakup te centrale, ki je v obratovalnem stanju, saj je poskusno obratovala v navzočnosti naših zastopnikov. Samoupravni organi so ta predlog sprejeli. To je kombinirana električna centrala, ki je bila kot rezerva v ladjedelnici »3 Maj«. Diesel motor je podmorniške izvedbe od firme Franko Toši iz Leguana. Italija, moči 900 KM pri 187 obratih na minuto. Generator je Ganz — Madžarska iza 600 kVA. 400 V, komplet z vzbujalko in komandno ploščo. Kompletna centrala is projekti temeljev in montažo na mestu v papirnici je veljala 39,000.000 dinarjev. Seveda stroški so še z gradnjo prostorov, ki bodo poleg obstoječe HC. To bo montažna jeklena konstrukcija na temeljih, ki morajo biti dokaj masivni. Ko bo centrala sposobna za obratovanje, mas bo stala ca. 60 milijonov, kar pa ni veliko, če primerjamo z nabavo novega agregata, npr. samo diesel motor bi nas stal okoli 100 milijonov, ne da bi upoštevali čas, saj bi bilo koristno, če bi imeli centralo že postavljeno. In kdaj bo obratovala? Plan je bil že za letošnjo jesen. Načrti okoli temeljev in zgradbe so se zakasnili tako da danes betoniramo temelje, načrte pa sproti prinašamo od projektanta. Tempo gradnje se je povečal, saj delajo zidarji v dveh izmenah. Delt z-a stavbno konstrukcijo že prihajajo in vse kaže, da bodo pričeli montirati centralo v naslednjem mesecu. Če bo šlo vse po sreči, bomo poskusili z obratovanjem v januarju 1966. Ker je bila centrala že v pogonu, predvidevamo, da ne bo posebnih težav pri montaži. Za montažo je naročen tudi 12-tonski mostni žerjav, ki bo notem služil pri reparatiurnih delih. Ker je to diesel, je vsekakor potrebno tudi gorivo zanj. Naročili smo cisterno za nafto, kapacitete 100 m3, ki bo vkopana z zemljo na koncu deponije za premog ob razkladal ni rampi in bo možno dovažati nafto s kamioni ali po železnici. Ko bodo imeli priključeno novo napravo na naš energetski sistem bomo lahko po potrebi ob pomanjkanju energije iz zunanjega omrežja stavili v obrat diesel električno centralo, ki nam bo dajala ca. 500 kW lastne energije. S to energijo in ob velikem varčevanju bomo lahko prebrodili tudi najhujše redukcije v naslednjih letih. J- F. PAPIRNICA KOLIČEVO BRUTO PROIZVODNJA V OKTOBRU 1965 Mesečni plan Papir...................100 Karton..................100 Lepenka.................100 Skupno ........ 100 “/o izvršitve */o izvršitve mes. plana letn. plana 107,0 84,0 103,3 83,4 88,9 81,0 102,6 83,2 = Skupno proizvodnjo v oktobru smo presegli glede na ope- §|§ rativni plan proizvodnje za 2,6°/». Ugoden rezultat v skupni proizvodnji smo dosegli tudi v izvršitvi letnega proizvodnega i|! plana, in sicer skoraj polnih deset dvanajstin! ali 83,2 °/o. To je HH posebno pomembno, če upoštevamo, da smo skoraj povsod ^ opravili letni remont proizvodnih strojev, v lepenki pa ta še = traja. Operativni bruto plan lepenke za oktober ni bil dose-žen, ker smo nepredvidoma prej pričeli z remontom lepenčnih == strojev, zaostanku pa smo v letni izvršitvi plana lepenke Hj| še iz prejšnjih mesecev za skoraj 2 %. Tudi proizvodnja kar- ==:= tona je nad letnim, pa tudi mesečnim planom za oktober, če- = prav smo na kartonskem stroju II v oktobru skoraj četrtino HH obratovalnega časa porabili za letni remont, na kartonskem Igg stroju I pa je bil letni remont že v septembru končan. Proiz- gH vodnja papirja je tako v mesečni kot v letni izvršitvi nad == planom, kar je posebno uspešno, če upoštevamo, da je bilo na gg| PS I v oktobru 34,4 %> obratovalnega časa porabljenega za letni remont, na PS II pa je bil letni remont opravljen že prej. Ne-jm ugodno pa nam pokaže odstotek izvršitve neto plana papirja. Ulj ki je za 2 °/o pod planom, kar nas opozarja na prevelik izmet IH Skupna neto proizvodnja pa je za 1,5 »/o nad planom. ^ RJ ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA Gibanje proizvodnje v mesecu oktobru 1965 Plan Doseženo Papir..............,.................100 115,5 Celuloza.............................. 100 107,3 Pinotan............................... 100 100,3 Lesovina.............................. 100 80,8 Proizvedene količine papirja so bile v mesecu oktobru pre-§§!§ cej visoke, kar je predvsem rezultat ugodnega proizvodnega progi grama in nekoliko znižanega izmeta v primerjanju s preteklim mesecem. |gg Prav tako je bila ugodna proizvodnja celuloze in pinotana, =| ki je potekala normalno brez večjih motenj. == Plana proizvodnje lesovine pa nismo dosegli, ker je zaradi HI pomanjkanja električne energije prišlo do številnih redukcij v HI tem obratu. Proizvodnja pa je nižja tudi zaradi prebiranja le-== sovine na finejših sitih. 19*4» /nosate 19*6 looo 600 2oo 2oo (00 <000 ton IZVOZ 19*^ /TKSGc 1966 160« 1 !©• £oo Boo 11600 Ton CIIUJlOZA ton 19 6-6. mcfiK 1966 U II 5oo 5oo V>o loo boo 5oo •ton liSOVIUA ton 196Z» 196> 2&«o 2 Uoo 2ooo Zooo 2 Leo 2Soo o PA P IH ton VODJEM AVTOPARKOV! Ne silite nas. da vozila preobremenjujemo, da gremo na pot z izrabljenimi gumami, preskrbite nam rezervne žarnice, vsako napako na vozilih, ki jo javimo, naj bo odpravljena takoj. Šoferji S sej samoupravnih organov VEVČE, NOVEMBRA — Objavljamo nekaj važnejših sklepov saimouipravnih organov. ■ Zaradi obsežnosti del pri stanovanjski in komunalnih gradnjah, s katerimi smo začeli v začetku leta, je prišlo do nekaterih prekoračitev sredstev, ki so bila planirana v ta namen. Sem spada ozemljitev in izvedba električnega razdelilen pri vseh grupah zadružne gradnje, nadalje rekonstmukcija kopališča Vevče (izdelava nekaj šob, dozirnih posod in montaža filtra) in pa izdelava načrtov za sosesko 8 — Vevče in okolica. Zato je DS sklenil, da bi približno 10 milijonov sredstev iz rezervnega sklada iz osebnih dohodkov, ki je bil namenjen za rekonstrukcijo I. PS in ki ga letos nismo rekonstruirali, prenesli na sklad skuone porabe. ■ Na področju SFRJ se ustanavljajo investicijske komerciale in mešane banke. Opredelitev je odvisna od višine kreditnih skladov, ki jih ima in poslov, katere naj opravlja. DS podjetja j-e sklenil, da se med drugim včlanimo v Jugoslo- vansko banko za zunanjo trgovino ter vložimo v kreditni sklad banke v osnovni delež din 50 milijonov in s tem dobimo pravico enega glasu. Ta osnovni delež bomo vložili v dveh obrokih in sicer prvi obrok po zaključnem računu za leto 1965 in drugi obrok po zaključnem računu za leto 1966, vsakokrat po '25 milijonov din. Višino obresti bo odredila ustanovna iskupščina. ■ Člani DS so obravnavali predlog o združitvi vseh štirih papirnih strojev v eno ekonomsko enoto. Ker stvar še ni popolnoma zrela in so potrebne še podrobne analize, je DS sklenil, da naj tehnični sektor predlog ponovno 'preštudira, potem pa bo sklepal o združitvi., ■ Stroj za štetje papirja že dalj časa miruje. Nujno je poklicati zastopnika podjetja, ki je stroj dobavilo. S tem v zvezi je v bodoče treba prevesti vsa navodila za nove stroje, ki so pisana v tujih jezikih, v slovenščino in dostaviti ekonomski enoti, ki s strojem dela oddelku za vzdrževanje in arhivu. Razstava brezbrižnosti KOLIČEVO, NOVEMBRA — Uvodoma velja povedati, da iskanje notranjih rezerv ni aktualno vprašanje le v dobi gospodarske reforme, temveč naj bo to cilj dobrega gospodarjenja na sploh. Vedno in vsak dan čitamo v ča-sopisih_ slišimo preko radia, vidimo ha televizijskem zaslonu, da moramo vložiti mnogo truda, če hočemo razumno in smotrno uporabiti vsa proizvajalna sredstva do najvišjega možnega izkoristka. Seveda je pri tem bistveno važno, koliko smo pri tem porabili surovin, delovne sile in kakšna bo cena izdelka na tržišču. Ne živimo v vesolju, niti na tujem planetu, zato moramo spoštovati te osnovne zakone ekonomije, pa naj bo državna ureditev kapitalistiiična ali socialistična. Razvoj, osebni standard, napredek, boljše življenje za državljane in kar še hočete v zvezi s tem, ne pride čez noč. Pomemben je delovni in miselni prispevek vsakega poedinca, katerega cilj vodi k napredovanju življenja, za katerega je človek prisoten. Vsak razvoj pa terja določeno dobo, katere dolžina je seveda odvisna od intenzivnosti človeškega miselnega organizma. Vrnimo se k notranjim rezervam, ki so v vsakem podjetju, tovarni, zavodu ustanovi, da tudi v družini. Saj država je pravzaprav ravno tako velika družina, ki mora skrbeti za stanovanje, šolstvo, obutev, prehrano, zabavo in drugo. Nihče ne bo potrdil, da IZ VEVČ ■ Tehnični sektor naj uredi namestitev nadzornih ključavničarjev tudi za IV. PS. brusilnico lesa, II. in III. PS. Izobraževalni center naj tem in drugim ključavničarjem omogoči primerno izobrazlbo o tehnologiji papirja kor jo specializirani ključavničarji pri svojem delu rabijo. Popravek K članku »Ob 40-letnici Papirnice Količevo in 30-letnici stavke papirničarjev« V omenjenem članku, ki je izšel v 10. št. »Našega dela«, je nastala neljuba pomota in to na strani 4, drugi stolpec spodaj, pod črto, kjer se navaja pod št. da je bil idejni vodja in glavni organizator stavke Franc Bukovec rojen v Šmartnem pod šmarno goro. Res pa je bil rojen na Verju pri Medvodah, kjer so niu pred leti na njegovi rojstni hiši s sedanjo št. 44 odkrili spominsko ploščo kot nekdanjemu borcu NOB in narodnemu heroju. Tega slavlja so se med drugimi udeležili tudi številni nek-sodelavci iz Papirnice Količevo. D i t gospodinja dela ekonomsko, če skuha vsak dan toliko kosila, da ga vrže 1/4 proč v smeti. Toda pozor, ona četrtima je 25 %. Denimo da tovarna, ki proizvede letno 24.000 ton izdelkov teoretično porabi tudi prav toliko surovin. Naj 'bo srednja cena za 1 kg surovine 100 din, pa če surovin med letom povozimo s traktorjem, zmečemo v blato ali kakor koli drugače izgubi mo le 1 %, znese -to na leto 24,000.000 dim (da ne bo pomote — 24 milijonov). Dejansko so izgube večje iu cene višje, saj vemo, da stane kilogram celuloze prav toliko kot kilogram belega kruha. Zelo mnogo se da v tej smeri storiti z mehanizacijo transporta, o čemer se tudi lahko prepričamo, toda žal še vedno vidimo najfinejšd celulozo v blatu ali kjerkoli na območju transporta. Vsaka večja stavba,, katerih v tovarnah ne manjka, ima mnogo oken. Nekako nenapisana moda je razbiti šipo v oknu poleti, ko je vroče, »zbrisati« jo s površja z vodnim curkom, ali pa obmetavati okna z mokro lesovino. Za vse to se pojavijo jeseni ko prične mraz, stroški v obliki šip, kita in dela, kar je vse treba plačati, da o negodovanju, če dela niso pravočasno izvršena, sploh ne govorimo. V 'podjetju so objekti, v katere lahko zapeljemo s traktorji, viličarji, kamioni. Vsi vstopi so zaprti običajno s pomičnimi vrati. Le kdo je kriv tistemu, ki ni pazil na vrata, da ne bi bila po- lomljena sedaj v zimi pa toži o revmatizmu v hrbtu in razglaša nesposobnost vzdrževalnih služb. Odgovor na to vprašanje res ni težaven. Mnogokrat je že tekla beseda, koliko bi lahko prihranili pri potrošnji pare, vode in električne energije. Marsikdo trdi, da se nikjer ne pozna, če prihrani na uro 10 'kilovatov. Toda, če je srednja cena kilovatne ure 20 din, in če to pomnožimo še s 350 dnevi, dolbimo: 10 ■ 24 • 20 • 250 = 1,680.000 din Vidimo, da gre prihranek v milijone. Mnogokrat bomo slišali odgovor: to je malenkost za tako tovarno, toda navno taka trditev je absolutno in tendencioanjo napačna. Strokovni delavec —• ključavničar. je s površnim zagonom razbil kompresor vodočistllne naprave, ki je ključni objekt v papirni industriji. Ali maj štejemo to le za navadno napako v obratu, ali kot nestrokovni poseg strokovnjaka? Kajti strokovnjak je tudi tisti ki upravlja, recimo, prečni rezilnik, hidrapultper, mehansko lopato, ali zaganja stroj. Torej je tudi strokovno odgovoren za vsako subjektivno povzročeno nepravilnost. Osvežimo si spomin na prejšnji mesec, ko so zaradi splošnega pomanjkanja električne energije pričeli veljati ukrepi redukcije. Ugotovili smo lahko, da je interno izdana okrožnica brezpomem- ben list papirja, ki ga skoraj nihče ne jemlje resno. Z varčevanjem električne energije ni bilo mogoče pričeti, dokler niso bili elektromotorji blokirani z demontažo varovalk in pogonskih jermenov, splošno gospodarski čut za disciplino je tokrat spet odpovedal zaradi subjektivne brezbrižnosti. Seveda so vplivi na notranje rezerve tudi zunanji. Uporabnik ni kriv, če je navadnemu tesnilnemu obroču potekla življenjska doba in je nenporaben, podjetje pa mora zato nabaviti kompletno novo črpalko, kar se konkretno dogaja pri viličarjih. Denimo, da stroji neke tovarne obratujejo s polno zmogljivostjo. Tako podjetje ne more dati