Slovesnost y sporain 401etnega vladanja Njih Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. (Dalje.) Drugi daa, dae 15. aprila prišlo je, kakor malokedaj, prav maogo faraaov k raaej božjej alužbi. Nadejali smo se, da aam bodo eaatiti g. župaik po pridigi, ali pa g. aadučitelj po sv. meši zuaaj cerkve nazaaaili, kaj ia kako se bo vršilo. Ia rea; po pridigi ia ajej sledečib aavadaib aazaaailih za prihodaji tedea, obstali so častiti g. župaik aa prižaici. Nekoliko treaotkov stali so veličastao, resaobao, potem pa so pričeli blizo tako-le govoriti: rSpoštuj očeta ia mater, da boš dolgo živ ia da ti bo dobro šlo aa zemlji! — Tako se glaai četrta božja zapoved. Ta zapoved pa ae zadeva samo otrok ia pa starišev, temuč tudi vae podložae ia vse njihove dubovaike ia deželske gospoake, kakor tudi ucitelje ia vse tiste Ijudi, ki so zavoljo svoje staroati ia veljave vredai časti. — Podložai so dolžai proti svojim vikšim ia predpostavljeaim tako zadržati se, kakor otroci proti svojim starišem. Podložai pa smo vsi, ia moramo tedaj, da se zopet drugib besedi poalužim, dati Bogu, kar je božjega ia ceaarju, kar je cesarjevega. To smo kot vrli kristjaai ia zvesti državljaai vselej storili, storimo ia hočemo tadi vselej storiti. To smo pokazali v začetku letošajega leta, ko so vidai poglavar svete katoliške cerkve, ,,sv. oče papež", obhajali 501etaico, kar so duhovaik, ko ao aamreč služili zlato sv. mešo. To redkost obsluževal je ves katoliški svet, tudi aaša fara storila je, kolikor am je bilo splob mogoče. Letos pa še bomo imeli eakrat priložaost, pokazati eaemu posvetaib vladarjev udaaoat ia zvestobo svojo, namreč aašemu preavitlemu ceaarju Fraacu Jožefu I., ki bodo letos obhajali 401etaico svojega cesarjevaaja. Tudi za to redko slovesaost pripravlja se cela avstrijsko-ogerska država — aaša domoviaa. Vse dežele, vsi okraji, da celo vsaka fara obhajala bo letos 40letaico vladaaja aašega premilega vladarja ter proaila po3ebao aa daa vraujoie se avečaaosti aebeškega Očeta, da bi aara obraail aašega občaega očeta, akrbaega vladarja še maogo let. Tudi mi nočemo vzadej ostati. Mi bomo to slovesaost vže danes popoldae obbajali. To pa aa takle aačia: Na cerkvišču postavili bomo v ta spomia dve lipi v aavzočaosti krajaega šolskega svetu, občiaskib. zaatopov, šolake mladeži ia faraaov, katere takaj prav vljudao vabim, da pridete daaes k večeraicam ter se vdeležite aameravaae slovesaosti. Našpj šolakej mladeži pa hočemo ta daa posebao prijetea storiti: podarili jim bomo aekaj za prigrizek, pa morda še kakšao pijaco. Ker pa bomo pri vsem tera stroške imeli, tpdaj bomo tudi danea izigrali tri,,ceaarjevaaadaa drevesa". Vsako drevo bode imelo 90 srečk. Vsaka arečka pa bo stala 5 kr. Ko bodo srečke poprodaae, se bode eaa izmed devetdesetih žrebala (vlekla.) Kedor bode tisto pogodil (zadel), taisti bo dobil eab cesarjevo drevov spomia; aaj ai ga posadi, kedor bo tako srečen, doma na aajlepšem kraju. Za čiati doaeaek bomo potem kupili kajig za šolarsko kajižaico. Priporočam Vam, da pridao kupujete srečke, posebao pa tisti, ki imate otroke za šoio; kajti, kar storiaio, atorimo preavitlemu ceaarju aa čaat, aašej mladeži ia sami sebi pa v apomia ia korist!" (Dalje prih.)