gospodarstvu prav nič več čeprav kampanjsko odpusti 10 delavcev, ki predstavljajo trenutni višek delovne sile. Mar je bolje ustaviti socialne probleme, kot pa izkoristiti normalno fluktuacijo (upokojitve, izstopi itd.), omenjene delavce pa privajati in poučevati za delo na obstoječih delovnih mestih kot rezerve ali pa jih izkoristiti za izboljšave v delavnem postopku? Jasno je, da pri tem seveda ne smemo sprejemati novih delavcev. Še in še bi lahko nizati podobne zanimivosti, toda jasno je. da so to dejstva im jih bodo marali kar najhitreje reševati vsi organi samoupravljanja, kakor tudi pol itlčn o -d ru žb en e o rganiz ac i j e, predvsem pa vsi zaposleni. B. N. K popravku o rojstnem kraju narodnega heroja Franca Bukovca-Ježovnika: člani kolektiva papirnice Količeva, ki so prisostvovali odkritju spominske plošče v njegovi rojstni hiši Povzetek iz razprave tovariša Albina Vengusta na III. plenarni seji CK ZKS POMANJKLJIVOSTI PRI SPODBUJANJU IZVOZA Vključevanje v mednarodno menjavo moramo podpreti z ustreznimi spodbudami. Letošnje boljše rezultate lahko v prvi vrsti pripišemo metodi, ki jo je uvedla Jugobanka ob koncu lanskega leta s tem, da je s podjetji podpisala pogodbe na osnovi koeficienta. To je vsekakor dalo pozitivne rezultate, vendar pa take metode ne morejo biti perspektivne. Potrebno bi bilo najti take spodbude, da ne bi bilo treba zunanjega pritiska, pač pa bi nastajala nepretrgana notranja potreba v vseh kolektivih, ki producirajo oziroma izdelujejo ustrezno blago za zunanja tržišča. Carina je danes še vedno fiskalni element, namesto da bi odigravala vlogo izravnalnega fonda med izvozom in uvozom. Stimulacija za izvoz določenih izdelkov, predvsem takih, v katerih je vložena velika količina dela, ni zadostna medtem ko je za izvoz surovin premočna. Tudi glede drugih materialnih spodbud nj^ urejeno. Šele v zadnjem času nekaj več govorimo o deviznem računu, toda doseči moramo, da bo dinar zamenljiv v vseh državah. to se pravi, da bo konvertibilen, rie pa klirinški ali kakršenkoli. To, kar je sedaj, je lahko samo prehodna stimulacijska osnova. V primerih, ko gre za kooperacijske odnose, naletijo delovne organizacije na razne ovire. Nemogoče je na primer prenesti pravico odkupa iz rentacijske kvote na svojega kooperanta. Še vedno se tudi dogaja, da je čas odložitve v banko pa do možnosti aktivizacije, to se pravi, da nakazila, predolg, da traja mesec dni ali celo več mesecev. Retencijska kvota je sorazmerno nizka, posebej še za izdelke, v katere je vloženo veliko dela. Trditve, češ da ni materialnih osnov za hitrejše uvajanje druge in tretje izmene, so neosnovane. Podjetje, ki je sposobno konkurirati na tujem tržišču, bo tudi lahko dobilo surovine. Ce hočemo doseči, da se bo-mo plasirali na_ tuja tržišča, zlasti še na tržišča z veliko in uspešno industrijsko proizvodnjo, potem moramo priti tja z zelo sodobno produkcijo in sodobno kooperacijo. Tega pa še ni. Vsa podjetja hočejo proizvajati avtarkično. Stvari se morajo brezpogojno usmeriti v kooperacijo in veliko-serijsko proizvodnjo. Ce hočemo to doseči, moramo spremeniti miselnost v našem gospodarjenju. To pa hkrati pomeni. da so potrebni ustrezni materialni stimulansi, ki bodo prepričali ljudi, da je treba priti na tuja tržišča s produkcijo, kakršno tam sprejemajo. Vedno govorimo, češ »produkcija naj da«; ne zmanjšujemo dovolj raznih dajatev, ki obremenjujejo gospodarske organizacije. Vsak izdatek, ki gre iz gospodarske organizacije in ni ekonomsko uspešen v sedanjem ali perspektivnem obdobju, otežkoča tudi uspešnejši nastop na tujih trgih. Vprašanje je, zakaj je v službi družbenega knjigovodstva samo v Sloveniji potrebno 3000 uslužbencev. Določeno število teh uslužbencev je potrebno zaradi prenosa izplačil na denarni obtok. Nerazumljivo pa je, da. recimo, zadnji osnutek predpisa o zaključnih računih zahteva še veliko več podatkov kot doslej. Vseh teh 3000 uslužbencev pa vzdržuje gospodarstvo. S tako prakso bi bilo treba prekiniti kot tudi z visokimi provizijami pri kreditih, z visokimi komunalnimi dajatvami in podobnim. IZVLEČEK IZ POROČILA od 1. januarja KOLIČEVO. OKTOBRA — Poslovno poročilo o poslovanju podjetja za dobo od 1. januarja do 30. septembra 1965 je bilo razmnoženo samo v 70 izvodih in so ga prejeli samo člani samoupravnih organov. Ker pa želimo, da bi bili z rezultati in uspehi gospodarjenja v letošnjem letu seznanjeni vsi člani kolektiva, objavljamo v današnji številki daljši izvleček iz, poslovnega poročila. 1. Primerjava proizvodnje Blagovna Enota Plan za proizvodnj a mere 1965 Pis. in tisk. papir . . Ovojni in embalažni ton 2.061 papir ton 950 Drugi papirji . . . ton 890 Karton ton 18.714 Lepenka ton 2.131 Skupno . . . ton 24.746 Druga proizvodnja Hidroenergija . . . MWh 1.770 Termoenerg.ija . . . MWh 9.710 Skupno . . . MWh 11.482 Para ton 1:10.160 Lesovina ton 897 Indeks jan. -sept. Izvršitev 1965 1964 1965 plana 1964 1.484 1.032 50,1 69,5 598 1.190 125,3 199 0 616 579 63,1 94,0 14.110 14.580 77,9 103,3 1.405 1.560 73,2 111,0 18.213 18.941 76,5 104,0 1.121 1.461 82,4 130 3 6.308 5.791 59,6 91,8 7.429 7.252 63,2 97,6 78.801 77.651 70 5 98,5 449 752 83,8 167,5 2. Poprečno število zaposlenih Mesec 1 1954 2 1965 3 % 3:4 4 januar . . . 722 745 103.2. februar . . . 730 743 101,8 marec . . . 721 741 102.8 april . . . . 714 735 102,9 maj . . . . 712 733 102.9 junij . . . . 714 730 102,2 julij . . . . 732 728 99,5 avgust . . . 738 728 98 7 september . . 746 72,5 97,2 9 mesecev . . 723 734 101,2 oktober . . . 747 movember . . 748 december . . 748 leto . - . . 731 Število zaposlenih se je v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta povečalo za 9 oseb oz. i,2®/o. V primerjavi is poprečkom lanskega leta pa le za 3 osebe oz. za 0,4 0/o. Na ta način se je zmanjšalo poprečno stanje zapo-slenih od 745. kolikor je bilo zapos,lenih v mesecu januarju letošnjega leta, na 725 zaposlenih v mesecu septembru. Iz prikazane tabele o stanju zaposlenih se jasno vidi vpliv sklepa upravnega odbora podjetja, ki je bil sprejet na 15. rednem zasedanju 20. V. 1965 lin v katerem je rečeno, da je treba število zaposlenih zaradi uvajanja mehanizacije zmanjšati in da do nadaljnjega ne bomo sprejemali novih ljudi. Seveda pa ima zmanjšano število zaposlenih, ob povečani proizvodnji, tudi odločujoči vpliv na dvig produktivnosti, kot bomo videli iz kasnejših primerjav. Vsekakor je prav. da ob izvajanju ciljev gospodarske reforme poleg iskanja rezerv v stroških, kritično pogledamo tudi številčno (stanje zaposlenih v posameznih oddelkih in na posameznih delovnih mestih. Iz podatkov o planiranih in proizvedenih količinah vidimo, da smo letni plan blagovne proiz-vodnje izpolnili 76,5 %>, to je nekoliko več, kot je bilo predvideno za devet mesecev letošnjega leta. V blagovni proizvodnji plana nismo izpolnili v grupi pisalnih in tiskovnih papirjev ter v grupi drugih papirjev. Plan pa je bil prekoračen v grupah ovojnih in embalažnih papirjev pri kartonih in lepenkah. Plana prav tako nismo izpolnili v proizvodnji pare in tenmoenergije, plan pa je znatno presežen pri proizvodnji hidroenergije in pri proizvodnji lesovine. Na podlagi devetmesečnih rezultatov lahko pričakujemo, da bomo plan proizvodnje iza leto 1965 izpolnili. Pri primerjavi proizvedenih količin istega razdobja letošnjega in lanskega leta ugotavljamo, da je blagovna proizvodnja letošnjega leta večja za 4 "/o. Pri tem je v primerjavi z lanskim letiom, porastla največ proizvodnja ovojnih in embalažnih papirjev, nekoliko manj pa proizvodnja lepenke in kartonov. Proizvodnja pisalnih in tiskovnih papirjev ter proizvodnja drugih papirjev pa je nižja od lanskega leta. Pri primerjavi druge proizvodnje letošnjega in lanskega leta iso 'značilna ista odstopanja, kot med planom in letošnjo proizvodnjo. Se pravi nekoliko manjša proizvodnja pare in ter-moenergije in višja proizvodnja hidroenergije in lesovine. Bruto proizvodnja po strojih Januar—september Indeks Stroj 1964 1965 Lire ton ure ton ure ton Papirni stroj 1. 6024 602 6240 629 103,6 104,3 Papirni stroj 11. . 6024 2.0'SS 6164 2.185 102,3 104,6 KS I 6024 4.845 6081 4.980 101.0 102,8 KS II. 6142 9.776 .6248 10.035 101,7 102.6 Lepenčni 'stroji . . 5496 1.475 5772 1.698 10'3,0 115,1 Skupno . . . 18.786 19.527 103,9 Bruto proizvodnja na eno obratovalno uro Januar—september 1964 1965 kg kg Papirni stroj I. 99,9 100,8 100 9 Papirni stroj II. . 3*46,6 354 5 102.5 Kartonski stroj I. 804.5 818,5 101,8 Kartonski stroj II. 1591,7 1606,1 100 9 Lepenčni stroji 268,4 294,2 109,6 Skupno 5110,9 3174,1 102,0 Iz prve tabele primerjave bruto proizvodnje ugotavljamo, _da se je le^ta povečala v primerjavi z 'istim razdobjem lanskega leta za 3,9%), Iz primerjave o višini blagovne proizvodnje pa smo ugotovili, da se je povečala za 40/o. Iz tega sledi da se je blagovna proizvodnja v glavnem povečala samo zaradi povečane bruto proizvodnje, ki pa ise ni povečala na vseh strojih enako. Na neenakomerno povečanje proizvodnje je poleg asortimenta vplival tudi različen obratovalni čas, ki se je povečal od 1 °/oi pri kartonskem stroju I do 5 °/o povečanja pri lepenčnih strojih. Ko ugotavljamo povečanje bruto proizvodnje, se ne moremo ustaviti samo pri ugotovitvi da je višja proizvodnja le rezultat podaljšanega obratovalnega časa. Naslednja tabela (bruto proizvodnje na eno obratovalno uro) nam kaže namreč, da se je bruto proizvodnja na vseh strojih povečala v eni uri za 2%>. Tudi tu je povečanje različno. Na papirnem stroju I znaša povečanje na KS II. znaša povečanje 0,9 “/o in pri lepenčnih strojih 9 6 "/o. proizvodnje 0,9 %>, pri papirnem stroju II znaša povečanje 2,5 %>, na KS I. smo v eni uri letošnjega leta proizvedli več za 1,8 Vo, Povečanje blagovne proizvodnje je v glavnem rezultat povečane proizvodnje na proizvodnih strojih. Povečanje proizvodnje na strojih pa je posledica daljšega obratovalnega časa in večje proizvodnje na eno obratovalno uro. Ker je bil asortiment proizvodnje letošnjega leta približno isti bot lansko leto, potem lahko ponovno sklepamo, da je povečanje urne proizvodnje rezultat smotrnejše izrabe strojev, zmanjšanja zastojev in odpadkov na samem stroju. Ker obratovalnega časa zaradi rednega vzdrževanja strojev ne moremo podaljšati v nedogled, saj obratujemo v treh izmenah nepretrgoma razen na nekaj državnih praznikov in v času letnega remonta lahko povečamo proizvodnjo le z boljšo in racionalnejšo izrabo istrojev, z zmanjšanjem .zastojev in z zmanjšanjem odpadkov. DOPISUJTE V »NASE DELO«! 3. Izkoriščanje delovnega časa januar-september 1954 Ure 1 2 Redne ure .... 1,032.898 Nadure.................. 17.786 Izvršene ure . . . 1,050.684 Boleznine . . ... . 52.099 Dopusti................. 75.686 Prazniki................ 51.710 Opravičeni izostanki 4.001 Neopravičeni izostanki .... 1.163 Izostanki — skupaj 164.659 Skupno . . . L2il5.343 Značilno za primerjavo o izkoriščanju dčlovnega časa je, da so izvršene ure kljub povečanemu številu .zaposlenih nekoliko manjše in da so precej porasle ure izostankov. Medtem ko so redne ure na skoraj isti višini kot lansko leto, ponovno zaznamujemo močan padec pri nadurah. Ce upošte-varno, da isnro v 9 mesecih leta 196:3 imeli opravka s 104.582 nadurami, lansko leto v istem času 17.786 nadur, letos pa so se zmanjšale nadure celo na 13.279. potem je to nedvomno uspeh, ki ga je treba pripisati boljši orga- 4. Izplačani neto osebni dohodki Mesec Skupni znesek 1 neto OD 2 Januar .... . . 43,419.664 Februar . . . . . 42,478.129 Marec .... . . 48,290.929 April .... . . 43,907.483 Maj . . 46.827.265 Junij .... . . 46,576,580 I. polletje . . . . 271,500.048 Julij . . 56,114.925 Avgust .... . . 51.944.547 September . . . . 55,786.441 Devet mesecev . . 433.345.759 1965 Struk- tura Ure Struk- tura Indeks 4:2 3 4 5 6 85,0 1.032.958 84,3 100,0 1,5 13.279 1 1 74,7 86,5 1.046.237 83,4 99 6 4,3 50.143 4,1 96,2 6.2 84.464 6,9 111.6 2,6 38.352 3.1 121 0 0,5 4.761 04 119,0 04 816 0.1 70,2 13,5 178.536 14,6 108,4 1000 1,224.773 100,0 100,0 nizaciji dela. Očitno je. da se z uvedbo 42-ur n ega delovnega tedna in z boljšo organizacijo dela na delovnih mastili delovni čas izkorišča bolj smotrno in bolj racionalno. Ure izostankov so se povečale za 8,4%. Povečanje gre predvsem na račun boljšega izkoriščanja dopustov tor povečanega števila izgubljenih ur zaradi praznikov in izrednih dopustov. Število izgubljenih ur zaradi bolezenskih izostankov in neupravičenih izostankov pa se je močno zmanjšalo. Skupno plačane Neto OD na 1 uro Neto OD na zap. na mesec ure 2:3 4 X 182 4 5 1 >4.537 323.21 58.824 122.149 347.76 63.292 132.387 364.77 66.588 127.880 343.35 62.490 136.313 543.53 62.522 126.669 567.70 66.921 779.735 348.20 63.372 4uy.*6 76.342 127.607 407.07 74.087 129.912 4*14.02 75.352 1,171.033 370.03 67.349 Poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega za 182 ni- so bili v obeh primerjanih obdobjih naslednji: Obdobje Poprečje leta 1964 januar Februar Marec . April Maj . . Junij . Poprečje I. pollotja Julij . . . Avgust . September Poprečje III. tromesečja Poprečje 9 mesecev . . °/o na Leto Leto »/» poprečje 1084 1883 3:2 iz leta 1S64 2 3 4 5 52.320 — — 100,0 37.738 58.824 155,9 112,4 41.396 63 292 152,8 121,0 34.154 66.388 122,6 126,9 44.552 62.490 140,3 119,4 45.939 62,522 156,1 119,5 29.597 66.921 226,1 127,9 42.259 63.372 150,0 121,1 60.950 76.342 125,3 145.9 59.037 74.087 123,5 141.6 59.144 75.352 124,0 144,0 59.710 75.277 126,1 145.9 48.056 67.349 140,1 128,7 Podatki nam kažejo, da izplačila v breme osebnih dohodkov stalno rastejo. Medtem ko smo v lanskem letu izplačali poprečno na mesec nekaj nad 37 milijonov din neto, znaša poprečje letošnjih prvih devetih mesecev že preko 48 milijonov din. Povečana izplačila osebnih dohodkov za 11 milij. din oziroma za 29 odstotkov na mesec morajo imeti seveda svoje pokritje v izboljšanih rezultatih gospodarjenja, se pravi, v povečanem čistem dohodku, če nočemo, da bi šla tako povečana izplačila v škodo zmanjšanih skladov podjetja. Pri primerjavi poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega na mesec (za 182 ur) vidimo, da so se v poprečju letošnji osebni dohodki povečali v primerjavi z lanskim letom za £S,7%, v primerjavi z devetimi meseci lanskega leta za 40,1 %, v primerjavi s prvini polletjem letošnjega leta (ise pravi, v primerjavi z obdobjem pred uveljavitvijo reforme) pa za 18,8%. Pri takih izplačilih je znašala vrednost točke po posameznih mesecih: januar 5,50 din, februar 6 din, marec 6,50 din, april 6 din, maj 6 din, junij 6,50 din, julij 7,50 din, avgust 7,05 din in september 7,30 din. 4 a Produktivnost Gibanje produktivnosti merimo v nalšem podjetju na ta način, da po eni strani primerjamo količino blagovne proizvodnje, po drugi strani pa skupno izvršene redne ure ter nadure. Na ta način izračunan koeficient nam pove, koliko blagovne jiroizvod-nje odpade na eno izvršeno uro v primerjanem obdobju. Iz tabel na prejšnjih straneh ugotavljamo, da znalša blagovna proizvodnja za razdobje januar—september letošnjega leta 18.94*1 ton, nasproti 18.213 ton blagovne proizvodnje, ki je bila dosežena v istem razdobju preteklega leta. To pomeni, da se je proizvodnja, namenjena za prodajo, povečala za 72S ton oz. za 4 %. Istočasno pa ugotavljamo, da smo za to proizvodnjo porabili v letošnjem letu 1,046.237 rednih ur in nadur, v lanskem letu pa l.:050.683, torej za 4446 izvršenih ur manj. Že iz teh podatkov izhaja, da smo v letošnjem letu zvišali proizvodnjo na eno izvršeno uro. V devetih mesecih leta 1963 je znašala proizvodnja na eno izvršeno uro 15,09kg, v istem času leta 1964 se je povečala na 17,55 kilograma, v letošnjih devetih mesecih pa znaša že 18,10 kg. Na podlagi teh podatkov sklepamo, da se je produktivnost v primerjavi z letom 1963 povečala za 19,9%, v primerjavi z letom 1964 pa za 4,4%. Celotni dohodek po fakturirani realizaciji letošnjih prvih devet mesecev se je povečal v primerjavi s celotnim dohodkom istega razdobja lanskega leta za 9,5%. Tako povečanje celotnega dohodka je toliko bolj pomembno, če pri tem upoštevamo, da smo morali s 27. 7. 1965 znižati prodajne cene fcromonado-mestek kartona za 17%. Pri primerjavi podatkov med letošnjim in lanskim letom vidimo, da se je realizacija po vrednosti povečala pri prodaji na domačem tržišču za 3,7%, pri prodaji za izvoz pa 43,3%. Na ta način smo dosegli, da od skupne realizacije osnovne proizvodnje odpade na prodajo na domačem tržišču 82,8% (lansko leto 87%), na prodajo za izvoz pa 17,2% (lansko leto 13%). Od skupno prodanih količin letošnjega leta 18.812 ton, odpade na izvoz 4254 tone oziroma 22,5%. Jz tega vidimo, da gre iz leta v leto več naših proizvodov v izvoz in če bomo nadaljevali s tako dinamiko izvoza, bomo že v letošnjem letu dosegli 1 miPjardo din izvoza. Iz primerjave višine celotnega dohodka in dohodka po posameznih mesecih je razvidno, da je bil dosežen celotni dohodek pod poprečjem lanskega leta samo v mesecu maju, v vseh drugih mesecih pa je bil višji. Najvišji celotni dohodek in s tem najvišjo realizacijo smo dosegli v mesecu marcu, nato juniju, aprilu, avgustu in juliju. Ocenjujoč uspeh poslovanja posameznih mesecev z odstotkom dohodka v celotnem dohodku pa vidimo, da sta bila najuspešnejša meseca marec in april z 39 7 % dohodka. Treba je podčrtati, da so rezultati poslovanja letošnjega leta v vseh mesecih boljši kot lansko leto, saj ni dohodek podjetja v nobenem mesecu padel pod poprečje lanskega, to je pod 28%. O POSLOVANJU PODJETJA do 30, septembra 1965 II. III. IV. V. VI. VII.VIII .IX. X. XI.XII 1964 1965 Gibanje produktivnosti 0 = 1962 5. Poslovni stroški Zaradi boljšega primerjanja uspeha gospodarjenja ter višine posameznih stroškov, bomo pri- merjali doseženi rezultat in stroške letošnjega leta s 3/4 celotnega rezultata in stroškov lanskega leta. Pri primerjanju stroškov naj takoj v začetku povemo, da je v letošnjem letu, z uveljavitvijo gospodarske reforme, prišlo do nekaterih sprememb. Tako se nam je znižala obrestna mera za obresti na poslovni sklad za t/3 in sicer od 6V0 na 4°/(i, ukinjen ,pa je bil s 27. 7. tudi zvezni prometni davek in se plačuje šele pri prodaji končnim potrošnikom. 6. Stroški za porabljeni material Stroški za porabljeni material so v strukturi lastne cene največja postavka, saj znaša njihova udeležba v poslovnih stroških brez prometnega davka 82%. Kot je iz pregleda razvidno, so se stroški za porabljeni material, v primerjavi s poprečjem lanskega leta, povečali za 9,1 %. Če pri tem upoštevamo, da se je obseg realizacije, merjen po količini, povečal za 2,8% (od lanskih 18.303 ton na 18.812 ton), potem lahko ugotovimo, da so stroški za porabljeni material porasli za 6,3% preveč. Na prekomerno povečanje materialnih stroškov je predvsem vplivalo povečanje nabavnih cen za material. Saj je znano, da se nabavne cene stalno povečujejo, največje povečanje pa je bilo doseženo z uveljavitvijo gospodarske reforme. Tako so se nabavne cene naših osnovnih surovin (celuloze in lesovine) povečale za 18—51 %, prav tako so se povečale cene premogu, električni energiji in drugim mate-rialoni. Kaj vse je vplivalo na povečanje materialnih stroškov in v kakšni meri, poskusimo ugotoviti v nadaljevanju tega poročila. Poraba vlaknin v letu 1965 in obračun razlike pri vnosu: da bi bistveno vplivali na doseženi uspeh. Pri obravnavanju poslovnih stroškov moramo vsekakor omeniti tudi prometni davek. Le-ta je bil kot že rečeno 27. 7. 1963 za naše proizvode ukinjen. Zato moramo porast nabavnih cen za surovine, ukinitev prometnega davka in znižanje prodajnih cen naših proizvodov obravnavati skupno. Zanimiva je primerjava fiksnih in variabilnih stroškov na tono realizacije. Ta primerjava je prikazana v naslednji tabeli in ne zajema prometnega davka. 19l>4 1965 t 2 3 4 Poslovni stroški brez prometnega davka .... . 2,509.623 2,613.298 105.3 Stroški za porabljen material . 1,986.540 2,167.115 109.1 Fiksni stroški . 523.083 476.183 91.0 Realizacija v tonah ... 18.305 18.842 102.8 Podatki na eno tono Poslovni stroški brez p. d. . . 137.115 140.511 102.5 Stroški za porabljen malerial 108.556 115.198 106.1 Fiksni stroški 28.579 25.313 88.6 Iz prednje tabele se močno zr- letošnjega leta, ki je označen z cali vpliv istih ali celo nižjih fiksnih stroškov pri povečanem obsegu realizacije. Samo v letošnjih prvih devetih mesecih smo zaradi tega, ker se fiksni stroški niso povečali, ampak celo znižali ob povečanem obsegu realizacije, ustvarili povečan dohodek za preko 61 milijonov din. 7. Dohodek Dohodek nastopa kot razlika med celotnim dohodkom in poslovnimi stroški. Naj na kratko ponovimo, iz česa rezultira povečani dohodek a' Zaradi višjega celotnega dohodka ... +7,2 b) Zaradi zmanjšanja prometnega davka . . . + 31,8 c) Zaradi cenejšega vnosa..................+ 18,5 č) Zaradi znižanja fiksnih stroškov .... +8,7 d) Zmanjšanje zaradi višjih nabavnih cen ter večje porabe vlaknin . + 66,2 ■22,3 43,9 8. Delitev čistega dohodka Elementi Od 1. I. do 30. IX. 1964 3/< leta 1964 Od 1.1. do 30. IX. 1965 «/0 00-0 din “/e 000 din “/0 060 din t> : 2 b : -i 1 2 3 4 5 6 7 8 9 CD . . . 825.375 100.0 829.782 100.0 1,246.141 100 0 151.0 150.2 OD . . . 542.446 65.7 593.669 71.5 740.877 59.5 136.6 124.8 Skladi. . 282.929 34.3 236.113 28.5 505.264 40.5 178.6 214.0 Vrsta Cel belj. igl. Cel. belj. list. Cel. neb. igl. Cel. skupaj . Lelovina . . Pap. odpadki Ost. vlakna Skupaj . . Por vlaken 1. 1.—30. 9. 1865 Strukt. 1964 Dej. strukt. Planska cena Vred. 6X3 v 000 din 6X5 ton “/d ton 2 3 4 5 0 1 8 22,7 4.651 17,8 3.655 146.500 681.372 535.458 3,1 1.015 5,8 1.189 129.500 135.328 153.976 9,6 1.967 9,2 1.881 133.500 262.595 251.131 37,4 7.663 32 8 6.725 — 1.079.295 940.518 27,2 5.573 18,4 3.762 77.000 429.121 289.674 35,0 7.171 48,8 10.002 35.000 250.985 350.000 0,4 82 — — 13.000 1.066 — 100.0 20.489 100.0 20.489 — 1.760.467 1,580.292 V obračunu vlaknin, ki so bile porabljene za proizvodnjo od 1. 1. do 30. 9. 1963, je prikazana poraba po dejanski strukturi iz letošnjega leta in v koloni dve in tri po strukturi porabe, kakršna je bila lansko leto. Ker smo obe porabi pomnožili z istimi planskimi cenami, nam kolona sedem kaže, kakšni stroški bi bili za porabljene surovine, če bi jih trošili v takem strukturnem razmerju kot lansko leto in kolona osem, kakšni so dejanski stroški za porabljene surovine v letošnjem letu. Iz primerjav med strukturama porabe surovin ugotavljamo predvsem naslednje: a) zmanjšala se je udeležba porabljene celuloze od 'lanskih 37,4 odstolka na 32,8 odstotka v letošnjem letu. To zmanjšanje gre v največji meri na račun zmanjšane porabe beljene celuloze iz iglavcev; b) zmanjšala se je tudi poraba lesovine od lanskoletnih 27,2% na 18,4% v letošnjem letu. c) poraba papirnih odpadkov pa se je močno povečala in sicer od lamskih 35 % na 48,8 % v letošnjem letu. Spremenjeno strukturo porabe vlaknin je narekovalo tržišče, kjer nismo mogli nabaviti posamezne surovine v želeni kvaliteti niti ne v času, ki bi nam, glede na proizvodni program, najbolje ustrezal. Spremenjena struktura porabe vlaknin ima tudi svoje posledice Ua višino stroškov. Iz obračuna vidimo, da bi znašali! stroški za vlaknine, če bi jih trošili v takem razmerju kot lansko leto, i.760 467.000 din. Dejanski stroški za porabljene surovine v letošnjih prvih develih mesecih pa zaradi spremenjenega vnosa znašajo Skupna poraba vlaknin ton . Skupna bruto proizvodnja, ti Poraba vlaknin na tono izd., 1.580,292.000 din. Iz tega sledi, da smo proizvajali iz cenejših vlaknin in na ta način ustvarili prihranek — znižanje stroškov v višini 180,175.000 din. Poraba vlaknin na tono izdelka: Leto 1964 0d \ggif30' 9' "/» 25.415 20.489 80,6 25.279 19.527 77,3 1.005 1.049 104,4 Zaradi spremenjenega — manj kvalitetnega in cenejšega vnosa surovin, se je povečala poraba vlaknin na eno tono bruto izdelka za 4,4% in sicer od lanskih 1.005 kg za tono na 1.019 kg za tono v letošnjem letu. Če upoštevamo poprečno ceno vlaknin za porabo v letošnjem letu in ki znaša 77129 din za tono porabljenih vlaknin, je bila vsrka tona našega izdelka, izdelanega na stroju, dražja za 3.779 din (77.129 X 49). Pri skupni bruto proizvodnji letošnjega leta so se zaradi povečane porabe vlaknin zvišali si,roški za surovine za 19.527 ton a 3779 din = 73,792.00.0 dinarjev. Kot je iz dosedanjega razloga razvidno, smo v proizvodnji uporabljali manj kvalitetne in obenem cenejše surovine, ki pa so po drugi strani povzročile večjo porabo vlaknin na tono izdelka. Kratka rekapitulacija pri gospodarjenju s surovinami bi bila naslednja: Znižanje stroškov za surovine, kot posledica spremenjenega, cenejšega vnosa vlaknin . . . + 180,175.000 Zvišanje stroškov za surovine, kot posledica večje porabe vlaknin — 73,792.000 Rezultat — znižanje stroškov za surovine . . . + 106,383.000 Drugi poslovni stroški, investicijsko vzdrževanje, amortizacija, obresti od kreditov, obresti od poslovnega sklada, zavarovanje, prispevki in članarine, so se znižali absolutno. To znižanje pa je toliko bolj pomembno zaradi tega, ker je bilo absolutno znižanje teh stroškov doseženo pri povečani realizaciji, tako da odpade teh stroškov na eno tono realizacije mnogo manj kot lansko leto. Drugi stroški (vodni prispevek, prispevek za kadre, drugi osebni izdatki) so se nekoliko povečali, vendar ne toliko. Zaradi večje realizacije in s tem višjega celotnega dohodka ter nižjih poslovnih stroškov in končno zaradi ukinitve prispevka iz dohodka s 1. IX. 1965, je čisti dohodek podjetja močno porastel. V primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta je višji za 51 %, v primerjavi s po-prečkom lanskega leta pa za 30,2 %. Kljub temu, da so izplačila osebnih dohodkov porasla za 24,8%, so se skladi podjetja povečali za več kot še enkrat. Na ta način smo dosegli zelo ugodno delitveno razmerje, saj od skupnega čistega dohodka odpade na osebne dohodke 59.5% (lansko leto 71 5%), na sklade pa 40,5% (lansko leto 28,5%). Iz doseženega čistega dohodka so pokriti vsi izplačani osebni dohodki za prvih devet mesecev letošnjega leta. 9. Sklepi Na podlagi ugotovitev predhodnih poglavij poslovnega poročila na kratko povzemamo: 1. Blagovna proizvodnja je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta višja za 4 %. To povečanje rezultira iz povečane proizvodnje na strojili, kot posledica podaljšanega obratovalnega časa ter višje proizvodnje na obratovalno uro. 2. Glede na doseženo proizvodnjo, so podane realne možnosti, da do konca leta dosežemo plan proizvodnje. 3. Spričo povečane proizvodnje in zmanjšanega števila opravljenih ur (predvsem nadur), je porasla proizvodnja na eno opravljeno uro, na ta način tudi produktivnost za 4,4 %. 4. Upoštevajoč povečano proizvodnjo in boljše rezultate gospodarjenja ter splošni dvig življenjskih stroškov, so se osebni dohodki povečali v primerjavi z lanskim letom za 28,7 “/o, v primerjavi s prvim polletjem letošnjega leta pa za 18,8 %. 5. Povečanje celotnega dohodka za 7,2 % in zmanjšanje posameznih stroškov za 3,3% vpliva na povečanje dohodka, le-to za 43,9 %. Zaradi tega je treba tudi vnaprej skrbeti za tem, da se fiksni stroški ne povečajo, porabi vlaknin pa je treba posvetiti posebno pozornost. 6. Zaradi boljše ekonomičnosti in rentabilnosti se je čisti dohodek podjetja povečal za 51 %. Zaradi tega smo v celoti pokrili povečane osebne dohodke, poleg tega pa so ostala znatna sredstva za sklade podjetja. Informativni seminar KOLIČEVO, NOVEMBRA - V času od 25. do 30. oktobra je bil v Količevem informativni seminar za člane delavskega sveta in upravnega odbora. Sklep o organizaciji takega seminarja je delavski svet sprejel že julija letos, vendar ga pa zaradi dopustov in remontov v septembru in prvi polovici oktobra, nismo mogli prirediti. Namen seminarja je bil seznaniti elane samoupravnih organov z načinom poslovanja podjetja ter z nekaterimi novimi zakoni. Predvsem s temeljnim zakonom o delovnih razmerjih in zakonom o podjetjih. Poudarek pri seznanjanju s tema zakonoma je bil na tistih vprašanjih, ki jih bo moral delavski svet urediti za normalno poslovanje podjetja. Eno predavanje je posvečeno vlogi in nalogam .samoupravnih organov v podjetju. Obisk seminarja je bil dokaj zadovoljiv saj je na vsakem predavanju bilo poprečno 27 od 44 vabljenih članov. Seveda v začetku je obisk bil boljši, proti koncu pa nekoliko slabši. Po obisku in pa po tem, kako so se člani zanimali za posamezne probleme, lahko sklepamo, da je seminar dosegel svoj namen. Kaj smo dosegli in kako smo delali v prvih devetih mesecih letošnjega leta PE MEDVODE I.—IX. Indeks Elementi 1965 1964 1964 *= 100 1. 0 zaposlenih 302 308 98 2. Opravljenih in plačanih nr (v 099) 493,8 500,3 99 3. Nadur 16.107 104 4. Stopnja fluktuacije .... 0,65 1,88 35 5. Celuloza ton 12.690 12.263 103,5 6. Pinotan ton 1.191 1.191 100 7. Fizični obseg real. proizv. po stalnih LC v 108 1.399,3 1.356,1 103 8. Stopnja izkoriščanja osnov- nih kapacitet 92,9 93,1 99,8 9. Zastoji: skupni ur . . 1.459 1.439 101 brez načrtni . . 960 960 100 praznikov nenačrtni 499 479 104 10. Odpadna snov ton % . . . 335 2,57 328 2,61 98 11. Čistoča beljene celuloze V.—VI. 65 VII.—IX. 65 n. ipoii. S4 vel. m2 9 3 u mail 35 8 43 12. Čas kuhanja: kg cel/h kuha- nja 521 500 104 13. Proizvodnja elektroenergije HE MWh 1.088 1.097 99 Pojasnilo k tabeli Celuloze smo proizvedli v prvih devetih mesecih 427 ton več kot v istem razdobju preteklega leta. Poleg tega povečanja se je zboljšala tudi kakovost, zlasti čistoča. Celuloza je sedaj že toliko čista, da bi jo lahko uporabljali za izvozna naročila papirja. Potrebno je še urediti transport tako, da se pri nakladanju in razkladanju ne bi toliko onesnažila. Sedaj torej iz neočiščenega lesa izdelujemo beljeno celulozo. Povečanje obsega proizvodnje je pred vsem posledica skrajšanega časa kuhanja. Delež odpadne snovi pri celulozi še vedno pada, kar povzroča nižjo porabo oziroma boljši izkoristek lesa. Proizvodnja pinotana je na isti ravni kot v preteklem letu. Po-rastel je le delež tekočega, padel pa delež suhega pinotana. Na obseg proizvodnje pinotana in na njegov asortiment sta vplivala dva činitelja in sicer: trše kuhanje celuloze in zastarelost strojnih naprav v tem obratu. PE VEVČE Elementl I.- -IX. Indeks 1965 1964 1964i = 100 1. 0 zaposlenih 993 930 104,5 2. Opravljenih in plačanih ur (v 000) 1.671,5 1.601,7 104,3 3. Nadur 100 611 97.952 102,7 4. Stopnja fluktuacije .... 0,99 1,3? 72 5. Papir ton 24.358 24.038 101,2 6. Lesovine ton 3.135 3.287 95,3 7. Fizični obseg realizirane proizvodnje po stalnih LC (v 106) 4.593 4.403,3 104,3 8. Stopnja izkoriščanja osnov, proizvodnih kapacitet , . . 87,9 87,8 100,1 9. Zastoji ur: skupni ... 2.712 2 545 106,6 brez načrtni .... 1.659 1.594 119 praznikov nenačrtni .... 1.053 1.151 91,5 10. Izmet ton 1.876 1.667 112 % 7,42 6 76 ti. Menjava na PS 584 626 93 12. 0 hitrost PS m/min ... 101,7 98,2 100,6 13. 0 širina om 240,3 238,8 100,6 14. 0 g/m2 76,6 79,3 96,6 15. % odp. vlaknin 1,12 1,59 % odp. kaolina 12,0 19.55 16. Proizvodnja MWh .... 12.521 8.364 100 hidro 9.135 6.454 141 termo 3.386 1.910 177 17. Delež domače elektroenergi-je % 61 43 18. Izvoz ton 6.714 5.688 118 v 000 $ 1.485 1.145,6 130 19. 0 S/ton 221,2 201,4 109,8 20. Domači trg ton 17.715 18.278 97 0 prod. cena 330 293 112,6 21. Struktura blesni “/o 70 62 dom. prod. sr. f. % . 30 38 22. Struktura b’lesni % . 68 52 izvoza sr. f. % . 32 48 Ko so v našo tovarno v Medvodah pripeljali prvo cisterno, si jo je marsikdo z večjim ali manjšim strahom pobliže ogledal. Sedaj pa se skoraj nihče več ne zanima zanje, čeprav so pogoste v kompo. zicijah, kot jih kaže posnetek. Morda je to zaupanje v strokovno delo odgovornih strokovnih delavcev, ali pa znana človeška prilagodljivost oziroma naveličanost. Naj bo eno ali drugo, ne smemo nikdar pozabiti na vse ustrezne varnostne mere. Proizvodnja papirja je dosegla v devetih mesecih 24.358 ton ali 300 ton več kot v istem razdobju preteklega leta. Na porast je vplival bolj homogen proizvodni program in nekoliko večja poprečna širina papirnega traku na PS IV. Porast hitrosti in padec gramske teže sta usklajena. Negativno pa je na obseg proizvodnje vplival porast izmeta. Porast izmeta od 6,45 “/o v lanskem letu na 7,42 °/o izmeta v letošnjem letu, pomeni izpad proizvodnje neto papirja v višini ca. 238 ton. To je predvsem posledica premajhne pazljivosti pri izdelavi in dodelavi papirja. Poleg tega pa je višina °/o izmeta tudi posledica vse ostrejšega delovanja OTK (obratna tehnična kontrola). Delež izvoza raste. Lani je znašal 25% letos pa 28%. Letos smo izvozili 6714 ton ali 1026 ton več kot v istem razdobju preteklega leta. Povečana proizvodnja je torej v celoti odšla v izvoz, domače tržišče pa je dobilo ca. 560 ton manj našega papirja kot v preteklem razdobju. Tudi struktura izvoza je ugodnejša. Raste namreč delež brezlesnih papirjev. izvoz I.—IX. Domabt trg 1965 1964 1965 1964 B'lesni 68 52 70 62 SrTini 32 48 30 38 Porast deleža brezlesnih papirjev pa se kaže tudi v zvišanju poprečne prodajne cene, dosežene na zunanjem tržišču. Prodajne cene na domačem tržišču so plafonirane. Porast poprečne prodajne cene je posledica ugodnejšega asortimenta, kar je tudi razvidno iz navedene strukture proizvodnje. Proizvodnja lesovine je nižja od lanskoletne za 152 ton. To je posledica naših zahtev po dobri kvaliteti, kajti naša lesovina gre posredno v srednjefinih papirjih v izvoz. Na nižji obseg pa je vplivala še okvara na rafiner-nem kamnu. Proizvodnja domače elektro-energije je porastla za ca. 50%. Delež domače elektroenergije v skupni porabljeni elektroenergi-ji znaša letos 61 %, lani pa je znašal 48 %. Razen ugodnega vodostaja na tako ugodno stanje vpliva tudi neposredna stimulacija zaposlenih v energijskih oddelkih. Tehnična produktivnost in osebni dohodki PE MEDVODE Tehnična produktivnost 0 mesečni OD LC/h kg/h na zaposlenega 1963 . 100 100 100 1964 ... 128 100 119 100 142 100 L poli. 1965 . 126 98 114 96 166 117 I. IX. 1965 . 131 103 124 104 181 128 PE VEVČE 1963 . . . 100 100 100 1964 .... 124 100 120 100 129 100 L poli. 1965 . . . 124 100 118 99 146 113 I. IX. 1965 . . 122 98 116 98 159 123 Zgoraj navedena dinamika produktivnosti, ki je izražena za obsegom realizirane proizvodnje po stalni lastni ceni na eno vkal-kulirano uro, je postala z uvedbo vse tršega kuhanja netočna. Metoda ugotavljanja je primerna, toda pri izračunu uporabljamo isto lastno ceno za beljeno celulozo, kakršno smo proizvajali lansko leto in kakršno proizvajamo sedaj. Sedaj pa proizvajamo večinoma beljeno celu- lozo, ki ima krajši čas kuhanja in bi zato morala imeti tudi nižjo lastno celo. Ko bodo v prihodnjem letu izdelane kalkulacije, ki bodo upoštevale tudi stopnjo razklopa, bo izračun realnejši. Izračun gibanja proizvodnosti s pomočjo tonaže pa ni primeren, ker zanemarja asortiment. Družbenoekonomska in tehnična produktivnost, ekanomičnost, rentabilnost in osebni dohodki: Produktivnost tehnična dr. ekon. LC/h. NP/h 1963 ... 100 100 1964 ... 125 100 155 L poli. 65 . 125 99,5 1,21 I. IX. 65 . 124 99,3 128 LC/h ■= lastna cena na uro NP/h = neto produkt na uro Struktura delitve celotnega dohodka, izkazane po plačani realizaciji, še ne kaže vpliva gospodarske reforme. i. IX. 1965 1964 Celotni dohodek . 100 100 Poslovni stroški , 71 76 Dohodek . . . 29 24 Osebni dohodki . 26 21 Ostanek dohodka 16 15 Čisti skladi . . 10 6 Sele, če ugotovimo strukturo delitve celotnega dohodka po fakturirani realizaciji, pride vpliv gospodarske reforme bolj do izraza. Ekonom. RentaMl. 0 mes. OD 100 100 100 100 103 100 156 100 132 100 90 104 101 171 110 150 114 95 101 98 191 125 164 124 Celotni dohodek I.—VII. 1965 100 vin,—ix. 1965 100 Poslovni stroški 71 75 Dohodek . . . 29 25 Osebni dohodki . 15 17 Ostanek dohodka 10 8 Čisti skladi . . 9 7 Iz gornjega pregleda je razvidno, da smo pred uveljavljanjem novih gospodarski! predpisov ustvarjali poprečno mesečno ca. 80 milijonov, v avgustu in septembru pa po ca. 63 milijonov čistih skladov. To pomeni v razdobju enega leta ca. 200 milijonov manj skladov. Da bi bilo delovanje novih gospodarskih predpisov jasnejše, podajmo pregled strukture celotnega dohodka po fakturirani realizaciji za čas pred reformo in po njej ,za obe poslovni enoti. PE L—VII. Celot n dohodek 100 Poslovni stroški . . 81.9 Dodohek 18,1 Čisti dohodek . . 18,1 OD ... 15,6 Ostanek ČD . . 2,4 Čisti skladi . 2,1 Medvode PE Vevče VIII.—IX. I.—VII. Vlil.—IX. 100 100 100 83,2 67,4 71,7 16,8 52,6 28,3 16,8 27,7 28,3 14,1 15,3 18,9 2,7 12,3 9,4 2.4 11 8,2 Najmočnejši vpliv je občutiti v poslovni enoti Vevče. Prodajne cene papirja so praktično ostale nespremenjene, cene surovin pa so močno porasle. Prodajne cene na domačem trgu so ostale še nadalje plafoni-rane. Dovoljeno zvišanje cen srednjefinemu papirju za 3% in odrejeno znižanje cene za peiur za 10% ne predstavlja v skupni vrednosti n:ti 1 %. Pri izvozu pa so se zvišale cene na področju konvertibilnih valut zaradi spremerube tečaja za 15%, na drugih področjih pa za 10%. Cena beljene celuloze je porastla za 24%, kaolina za 12%, sode za 19%, lužnega kamna za 24%, uvožene celuloze za ca. 70 odstotkov, cena klobučevine in sit za ca. 50%... Zato je nujno, da se nam bodo znižali skladi. Izpad skladov pa bomo morali nadomestiti s smotrnejšim in cenejšim poslovanjem. V prihodnjem letu potrebujemo namreč znatna sredstva za realizacijo predvidenih investicij. Če uspemo znižati izmet za 1 %, pomeni to povečanje dohodka za ca. 100 milijonov. Razen v tem pa imamo znatne rezerve v proizvodnem programu in v zastojih. V PE Medvode pa se je stanje po gospodarski reformi nekoliko zboljšalo. Cena celuloze je porasla za 24%. Ta porast krije višje stroške surovin in pomožnega materiala. Neočiščen les iglavcev se je podražil za ca. 24 %, očiščen pa za ca. 28 %. Porušile so tudi cene Na-lugu, natrijevemu hipokloritu, premogu itd. Gornje tabele že prikazujejo vpliv novih gospodarskih ukrepov. Toda dva meseca poslovanja v novih gospodarskih pogojih sta za natančnejše predvidevanje premalo. Zato bo tudi v bodoče potrebno skrbno zasledovali vpliv novih gospodarskih ukrepov. F. R. MEDVODE — Novo klorno sklad:šče je pričelo obratovati. Ta objekt s svojimi napravami znatno izboljšuje delovne pogoje v samem procesu, posebno če upoštevamo, da bo sedaj odpadel pogost in slab način transporta klora z avtomobilom. Poleg lega je sedaj veliko manjša možnost nekontrolirane sprostitve klora, Kako ugotavljamo produktivnost? VEVČE, NOVEMBRA — Na zasedanjih .delavskih svetov kot tudi na drugih sestankih, na katerih .razpravijamo o produktivnosti prihaja vse pogosteje do vprašanj, ki se nanašajo na ugotovljeni nivo iproduktivnosti. Več, ko o razlogih, ki vplivajo na doseženi nivo, razpravljamo o metodi njenega ugotavljanja. Zato, da ki v bodoče razprava na sestankih ne bila usmerjena le na metodo ugotavljanja produktivnosti, navajamo nekaj pojasnil. Razlikovati maramo obseg proizvodnje in produktivnosti. Marksistična znanost pozna le produktivnost živega dela. kajti vrednost ustvarja le človek is svojim smotrnim delom. Produktivnost je torej razmerje med doseženimi poslovnimi .rezultati (npr. obsegom proizvodnje) in vloženim živim delom. Vloženo delo pa izražamo pri nas s številom opravljenih in plačanih ur ali s številom v k alk ul Iran ih ur. Evropska organizacija za ekonomsko sodelovanje OECE je sprejela naslednjo definicijo produktivnosti. Produktivnost jc količnik med določeno količino proizvodnje in enim prizvodnim faktorjem. Torej lahko nigotav-Ijamo proizvodnost kapacitet, investicij itd. Merjenje produktivnosti nam daje možnost podrobnejše analize vseh črnite!jev. ki vplivajo na proizvodnost. Merimo vedno za določeno razdobje. Pri merjenju produktivnosti pa nastopi problem takrat, kadar hočemo primerjati nivo produktivnosti npr. pri proizvodnji avtomobilov in proizvodnji opeke. Ta, kvalitetno različna proizvoda, je možno primerjati le po količini dela. ki ga vsebujeta ta dva ptroizvo-da. Nimamo merila, ki bi povedal, koliko opeke lahko proizvedemo pri isti produktivnosti, kot je ugotovljena pri proizvodnji avtomobilov. Torej absolutna produktivnost dela pri raznovrstni proizvodnji ni primerljiva. Zato, ker količine, izražene v naturalnih merah, ne moremo primerjati, se poslužujemo relativnih števil. Tem številom pravimo indexi. Vsak rndex ima svojo bazo, ki jo označimo s 100. Baza pomeni določeno stopnjo .prizvadnosti v določenem razdobju, na katero bomo primerjali ostala opazovana razdobja. Vse nadaljnje izračunavanje gre po prooentnem računu. Kadar govorimo o količini proizvodnje ali prodaje, dosežene v določenem razdobju in vloženem delu za ta Obseg, tedaj govorimo o tehnični produktivnosti. Kjer pa se na tehnični proces veže tudi ekonomska presoja ali poslovni izračun, govorimo o ekonomski produktivnosti. Če pa ugotavljamo gibanje produktivnosti s stališča narodnega gospodarstva ali če jo ugotavljamo z novo ustvarjeno vrednostjo, potem govorimo o družbenoekonomski 'produktivnosti. Težnja ekonomistov mora biti vedno usmerjana po cenejši proizvodnji oz. po nižjem strošku na enoto proizvoda. Torej ne želimo visoke tehnične produktivnosti za vsako ceno. Dvig tehnične produktivnosti mima vedno za posledico nižjih stroškov ali maksimalna tehnična produktivnost ni vedno enaka maksimalni ekonomski produktivnosti. To pa je posledica iznačaja in deleža posameznih vrst stroškov. Z večanjem tehnične produktivnosti padajo fiksni stroški na enoto proizvoda. Proporcionalna stroški pa ostanejo nespremenjeni. Tako pridemo do točke kjer so stroški na enoto proizvoda naj-nižji. Če pa tehnična produktivnost še nadalje raste, potem lahko nastopajo večji režijski stroški (vzdrževanje, večji odpadek, večja poraba pomožnega materiala itd.), s tem pa pada ekonomska produktivnost. Cilj našega gospodarjenja pa je ustvarjati čim večji dohodek, zato je upravičen le tisti nivo tehnične produkti vnosi i, ki v naj- večji meri znižuje stroške na enoto proizvoda. Kadar govorimo o merjenju produktivnosti dela. mislimo vedno na spremembe v produktivnosti. torej na njeno gibanje iOz. dinamiko. Gre torej le za primerjavo, kjer nam 'ta pove, kako poslujemo. Primerjava je lahko med različnimi 'razdobji, panogami, grupami itd. Za PE Celuloza ugotavljamo gibanje tehnične produktivnosti na dva načina in sicer: a) s pomočjo stalnih lastnih cen za obseg realizirane proizvodnje (celuloze, pimotana snovi) v določenem razdobju in s številom vkalbuliranih ur; b) s količinskim obsegom proizvodnje celuloze in številom vkalkuli ranih ur. Tabela 1. Razdobje Obseg realizirane proizv. v stalnih L C Obseg proizvodnje v tonah V 000 1962 . . . . 1 546.078 — 100 15.026— 100 1965 . . . . 1,526.672 — 113 15.160 — 101 1964 . . . . 1,840.660 — 137—100 16.521 — 110—100 1965 I. trim. . 459.094 — 100 4.148 —100 1. poli. . 892.666 — 97 8.033 — 97 III. trim. 65 . 1.399.539 >—101 12.690 —102 Tabela 2. Teh. produktivnost Razdobje Število vkalkuMranih ur LC/h k 196,2 . . 1963 . . 1964 . . 1965 1. 'trim. . 164.401 I.poll. . 331.281 III. it niim. 65 495.781 681.068 — 100 710.955 — 104 671.815 — 99-100 1976 — 100 22 — 100 2147 — 109 21 — 95 2740 — 159—100 25 — 114—100 98 98 98 2792 2695 2822 —102 25 — 98 24 —103 26 -IGO - 96 -104 Ker gre v našem primera za pretežno količino enega samega proizvoda različnih kvalitet, moramo najprej vse kvalitete pretvoriti v enotne veličine, io dosežemo s pomočjo primerjalnih koeficientov. Kot primerjalne koeficiente uporabljamo stalne lastne cene. Prednost te metode je v tem, da je enostavna in da upošteva isortiment. To je iz zgornjih tabel tudi razvidno. V letu 1962 nismo proizvajali beljene celuloze, v letu 1963 smo jo ca. 41 0/o, v letu 1964 pa ca. 90°/o od skupne proizvodnje. Zato prikaz gibanja obsega po lastni ceni od leta 1963 na 1964 za 21 fl/o ni realen. Ta porast je zlasti posledica večjega deleža beljene celuloze', ki ima višjo lastno ceno. Torej tu ne moremo govoriti izključno o večji produktivnosti dela. Prav tako metoda s stalnimi lastnimi cenami kot primerjalnimi koeficienti, zaradi spremenjenega asortimenta, ni več najprimernejša za tretje trimesečje tl. V tem razdobju je nastopil nov asortiment celuloze, katerega prej ni bilo. Proizvajamo tršo celulozo, ta pa bi morala imeti nižjo lastno ceno, saj ima manj OD. krajši čas kuhanja, boljši izkoristek lesa itd. Ker pa uporabljamo za to tršo celulozo isto LC kot iza tisto, ki smo jo kuhali v letu 1964, je porast obsega prodnik livno sli nestvaren. Zgoraj 'navedeno dejstvo je potrjeno tudi z gibanjem 'produktivnosti , ugotovljene is pomočjo tonaže. Obseg tonaže je porastel od leta 1963/64 za 90%. Obseg realizirane proizvodnje in na lej osnovi ugotovljena produktivnost dela, upošteva le tiste količine in tisti asortiment, ki je bil realiziran bodisi v Vevčah ali izven podjetja. Obseg proizvodnje in obseg prodaje pa se vedno ne ujemata. Tržišče lahko ne prizna deklarirane kvalitete, lahko poraste zaloga celuloze, lahko se kopičijo neku-rantini izdelki. .. Zato v določenem razdobju proizvedene količine im asortiment ni vedno enak .prodanim količinam in prodanemu asortimentu. Celuloza proizvodnja ton prodaja ton *■ • V novo jesensko-zimsko obdobje zahajamo z dokajšnjimi prostimi površinami na lesnem prostoru VII. 1965 1587 1508 Vlil. 1965 1580 1560 IX. 1965 1490 1508 Morda se bo ,pojavilo vprašanje zakaj upoštevamo prodane količine in vkalkulirane ure namesto ure v fakturirani realizaciji. Ce priznamo, da je cilj produktivnosti višji dohodek, katerega dosegamo le s prodajo naših proizvodov; da smo plačani za vse vkalkulirane ure, potem ima večji obseg realizirane prodaje pri istih vkalkuliranih urah za posledico višji dohodek, nižji obseg pa nižji dohodek. Produktivnost dela, ugotovljeno is potmočjo proizvedene tonaže in vkalkuliranih ur pa prikazujemo zato, da lažje razumemo proizvodnost dela, ugotovi j eno na osnovi LC. Niti prva, niti druga metoda za ugotavljanje in gibanje proizvodnosti dela nista najboljši. Stvarni nivo produktivnosti dela se giblje med ugotovitvami po eni in med ugotovitvami po drugi metodi. Najboljša bi bila uporaba časovne metode. Zato pa je potrebno ugotoviti potrebni čas .izdelave za vsak proizvod oz. vsako vrsto celuloze. Takšne dokumentacije pa .za enkrat pri nas še nimamo. Tudi v PE Vevče ugotavljamo gibanje tehnične produktivnosti na ista dva načina kot v PE Medvode. Ker imamo prek 100 različnih vrst papirja uporabljamo kot primerjalni koeficient stalne lastne cene za vsak artikel. Tabela 3. Razdobje Obseg realizirane proizv. v stalnih LC v 000 Obseg proizvodnje v tonah 19612 . . . . 4,357,611 — 100 26.863 — too 1963 . . . . 5,163.473 — 119 29.047 — 108 1964 . . . . 5 993.726 — 138— 100 32,429 — 121- -100 1965 I. itrkn. . . 1,603.491 ■107 8.338 -103 I. poli. . 3,0177.059 ■ICO 16.040 - 99 JU. trim. 65 . 4,593.000 102 24.358 -100 Tabela 4. Razdobje Število vkalkuliranih ur LC/h kg/h 1962 . . . 2182 6 — 100 1987 — 100 12,3 — 100 1963 . . . 2297,1 — 105 2248 — 113 12,6 — 102 1964 . . . 2142 5 — 98- -1O0 2797 — 141—1100 15,1 — 1'25—100 1965 I. trim. . 530.2 - 99 3024 — 108 15,7 —104 I. poli. 1076,7 -101 2793 — 100 14,9 — 99 IH. trim. 65 1671,5 -104 2748 — 98 14,6 — 97 Tudi v PE Vevče nobena od teh 'dveh metod ni najprimernejša. V obdelavi oz. pripravi imamo novo metodo z ekvivalentni,-mi števili. Na vsakem PS ismo izbrali določen artikel in sicer tistega, ki je v programu stroja zastopan z največjo količino. Na ta artikel smo preračunali ves drugi asortiment tega stroja. Preračunali smo strojne čase iz- obstajala in je bila ustvarjena šele ,z delom v proizvodnji in nam priznana šele pri prodaji naših izdelkov. Ta nova vrednost na je zelo interesantna za družbo podjetje in proizvajalce. Družba si zagotovi del te vrednosti s predpisi v obliki obresti, raznih prispevkov, premij itd. Proizvajalci črpajo iz te nove ustvarjene vrednosti svoje oseb- Skoraj vsak kos lesa se v naši tovarni v Medvodah preloži večkrat. Posnetek pa kaže nakladanje lesa na prikolico. Pri razkladanju, razžagovanju, zlaganju in nakladanju pa je potrebno precej napornega dela. katero se mora včasih opravljati tudi v neugodnih vremenskih razmerah (mraz, vročina, dež, sneg) delave za neto tono papirja brez ovoja na strojni čas izdelave iz-brainega artikla. Ta metoda pai bo pravilna, kajti tu je baza poprečni dejanski čas izdelave v letu 1964. Na gibanje obsega proizvodnje ne bo vplival cenejši ali dražji vnos materiala, niti ekspertna 'naročila. Za celotno podjetje ugotavljamo tehnično im družbenoekonomsko produktivnost. Tehnično ugotovimo tako da seštejemo obsege realizirane proizvodnje po LC in vkalkulirane ure obeh poslovnih enot. D r n žb e neekonomsko p rodu k-'tivnost pa ugotavljamo s količino novo ustvarjene vrednosti tj. neto produkta na eno vkalkuli-ranio uro. Novo ustvarjeno vrednost dolbimo tako, da od celotnega dohodka odštejemo vse stroške, ki so zaradi proizvajanja papirja, celuloze, lesovine, pimo-tana. Razlika je novo ustvarjena vrednost. Ta vrednost prej ni ne dohodke, podjetje pa formira svoje sklade: poslovnega, re- zervnega in sklad skupne porabe. Če prenesemo zgoraj navedeno vsebino na celotno gospodarstvo, potem se nam novo ustvarjena vrednost v določenem raz-dobju kaže kot narodni dohodek. Če torej od družbenega bruto proizvoda odbijemo preneseno vrednost, tj. vrednost ki je bila ustvarjena v prejšnjem razdob-ju dolbimo novo ustvarjeno vrednost ali dohodek. Količina narodnega dohodka na prebivalca je barometer gospodarske moči določene države, čim več je narodnega dohodka na prebivalca. tem višji je lahko življenjski standard in tem večje so možnosti za gospodarski razvoj. S stališča podjetja pa je zanimiv tiisltii .račun, ki pokaže, kako se giblje ekonomska produktivnost tj. gibanje dohodka na v-kal-kuliirano uro. (Nadalj. na 8. str.) Kako ugotavljamo produktivnost? Tabela 5. Razdobje Dohodek v mili j. VkalkuUrane ure v 000 Dohodek/ha 1963 . . . 1964 . . . 1963 L trim. . I. poli. ITI. trim. 65 1503,12 — 2376.8 — 668 4 1314,3 2266.8 100 158—100 — 112 —111 —127 3008,1 2814.3 694,6 1408,0 2167.3 100 94—100 — 99 —100 —103 500 845 962 993 1046 100 169- -100 Trgovina s papirjem v sveiu Tokrat: Vevče - Velika Britanija in Italija —114 —110 —123 Iz gornje tabele in iz prejšnjih tabel lahko sklepamo, da «b padcu tehnične produktivnosti lahko raste ekonomska produktivnost. To je pojasniti s tem, da na dohodek ne vpliva le tehnična produktivnost ampak tudi položaj podjetja na tržišču. Ker smo ugotovili, da je cilj naše poslovne politike večji 'dohodek, potem je ekonomska pro-dufcti vnst, 'izražena s količino dohodka na vkalkulirano uro, primeren pokazatelj intenzivnega gospodarjenja v podjetju. Vsi drugi izračuni pa imajo namen osvetliti razne čindtelje, ki vplivajo na višino dohodka. Osvetliti jih moramo zato da jih spoznamo, da jih lahko merimo in da lahko primerno ukrepamo. Ce ti činitelji vplivajio na maš dohodek tako, da ga povečujejo, bomo takšne vplive pospeševali. Ce pa s pomočjo izračunov gibanja produktivnosti ugotovimo tudi vplive, ki na naš dohodek vplivajo negativno — in tudi to je naša naloga — bomo takšne vplive preprečevali. Zato tudi uvajamo razne oblike, čimbolj od neposrednega dela odvisne stimulacije, ker s tem pospešujemo tista prizadevanja, ki v zadnji fazi povečujejo dohodek ali pa zaviramio tiste vplive, ki zmanjšujejo dohodek. V našem podjetju sta bila med letom že dva seminarja za člane samoupravnih organov. Za leto 1965 smo predvidevali v te namene 680 tisoč, za leto 1966 pa predvidevamo 755 tisoč dinarjev. Ta sredstva so vedno v celoti izkoriščena. Člani kolektiva naj Pi na teh sestankih zahtevali več podrobnejših pojasnil, kajti to je tudi eden od namenov teh seminarjev. Če kogar od članov kolektiva podrobneje zanima v tem sestavku obdelana problematika, mu je strokovna služba s svojimi pojasnili vedno na razpolago. F. R. VEVČE, NOVEMBRA — Pred kratkim sta po svoji dolžnosti obiskala inozemske kupce papirja direktor podjetja tovariš Albin Vengust in komercialni direktor tovariš Drago Marolt. Slednjega smo zaprosili za prispevek, v katerem naj nam opiše položaj trgovine s papirjem in odnos oz. oceno tujih strokovnjakov do naših papirjev. Opis je splošen. V naslednji številki našega glasila bo opisal še nekatere podrobnosti. Danes nekaj besed o Veliki Britaniji in Italiji. V Količevem grade novo remizo V Veliki Britaniji je tekla zibelka evropske papirne industrije. To so bili časi, ko so papir izdelovali še iz tekstilnih vlaken in teh je bilo na tem otoku v izobilju, saj je bila tekstilna industrija ena prvih in najpomembnejših industrijskih vej Anglije prejšnjega stoletja. Kasneje je papir zamenjal tekstilna vlakna za lesna, lesa pa v Veliki Britaniji nikoli ni bilo več kot ga je bilo potrebno za rekvizite za igranje golfa in za igre lova na lisico. Kljub temu pa papirna industrija v tej deželi ni zamrla, marveč se je pogumno razvijala, čeprav mora celulozo in lesovino skoraj v celoti uvažati. Razvoj je bil tako močan, da je danes Velika Britanija največja evropska država — proizvajalka papirja in kartona. Velika Britanija je svoje izdelke prodajala po svojih kolonijah in po vsem svetu. Njeni trgovci pa so bili najbolj obveščeni trgovci, bili so tako rekoč prisotni na vseh tržiščih. Zato niso prodajali samo svoiih izdelkov, ampak tudi izdelke, ki so jih sami kupovali od tovarn izven Anglije. London je postal največji trgovski center, preko katerega je ostali svet prodajal vse vrste blaga. Ta pomen Londona sicer po drugi svetovni vojni polagoma upada, vendar je njegova moč še vedno pomembna,' zaradi izredne spretnosti tamkajšnjih trgovcev. Tovarne papirja v Angliji vse manj nastopajo posamezno na tržišču in se vse bolj povezujejo 'v gigantske grupe. Kapital se vse S poukom so začeli VEVČE, NOVEMBRA — Na Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani se je 10. t.m. začela tehniška papirna šola za odrasle. Šola ima namen dati znanje teh- nika osem onim kadrom po slovenskih papirnicah, ki so se že do sedaj pokazali kot visoko kvalificirani delavci na svojih delovnih mestih in ki to znanje potrebuje- PEŠCI Ko pri vsakdanjih opravilih uporabljate naše ceste, se vedno in povsod zavedajte, da ste dolžni nase paziti tudi sami. Ceste prečkajte na prehodih za pešce, kjer pa teh ni, pa pravokotno s cesto, šele potem, ko ste se prepričali, da vam ne grozi nobena nevamosi Po cesti hodite po robovih, kajti ostala cesta je določena nam. POMNITE! Z DISCIPLINIRANO UPORABO CESTE, BOSTE KORISTILI SEBI, NAM IN SKUPNOSTI Šoferji jo: mojstri manjših pa tudi večjih oddelkov, strojevodji papirnih strojev, vodje skupin dodelavnih strojev in podobno. Čeprav tehnika lahko kadrujemo iz redne tehniške šole, je le prav, da nekaterim starejšim članom kolektiva, ki so sposobni in v preteklosti niso imeli možnosti pridobiti si znanje tehnika, omogočimo to izobrazbo, kar smo po pravilniku o izobraževanju in v stremljenju za napredkom proizvodnje dolžni. Zlasti pa je to koristno, če hočemo, da bodo sčasoma imeli vodje vseh zahtevnejših strojev v papirni industriji sred-njetehniško izobrazbo. Prvi razred te šole obiskuje 20 slušateljev iz slovenskih tovarn papirja. Iz našega podjetja obiskujejo šolo trije iz Medvod in trije iz Vevč. Iz papirnice Količevo pa je šest kandidatov. bolj združuje. Najpomembnejše grupe Wiggin;s Teape, Bunzel in Bowaiter obsegajo vsaka po nekaj desetin tovarn papirja v Veliki Britaniji in izven nje. Njihove komercialne službe so koncentrirane v Londonu in vsaka od njih zaseda ogromna poslopja. Razen prodaje proizvodnje svojih tovarn ise vsaka od teh grup ukvarja tudi s prodajo papirjev drugih proizvajalcev po vsem svetu, od katerih kupujejo papir in ga prodajajo dalje na različnih tržiščih. Papir kupujejo tudi od naših tovarn in ga prodajajo dalje. Takšen obseg poslovanja jim omogoča, da ima vsako od teh podjetij nešteto direkcij, od katerih vsaka obdeluje samo določeno tržišče, npr. Bližnji vzhod, severno Afriko ali zahodno Afriko itd. To jim omogoča zagotoviti prodajo proizvodnje svojih tovarn tudi v manj konjunktuir-nih razdobjih, poleg tega pa morejo zaradi poznavanj razvoja papirne industrije v konkurenčnih državah rentabilneje usmerjati investicije v lastni državi. Britanski trgovci zato kupujejo pri nas tiste vrste papirjev, ki so kvalitetno na potrebni višini in ki iso glede cene konkurenčni. To so predvsem brezlesni pisalni papirji, bankpost papirji, zlasti v nižjih gramaturah, ciklostil papir in kulerji. Seveda pa 'obstajajo možnosti prodaje tudi vseh drugih naših pupirjev; tako ofiset, naravni za umetni tisk, voluminoznih papirjev itd. Naši papirji so pri teh trgovcih že znani in naša tovarna predstavlja zanje zaradi svoje kvalitete in komercialnega servisa evropsko tovarno, zanesljivega partnerja in ima pri vseh teh trgovskih hišah široko odprta vrata. Da je to živa resnica, najbolj dokazuje hiter porast vrednosti našega izvoza na to tržišče. Od leta 1963, ko smo izvozili za 80.000 dolarjev, smo leta 1964 izvozili že za 142.000 dolarjev, letos pa v desetih mesecih že za oa. 400.000 dolarjev. Ta laskava ocena nam ne sme zamegliti pogleda v stvarnost. Vedeti moramo, da sedaj tem kupcem prodajamo skoraj izključno pisalne papirje. Dosedanji renome, ki .smo si ga ustvarili,_ nam odpira možnosti, da asortiment razširimo 'tudi na tiskovne papirje, na nas pa leži velika odgovornost, da bomo na tem težavnejšem področju ohranili sloves, ki smo ga z vztrajnim delom pridobili. Cene na tem tržišču so trenutno čvrste, vendar ni znamenj, da bi te mogle porasti. Padec cene celuloze na svetovnem tržišču v zadnjem mesecu in znaki krize v določenih državah nas navdajajo z občutkom opreznosti. Ce smo omenili besedo »kriza« potem nas ta ocena že popelje v sosednjo Italijo. Temperamentna Italija ima podobnosti pa tudi mnogo nasprotij s flegmatično Anglijo. Kot' v Angliji je tudi tu pomembna papirna industrija brez zadostne lastne surovinske osnove. Ogromne količine celuloze iglavcev uvažajo in jo pomešajo s svojimi celulozami listavcev im islame. Kot v Angliji, je tudi tu množica papirnih tovarn, od katerih večina so majhne, manjše kot Vevče. V nasprotju z angleškimi tovarnami nastopajo italijanske tovarne še samostojno in se ne združujejo v večje proizvodne in finančno komercialne grupe. Zaradi visokih proizvodnih stroškov prodajajo skoraj izključno le na domače tržišče in so od njega tudi odvisne. Zaradi hitrega gospodarskega razvoja Italije v obdobju 1950—4960 je potrošnja papirja v Italiji narasla, s tem pa tudi cene papirja in dobički. To jim je omogočala tudi država z visokimi zaščitnimi carinami. Nagel gospodarski razvoj jih je zanesel, v svoji naglici so postavljali nove tovarne papirja, v starih pa nove stroje. Gospodarski razvoj v Italiji je v zadnjih dveh letih upadel, potrošnja papirja ni naraščala tako naglo kot so predvidevali, prekomerna povečana proizvodnja papirja zaradi izredno visokih proizvodnih stroškov ne more iskati prodaje na zunanjih tržiščih na domačem, italijanskem tržišču, pa takih količin prodati ne more. Razdrobljena industrija se obupno bori. Vsaka tovarna išče zase kupca. Boli se večajo neprodane zaloge bolj znižujejo prodajne cene. Brezlesni pisalni papir, ki so ga italijanske tovarne še pred dvema letoma prodajale po 210Lit,/ponujajo danes že po 158 Lit. Nobena tovarna več ne proizvaja z dobičkom, vse izgubljajo. Ker cena iz dneva v dam pada, nihče ne kupuje papirja več, kot /ga sproti potrebuje. Ve, da bo jutri kupil papir že ceneje. V taki situaciji skuša papirna industrija Italije doseči sporazum, da bi vse /tovarne en teden v mesecu ne proizvajale. Na ta način upajo znižati proizvodnjo na takšno količino, ki jo bo tržišče še absorbiralo, im kar jim bo omogočalo zvišati cene vsaj toliko da ne bodo več proizvajale z izgubo. Ali jim bo to uspelo, ali pa bo določeno število podjetij propadlo, na to bo odgovorila bližnja prihodnost. V takšni /situaciji je tudi seveda za nas jasno, da ni ugoden trenutek ko bi se z pomembnejšimi količinami spuščali na to tržišče. Zaradi nizkih cen bi s prodajo večjih količin na to tržišče mogli tudi sami iskati kratkih rok. Spremljati moramo situacijo in z manjšimi simboličnimi količinami ostali (prisotni na tem raizburkanem tržšou. Italijansko tržišče pa ima še drugo nasprotje proti angleškemu tržišču. Italija nima velikih trgovcev, ki bi /preprodajali blago po vsem svetu. Italija kupuje papir za sebe, za predelovalce papirja, za tiskarnarje, za trgovino na drobno. Italija kupuje papir, ki ga sama troši, ne za Azijo, Afriko, Sr. Ameriko. Italijanska predelovalna industrija in tiskarništvo pa je visoko razvito, kvalitetno. In zato zahteva za vsako posamezno operacijo najustreznejši papir. Prodaja v Italijo pomeni neprestano študijo, neprestano /spremljanje razvoja /tehnologije. Vsak zastoj, vsako samozadovoljstvo pomeni izgubo kupca, reklamacije izgubo terena. In tu smo padli na izpitu, padali neštetokrat. Zdaj imamo čas, da v miru nadoknadimo to in da zrastemo vsaj toliko, da bomo lahko postali jutri normalni poslovni partnerji italijanskim potrošnikom papirja. Ugodna ocena gospodarjenja KOLIČEVO, NOVEMBRA - V podjetju smo konec oktobra prejeli od Službe družbenega knjigovodstva podatke o enotnih kazalcih poslovnega uspeha gospodarskih organizacij za podjetja industrije papirja Jugoslavije. Ti podatki se nanašajo na 29 podjetij papirne industrije za prvo polletje 1964 in I. polletje 1965. Primerjave med posameznimi podjetji so zelo zanimive, posebno še, če primerjamo rezultate našega podjetja z rezultati drugih podjetij naše stroke v Jugoslaviji. Ugotavljanje in presojanje uspehov gospodarjenja na tak način je bilo predpisano v Sporazumu o enotnih kazalcih poslovnega uspeha gospodarskih organizacij (Ur. list SFRJ št. 27 od 10. VIL 1963). Med 'drugimi določili je v Sporazumu določeno: 1. Gospodarske organizacije presojajo svoj poslovni uspeh tako, da izhajajo od neto produkta kot vrednostnega izraza rezultatov, ki jih dosegajo v svojem poslovanju. število delavcev in velikost poslovnih sredstev, ki jih uporablja gospodarska organizacija, sta najpomembnejša faktorja, ki vplivata na velikost in gibanje neto .produkta. Zato uporabljajo gospodarske organizacije za osnovno spoznavanje svojega poslovnega uspeha te enotne kazalce: — doseženi neto produkt nasproti primerjalnemu neto produktu ; — neto produkt na delavca; — neto produkt nasproti angažiranim poslovnim sredstvom. 2. Poleg enotnih kazalcev poslovnega uspeha, ki temeljijo na neto produktu, uporabljajo gospodarske organizacije za natančnejše spoznavanje poslovnega uspeha tudi: — količino (realizirane proizvodnje in — celotni dohodek nasproti porabljenim sredstvom. Poleg enotnih kazalcev poslovnega nspeha, ki dajejo 'samo splošno sliko poslovnega usepha gospodarske organizacije, je nujno spoznati in primerjati tudi pogoje gospodarjenja in sicer z naslednjimi enotnimi kazalci: — angažirana poslovna sredstva na 'delavca. — delovne priprave na delavca, •— stopnja sposobnosti delovnih priprav, — razmerje med delovnimi pripravami in osnovnimi sredstvi, — razmerje med prometnim davkom in neto produktom in — delež čistega dohodka v neto produktu. Prav tako pa ne smemo pri presojanju poslovnega uspeha in pogojev gospodarjenja zanemariti kazalcev o deFtvi čistega dohodka, o višini osebnih dohodkov in podobno. V našem podjetju že več let spremljamo poslovne uspehe na ta način, da primerjamo določeno obdobje tekočega leta z istim obdobjem preteklega leta. Na ta način lahko samo ugotavljamo, kdaj smo delali bolje ali slabše in zakaj. Pri teh primerjavah nam je manjkal podatek o poslovnem uspehu in o pogojih gospodarjenja pri drugih podjetjih naše stroke. Manjkal pa je ta podatek zaradi tega, ker obdelava vseh podatkov od celotne industrije terja precej časa in zato te (primerjalne preglede dobimo s precejšnjo (zakasnitvijo. To je tudi razlog, da teh podatkov nismo objavili že prej, že v poročilu o poslovanju podjetja za devet mesecev 'letošnjega leta. V tem članku ne nameravamo podirobneje obravnavati doseženega uspeha gospodarjenja, naš namen je le, da bralce informiramo o položaju podjetja glede na dosežne uspehe in na vzroke, ki so v pretežni meri vplivali na take rezultate. Lista nekaterih kazalcev poslovnega usepha in pogojev gospodarjenja je naslednja: Kazalec Izračun 1. Produktivnost...............?? R 2. Rentabilnost............. S 3. Ekonomičnost................P? US 4. Tehnična opremljenost . . 5. Udeležba opir. v osu. sred. 0? ^ Osn 6. Udeležba OD v dohodku . BLD^X 100 7. Izplač. OD na delavca . . JP? Mesto 1964 1965 1964 I. ipolletje 1965 1861 2215 3 1 0,403 0407 5 5 Ij96 2,06 6 3 4368 4256 8 13 73 73 3 3 50 53 2 6 256 367 5 2 MLADINSKA KONFERENCA Krivulje treh osnovnih kazalcev: produktivnost, ekonomičnost in iremitabilnost, pokažejo, da smo bili v I. polletju 1965 glede produktivnosti na 1. mestu (lani na 2.). glede ekonomičnosti n.a 3. (liani na 4.) in glede (rentabilnosti na 5. (lani na 6. mestu). Značilno za vse tri kazalce je. da smo dosegli v letu 1965 višje mesto, kar je tudi razumljivo, saj so izračunani indeksi letošnjega prvega polletja, v primerjavi z lanskim prvim polletjem pri produktivnosti 119, pri ekonomičnosti 105 in pri rentabilnosti 123.; To nam kaže ne samo to, da iso naši rezultati boljši od večine drugih podjetij, ampak tudi boljši kot lansko leto. Iz razpredelnice v primerjavi z letošnjim in lanskim i. polletjem vidimo, da simo glede dosežene produktivnosti od lanskega tretjega mesta skočili na prvo ■mesto, pri rentabilnosti smo ostali na istem mestu kot lansko leto, pred nami pa je od podjetij samo Sladki Vrh, poleg tega pa še obrat Banjaluke in Obrata Rijeke, Cerovo in Odžaci. V pogledu ekonomičnosti smo od šestega mesta v lanskem letu prišli v letošnjem letu na tretje mesto, pred nami je le papirnica Rijeka in njen obrat Odžaci. Taki (rezultati ne pridejo 'sami od sebe. Na to vplivajo razni faktorji ki jih lahko grupiramo na 'zunanje in notranje. Med zunanje faktorje, ki so v določeni meri vplivali na take rezultate, .so vsekakor ugoden položaj podjetja, glede na to, da smo edini proizvajalec knomanadomestek kartona v Jugoslaviji in pa razmeroma visok prometni davek, ki smo ga plačevali na te pro- izvode do 2f7. VIL 1965 in ki je vplival na relativno visok celotni dohodek in neto produkt. Med notranje faktorje pa hi lahko šteli: strokovno delovno silo. dobro organizacijo dela, maksimalno izkoriščanje kapacitet, specializacijo v asortimentu proizvodnje, ugodno razmerje med KOLIČEVO, NOVEMBRA. — Konec septembra je bila v podjetju redna letna konferenca mladinskega aktiva. O delu, uspehih in neuspehih mladinske organizacije je poročal dotedanji predsednik Marjan Kotnik. Iz njegovega poročila je razvidno, da je imel mladinski odbor sedem rednih in osem 'razširjenih sej. Na prvih sejah so člani odbora obravnavali sklepe mladinske konference, sestavili program dela, razdelili delo na posamezne dejavnosti in zadolžili vsakega člana za določeno področje dela. Na idejno-vzgojnem področju je odbor programiral več predavanj. Vseh predavanj niso priredili zaradi nezainteresiranosti mladine na idejno-vzgojnem področju. V Domžalah je bila organizirana večerna politična šola za mlade komuniste in člane mladinskih aktivov. Te šole so se udeležili trije mladinci, od katerih sta dva uspešno zaključila šolo. P.reda- .S, Od pravilnega uskladišeenja lesa je odvisna kakovost lesovine. Motiv iz lesnega prostora v Količevem Vložitev in navijanje kartona na na^fealnem aparatu v papirnici Količevo delovnimi pripravami in osnovnimi sredstvi, tehnično opremljenost delovne sile in nazadnje tudi 'stimulativen sistem nagrajevanja. Naj pri tem navedemo samo en podatek, ki v mnogočem vpliva na doseženi rezultat. Medtem ko pri nas predstavlja od skupne vrednosti osnovnih sredstev, vrednost opreme 73°/o, se pravi da je vrednost zgradb 27 °/o, je v zidove piri drugih podjetjih vloženo mnogo več. Tako znaša v vsej industriji papirja vrednost gradbenih objektov v skupni vrednosti osnovnih 'sredstev 37°/o, v Maglaju 38 Vo, v Pla-škem 42 °/o v Ivangradu 45 °/o in v Odžancih celo 54%. Če upoštevamo, da zidovi ne prispevajo k višji proizvodnji njihova vrednost in njihovo vzdrževanje pa močno bremenita stroške in zmanjšujeta dohodek, potem nam bo razmerje med delovnimi pripravami in osnovnimi sredstvi dalo odgovor na marsikatero vprašanje. Kot smo že dejali, ni naš namen podirobneje obravnavati uspehe gospodarjenja, ampak le informirati bralce. Vseeno pa je treba poudariti, da v nobenem primeru ne smemo biti z dosežki zadovoljni ter da moramo nenehno iskati pota za boljše gospodarjenje in večje uspehe, kajti isto bodo delali tudi drugi kolektivi v Jugoslaviji in kaj lahko se nam zgodi, da bomo ob prevelikem samozadovoljstvu začeli drseti navzdol. vanj v šoli so se mladinci redno udeleževali v nasprotju s starejšimi slušatelji ki so pokazali neresen odnos do te šole. Po drugi strani pa kljub dovršeni šoli ti (mladinci niso bistveno vplivali na delo mladine v našem podjetju. V nadaljevanju svojega poročila je predsednik naglasil, da vključevanje mladine v samoupravne organe stagnira. Vzrokov za to je več. Eden od teh je tudi neaktivnost mladih v upravljanju. Kriva je slaba družbenoekonomska in politična razgledanost. Mladi vse premalo poznajo osnovna merila o delitvi čistega dohodka, niso dovolj seznanjeni z investicijsko gradnjo, z rekonstrukcijo ter ® piroblemi znotraj ■tovarne. Delo mladine na kulturno-za-bavnem področju je bilo dokaj uspešno. Pri sindikalni podružnici je b:l ukinjen SKUD in njegovo vlogo je skušala prevzeti mladina. Večletna želja mladincev, da bi ustanovili folklorno skupino, se je uresničila. Po nekaj mesecih vaj so imeli že prve nastope in sicer so sodelovali na zabavnem večeru v Radomljah, gostovali so v Mengšu in Kopru. Precej vabil so morali odkloniti, ker so imeli težave s sposojanjem oblek. Sodelovali so na vseh proslavah, skupno s sindikalno (podružnico, tako ob dnevu žena, za 29. november ob novem letu in ob letošnjem jubilejnem prazniku podjetja. Na športnem polju so se mladinci v precejšnjem številu in dokaj uspešno udejstvovali. Udeležili so se nastopov za občinsko sindikalno prvenstvo, bili na okrajnem prvenstvu ter pomerili svoje moči is 'športniki sosednih tovarn. Za 20. obletnico osvoboditve je mladinska organizacija za svoje člane organizirala izlet na Pohorje k Trem žebljem, kjer je v neenaki borbi padel pohorski bataljon. Po končanem poročilu je bila zelo pestra razprava v kateri je sodelovalo precejšnje število mladincev. Razprava je bila zelo konkretna saj so posamezni di-skutanti razpravljali o disciplini, štipendiranju, refoirmi, o notranjih rezervah ter o izobraževanj u. Po končani razpravi je poročal predsednik nadzornega odbora, nakar je bil razrešen stari odbor. V novi mladinski odbor so bili izvoljeni: 1. Vlado Avbelj 2. Anton Capuder 3. Franc Čander 4. Magda Ferjančič 5. Henrik Marolt 6. Janez Otrin 7. Veronika Osolnik 8. Peter Potočnik 9. Anica Rode V nadzorni odbor: 1. Marija Grčar 2. Marjan Kotnik 3. Milena Pančur Na podlagi referata, poročil in razprav na mladinski konferenci, je komisija predlagala naslednje sklepe in smernice mladinskega dela v prihodnjem obdobju: 1. Skrbeti je treba za nenehno idejno-poliitično izobraževanje in vsestransko razgledanost mladine, da s tem usposobimo čimveč mladincev za upravljanje. 2. Mladinci, člani samoupravnih organov in družb e no-političnih organizacij, se morajo zavzemati za naprednejša stališča v smislu nenehne krepitve demokracije. družbenih odnosov in samoupravnega sistema. 3. Mladinska organizacija mora hiti tekoče obveščena o delu samoupravnih organov, (Spremljati njihove -sklepe in priporočila. 4. Mladmska organizacija mora tesneje sodelovati s sindikalno podružnico in organizacijo ZK v podjetju. 5. Tesneje sodelovati z mladinskimi akt'vi sosednjih podjetij v izmenjavi mnenj, izmenjavi obiskov, na kultu,mem in športnem področju. 6. Aktivno sodelovati pri uresničevanju načel gospodarske reforme, tako v podjetju kot v d ru žbeno-pol i t i čn ih sku pn osti h. 7. Aktivno se mora vključevati v proizvodni proces, iskanje notranjih rezerv in zvišanje produktivnosti. 8. Delo mladine v podjetju čimbolj decentralizirati da bodo prišle do izraza želje in hotenja vseh mladih ljudi. 9. Nadaljevati z delom v podjetju na kulturno-zabavnem področju, gojiti športno in rekreacijsko dejavnost. 10. Mladinski odbor si mora pripraviti program dela za tekoče obdobje. Program naj bo razdeljen po posameznih obdobjih in po preteku določenega obdobja mora odbor obravnavati vse izvršene in neizvršene naloge. Novoizvoljenemu odboru čestitamo in mu želimo čimveč uspeha v vodenju mladinskega aktiva. K. M. Človek ni stvar, ki se jo da zavreči : KOLIČEVO, NOVEMBRA — V predzadnji številki '»Našega dela« smo objavili izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v našem podjetju. Splošna ugotovitev je bila, da je ta struktura nezadovoljiva, ter da je treba nekaj ukreniti za njeno izboljšanje. Podatke, ki so bili objavljeni, je upravni odbor že obravnaval in sprejel nekatere predloge ukrepov, ki jih misli predložiti delavskemu svetu o obravnavo. Ti predlogi, kakor tudi sami podatki o kvalifikacijski strukturi, so izzvali v kolektivu različne komentarje, prigovore in celo strah. Zlasti je ta razprava imela, lahko rečem, precej neugoden odmev med delavci, zaposlenimi po pisarnah. Za kaj pravzaprav gre? Če na kratko odgovorim na to vprašanje, bi zapisal takole: Gre za zahtevo, da mora imeti vsak zaposleni o podjetju ustrezno strokovno izobrazbo za delo, ki ga opravlja. Ta zahteva niti ni nova, niti ni samo naša posebnost. Tako zahtevo postavlja dnes ves družbenoekonomski sistem v naši zemlji in mi ne moremo biti neka izjema, »oaza zadovoljstva::, ka- Velemojster Bruno Parma pri nas v gosteh KOLIČEVO, OKTOBRA — Sahisti Kantonažne lov ar ne Ljubljana so 22, ofctobra povabili našega mladega šahovskega velemojstra Bruna Parmo, da v simultanki preizkusi moči njihovih šahistov Ker pa sami nimajo dovolj igralcev so prosili svoje tovariše iz Papirnice Količevo, da jim priskočijo na pomoč. Ti so se z veseljem odzvali vabilu in z 11-člansko ekipo okrepili njihove vrste. Velemojster Parma se je tako pomeril z 32 igralci. V manj kot treh urah je 30 iger odločil v svojo korist, le dva sta uspela »lodščipnitk po pol točke. Ta dva junaka sta bila direktor Kartonažne tovarne Zupančič in naš izkušeni ter zagrizeni borec Lado Koncilja. Ob tej priložnosti so se naši šahiisii dogovorili z velemojstrom Parmo, da jih obišče tudi v našem koncu. Ta obojestranska želja se je izpolnila v četrtek, 4. novemlhra li%5, ko je ŠK Domžale organiziral simultanko v Domžalah. V sejni sobi občinske 'skupščine ,se je zbralo veliko število šahistov iz Domžal in bližnje ter 'daljne okolice, ki so hoteli Igrati z mladim velemojstrom, ali pa ga vsaj videti pri njegovem »delu«. Na tej simultanki je igral s 34 nasprotniki, ki so bili precej boljši kot na simultanki v Kartonažni tovarni. To dokazuje tudi rezultat, ki je zelo ugoden za domžalske šahi-ste. Čeprav se je Parma zelo trudil in porabil mnogo več časa, kot običajno se je moral kar devetkrat sprijazniti z delitvijo točke, mlademu Marjanu Karnerju, letošnjemu mladinskemu prvaku Slovenije pa je kot’ edinemu čestital k zmagi. Med igralci je bilo tudi 8 »papirni-čarjev« ki so se zelo dobro odrezali, saj so trije izmed njih remizirali. Ti so: Ivo Sonc, Janez Hribar itn Stane Laznik, ki pa bi ob malo večji pazljivosti lahko celo zmagal. Ostali, ki so remizirali so: Lado Hren, Jože Skok. Peter Zupančič, Ivan Hlede, Lojze Ocepek in Rudi Ocepek. V razgovoru po odigrani simultanki je velemojster Parma izjavil, da je bil zelo 'presenečen nad močnim odporom, ki so mu ga nudili igralci. Predvsem je bil vesel da so mu prav mladinci prizadejali največ »glavobola«. Prav rad se bo še odzval našim vabilom. Vse kaže, da ga bomo kmalu zopet videli v naši sredi. V V kor nas je nekoč imenovala neka novinarka. Zahteva ni nova v tem smislu, ker smo si mi take cilje zastavili že pred leti, le da smo največjo skrb posvetili proizvodnim obratom, medtem ko so druge službe (z izjemo tehnične) relativno zaostajale. Marsikdo se bo verjetno spomnil razprave, ko smo pred leti sprejemali pravilnik o strokovnem izobraževanju in napredovanju. Takrat je bila zlasti živa razprava v proizvodnji. Nekateri so šli tako daleč, da so spraševali, če so sploh še potrebni v podjetju ali pa morajo pobrati šila in kopita in si poiskati službe drugje. Kmalu so se prepričali, da ne gre za to, ali bo kdo ostal ali šel, pač pa da gre za določeno kadrovsko politiko, ki naj zagotovi, da v bodoče zasedajo odgovorna delovna mesta taki delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, tistim pa, ki že zasedajo določena delovna mesta, pa zanje nimajo ustrezne izobrazbe, je treba omogočiti in pomagati, da si jo pridobijo. Tudi tokrat gre za podobno zadevo, s to razliko, da sedaj skušamo zajeti poleg proizvodnje še druge službe v podjetju. Pri uresničevanju take politike se je pojavila težava, ki izvira še iz časov, ko so bili zaslužki v podjetju v veliki meri odvisni od števila kvalificiranih in visuko-kvalificranih delovnih mest. Takrat so predpisi določali, da je sklad za plače tem večji, čim višja je kvalifikacijska struktura delovnih mest. Razumljivo je, da so v taki situaciji bila okarakterizi-rana za kvalificirana in visoko kvalificirana delovna mesta tudi taka, ki jih o resnici lahko imenujemo polkvalificirana, priučena ali celo nekvalificirana. Težava se pojavlja v tem, ker za delo na teh delovnih mestih o resnici ni potrebna taka strokovna izobrazba, kot jo dajejo poklicne ali druge šole, mi pa bi jo po pravilniku morali zahtevati od teh delavcev, da jo naredijo. Ker jim take zahteve ne moremo postaviti (ker je nesmiselno), je ne moremo z vso odločnostjo postaviti tudi drugim. Če hočemo, da to težavo odpravimo, je nujno, da ponovno ocenimo delovna mesta in da zahteve po strokovni izobrazbi postavimo na realnejša tla. To je sedaj možno, ker osebni dohodki niso več odvisni od kvalifikacije delovnega mesta, pač pa od dela. Ravno tako bi delovna mesta, ki bi jim prisodili drugačno kvalifikacijsko stopnjo, obdržala sedanje število točk, tako da delavci na teh delovnih mestih ne bi bili prizadeti. Z novo oceno bi pa dosegli to, da bi organi samoupravljanja in odgovorna služba imeli jasno sliko pred seboj o tem, komu in kakšne zahteve naj postavijo glede strokovne izobrazbe. Prizadevanja samoupravnih organov in služb v preteklih letih za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih so dala določene pozitivne rezultate, ki pa še niso zadovoljivi. Zdi se mi, da Je eden najbolj pomembnih rezultatov teh prizadevanj spremenjen odnos večine zaposlenih do strokovnega izobraževanja. Čedalje manj se namreč slišijo glasovi proti izobraževanju, čedalje več pa je tistih, ki si želijo pridobiti strokovno izobrazbo. To je razveseljivo dejstvo, če upoštevamo, da je še pred nekaj leti bilo težko organizirati kakršno koli obliko izobraževanja. Da ta trditev drži, pričajo podatki o zaposlenih, ki se strokovno izobražujejo po delovnem času. Po podatkih, ki jih ima kadrovska služba, se zaposleni šolajo v naslednjih višjih, srednjih in poklicnih šolah: I. stopnja strojne fakultete ■ 2 višja šola za organizacijo dela 2 višja komercialna šola ... 3 višja politična šola .... I I. stopnja fakultete za kemijo 1 ESŠ — večerna.................8 ESŠ — dopisna.................2 TSŠ — kemija.................1 TSŠ — papirna.................5 TSŠ — lesna..................1 TSŠ — elektro................1 poklicna papirna za odrasle 17 Skupaj ... 44 V oečeno osnovno šolo hodi 11 delavcev. Razen tega pa štipendiramo študente in dijake na naslednjih rednih fakultetah in šolah: Strojna fakulteta...........1 Fakulteta za narav, in tehn. — kemija.................1 Ekonomska srednja šola . . 2 Srednja administrativna ■ ■ 1 TSŠ — papirni oddelek ... 1 Poklicna papirniška . ... 1j Skupaj ... 19 V remontnih delavnicah se uči 22 vajencev za strugarje, ključavničarje, inštalaterje in električarje. Iz podatkov o izrednem šolanju zaposlenih lahko povzamemo dve ugotovitvi: Prvič: da je bila kvalifikacijska struktura zaposlenih res nizka (in je še), ker večina, ki se sedaj šola, že ima delovno mesto, nima pa za to delo ustrezne izobrazbe, in drugič: da je pretežna večina teh ljudi pravilno razumela in dojela ukrepe samoupravnih organov. Tu bi rad še nekaj poudaril. Naše podjetje je imelo v preteklem obdobju veliko razumevanja do štipendiranja, saj smo imeli od leta 1955 do letos vsako leto na seznamu od 15 do 25 štipendistov. Ko pa smo napravili analizo o tem. koliko štipendistov pride v podjetje po končanem študiju, smo ugotovili, da iz sred jih šol pride manj ko polovica, z visokih šol pa pride komaj ena četrtina oseh štipendistov. Drugi se »po-razgube«. Ali nadaljujejo študij ali odidejo drugam. Dosti je bilo pa tudi takih, ki študij resno niti ne jemljejo — ostanejo »večni« študenti, oziroma se zaposlijo kjer koli kot »falirani« študentje. V takih okoliščinah je delavski svet podjetja pred dvema letoma sprejel sklep, da se pridobivanje strokovnih kadrov preusmeri predvsem na šolanje že zaposlenih delavcev, oziroma, da se osem zaposlenim, ki se želijo izobraževati, pa je taka izobrazba o skladu s potrebami podjetja, nudi vsestranska podpora, tako denarna, kot tudi drugačna pomoč. Rezultat te preusmeritve kadrovske politike so številke, ki so zgoraj navedene. Taka politika ima tudi to dobro posledico, da se delavci, ki že vrsto let uspešno opravljajo svoje delo, pa zanj nimajo formalne izobrazbe, ne počutijo ogrožene ali manj vredne. Ne smemo misliti, da je človek stvar, ki se jo da v določenem trenutku zavreči. Danes se veliko govori in piše o ljudeh, ki zasedajo določena delovna mesta, a zanje nimajo formahie izobrazbe. Pri tem se marsikomu godi krivica. Naše podjetje je izbralo bolj sprejemljivo politiko: namesto zamenjave, nudi takim kadrom pomoč, da si pridobijo manjkajočo izobrazbo. To je tudi prav. Če pa kdo ni zmožen, mu nobena šola ne bo pomagala. M. Gibčen, marljiv in prizadeven je Tone Ham. S svojim kombijem je povsod pravočasno na mestu KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Prišli v mesecu oktobru 1965: Vid Vilfan, praktikant v proizvodnji Stojan Kralj, nanosilec na holand-cih Slavko Škrjanc, pospravi j avec izmeta Marijan Kurent, pospravi j avec izmeta Karel Jene, čistilec lesa Marjeta Zupančič, pomočnica kuharice Odšli v mesecu oktobru 1965: Stane Kališek, izključen iz delovne skupnosti Franc Kobe, izključen iz delovne skupnosti Franc Jakulin, invalidsko upokojen Franc Škrjanc, sporazumno Stojain Kralj, sporazumno Franc Osmek, upokojen Anton Tramte, upokojen Julijana Smerdu, upokojena Poročili so se: Mitja Keber z Magdaleno Rotar Franc Kržin s Cecilijo Šubelj Franc Svetek z Alenko Remec Joža Perša z Adolfom Ogrinom Peter Novak z Amalijo Kic Čestitamo! Rodili so se: Stanku Rangusu, hči Darja Sonji Kamšek, san Borut Francu Brajerju, sin Bogomir Čestitamo! Iz Papirnice Količevo V mesecu oktobru so odšli iz podjetja: Janez Čretnik, sporazumno Milan Slapar, sporazumno V era F r bežar, umrl a Nikola Pupovac, sporazumno Rojstva: Stanislavu Jogerju se je rodila hčerka Emica. Čestitamo! Poroke: Jože Horvat se je poročal s Frančiško Barlič. Čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE V mesecu oktobru se ni nihče na novo zaposlil. Odšli so: Anton Jeras, upokojen Vinko Žabkar, sporazumno Stjepan Novak, samovoljno Nagrajenci za rešitev »Povezani zemljepisni magični kvadrati« Rešitev »Povezani zemljepisni magični kvadrati« iz prejšnje številke: 1. kvadrat: tečaj, obala, Ala-mo, Jakob; 2. kvadrat: Lavra, aleat, račun, Atene; 3. kvadrat: Modra, obrat, Ra-ahe, Atrek: 4. kvadrat: Elvas, Laila, Aleks, Samsu; 5. srednji kvadrat: Mokra, obrat, rakel, atola. V označenih krogcih vodoravno in navpično so kraji znani po papirni industriji i. s.: Čačak. Vevče, Drvar, Videm-Krško. Tokrat smo prejeli rešitve samo od bralcev iz Papirnice Količevo. Komisija je od 9 poslanih rešitev izžrebala naslednje nagrajence: 1. Rija Pelan, ki prejme 3000 dinarjev; 2. Janez Mežan, ki prejme 2000 dinarjev; 3. Brani Marinček, ki prejme 1000 din; 4. Janez Otrin, ki prejme 1000 dinarjev; 5. Zora Otrin ki prejme 1000 dinarjev. Požar v »pravnem poslopju na Vevčah VEVČE, NOVEMBRA — Prepogost vzrok vseh nesreč, bodisi prometnih, obratnih ali drugih, je neprevidnost. Tako je ta botrovala tudi požaru v pisarni prodajnega oddelka dne 4.11. 1963. Ta dan so namreč električarji popravljali napeljavo in pri tem izklopili električni tok. Ne-izklopljena električna peč je pri vklopu toka zažarela, tedaj pa že ni bilo nikogar v pisarni. Tudi čistilka, ki je popoldne čistila pisarno, peči ni izklopila, čeprav spada to med njene osnovne dolžnosti. Ker je žareča peč stala preblizu vnetljive pisarniške opreme, se je ta vnela. Požar so opazili nekaj minut čez 20. uro delavci iz I. PS katerega zgradba stoji nasproti upravnega poslopja, v oddaljenosti okrog 80 m. Zanimivo je. da »ravno ta dan« tudi tovarniška sirena ni delovala, verjetno iz »objektivnih« vzrokov. Ker je zgorel prece jšen del pisarniške opreme, se pokvarili nekateri računski in pisalni stroji in tudi sam prostor je občutno poškodovan, je jasno, da škoda ni majhna. Stalno opominjanje in navodila o uporabljanju električnih peči niso zadostovala. Morda bo pa le ta požar nazorno poučil vse malomarneže. Sklepi PE Vevče ■ DS PE Vevče je 'obravnaval predlog oddelka ,za nagrajeivanje za korekturo predpisa za ugotavljanje OD v delavski restavraciji ter ga v celoti potrdil. Zaradi spremembe pogojev poslovanja je dosedanje merilo za ugotavljanje OD nerealno in zato oddelek za nagrajevanje in prav tako UO PE Vevče — predlagata, da se korigira tako: Za do-loičemn osnovo OD, za katerega je merilo doseženi mesečni promet. se spremeni od 'sedanjih 5 milijonov din na 6 'milijonov. Za vsakih 50.000 din namesto sedanjih 25.000 se osnovna vsota osebnih dohodkov poveča za 1 %. Združita naj se tudi obe osnovi za dosežen promet menze in bifeja, da se ho v bodoče osebni dohodek ugotavljal ,po enotnem merihi. ■ »Strojna dodelava papirja« je dejansko ozko grlo v naši proizvodnji. Zaradi tega so problem obravnavali na seji UO proizvodne enote in sklenili: komercialni sektor mora pri sestavi proizvodnega programa uskladiti zmogljivost proizvodnih strojev z zmogljivostjo strojev v strojni dodelavi, kakor tudi z nabavo surovin. Vse reklamacije mora takoj sporočiti -tehničnemu sektorju ki naj bi o tem obveščal prizadete in ukrepal. — Izdelati je treba tudi več cenikov, tako za kandicioniranje papirja, kakor tudi .za papirje, ki so izdelani iseiparatno. Prav -tako je potrebna višja poostritev kontrole med 'posameznimi fazami izdelave papirja. — Zaposli naj se obratni ključavničar, ki bo stalno nadziral, skrbel in seveda popravljal manjše okvare v oddelku I. PS in v strojni dodelavi. _ (1A$E DELO __ Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani