URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 5 V LJUBLJANI, dne 3. marca 1966 Cena 1,40 din, 140 st. din Leto XXIII VSEBINA: 3 31. Odlok o obveznem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev na območju občine Cerknica. 32. Odlok o redu in miru v občini Cerknica. 33. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencem v občini Cerknica. 34. Odlok o proračunu občine Logatec za leto 1966. 35. Odlok o programu za financiranje gradnje nove bolnišnice v Ljubljani občine Logatec. 36. Odlok o obračunavanju in plačevanju obresti od poslovnega sklada komunalnih gospodarskih organizacij in gospodarskih organizacij storitvene obrti za leto 1960 na območju občine Logatec. 37. Odlok o okvirnih količinah in vrstah lesa, ki pripadajo lastniku gozda za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu in za potrebe domače lesne obrti (suha roba in obodarstvo) v občini Logatec. 38. Na podlagi četrte alimee 135. člena in 151. člena JJ«tave Socialistične republike Slovenije je Skupščina ^uialistične republike Slovenije na seji Republiškega ^ora dne 16. februarja 1966 in na seji Organizacij-sko-poditičnega zbora dne 28. febraurja 1966 sprejela ZAKON o izvrševanju vzgojnih ukrepov I. poglavje SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Vzgojni ukrepi, ki jih izreče sodišče v kazenskem Postopku zoper mladoletnike, se izvršujejo po domenah tega zakona. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za tiste, J Planejo polnoletni med izvrševanjem vzgojnih r^čepov >n tudi za mlajše polnoletnike, zoper katere reče sodišče v kazenskem postopku vzgojni ukrep. 3. člen Organi in zavodi, ki opravljajo zdravstvene, socialne, vzgojne in druge naloge so dolžni sodelovati z organi, ki izvršujejo vzgojne pkrepe, kadar je to potrebno v zvezi z izvrševanjem vzgojnih ukrepov. 4. člen Vzgojni ukrepi se izvršujejo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. V primerih, ki jih določa zakon, se izvrševanje posameznih vzgojnih ukrepov začne pred pravnomočnostjo sodne odločbe. Sodišče pošlje odločbo, s katero je odrejen ali spremenjen vzgojni ukrep, najpozneje v treh dneh' po njeni izvršljivosti oziroma v treh dneh od dneva, ko jo prejme od višjega sodisča zaradi izvršitve skrbstvenemu organu občine (v nadaljnjem besedilu: skrbstveni organ), na katere območju ima mladoletnik svoje stalno prebivališče. Obenem z odločbo mu pošlje za izvrševanje vzgojnega ukrepa pomembne podatke, s katerimi razpolaga. Skrbstveni organ mora najpozneje v treh dneh ukreniti vse, kar je po določbah tega zakona potrebno, da se vzgojni ukrep začne izvrševati. 2. člen ... Vzgojni ukrepi se izvršujejo tako, da se mladolet-Ušorn z varstvom, pomočjo in nadzorstvom zagotovi _g0ja, poboljšanje in pravilen razvoj, kadar je to P°trebno pa tudi, da se jim prepreči izvrševanje kalivih dejanj. j . izvrševanju vzgojnih ukrepov je treba mla-oietnikom razvijati občutek osebne odgovornosti za ^ Ji novo ravnanje ter jih spodbujati, da tudi sami jjro-OIVo'ljno sodelujejo pri svoji prevzgoji. 5. člen Izvrševanje vzgojnih ukrepov se lahko odloži ali prekine le v primerih in ob pogojih, določenih s tem zakonom. 6. člen Ce se izvrševanje vzgojnega ukrepa ne more začeti ali nadaljevati, ker mladoletnik pobegne ali se skriva, je treba o tem obvestiti organ za notranje zadeve, da ga izsledi in na primeren način pripelje najbližjemu skrbstvenemu organu. Republiški sekretar za notranje zadeve izda v sporazumu z republiškim sekretarjem za zdravstvo in socialno varstvo navodila za izvajanje določb prejšnjega odstavka. 7. člen Stroške izvrševanja vzgojnih ukrepov oddaje v disciplinski center in strožjega nadzorstva ter stroške oskrbe in nastanitve pri izvrševanju zavodskih ukrepov plača občina, na katere območju ima mladoletnik ob času izdaje sodne odločbe stalno prebivališče. Stroški izvrševanja zavodskih ukrepov (šolanja in drugih strokovnih služb), ki niso obsežčhi v prejšnjem odstavku, gredo v breme republiškega proračuna. Ce se mladoletnik zaradi izvrševanja vzgojnega ukrepa oskrbuje zunaj družine, pri kateri sicer živi (pri drugi družini v disciplinskem centru ali v zavodu), povrnejo starši oziroma osebe, ki so po zakonu dolžne vzdrževati mladoletnika (zavezanec), stroške oskrbe in nastanitve mladoletnika občini. O dolžnosti povračila stroškov za oskrbo in nastanitev mladoletnika odloči sodišče s sklepom, s katerim izreče vzgojni ukrep, ali s posebnim sklepom. V sklepu lahko izreče, da se stroški za oskrbo in nastanitev glede na zavezančevo premoženjsko stanje povrnejo občini v celoti ali deloma, ali pa da se zavezanec {»vračila stroškov oprosti, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje zavezanca ali drugih oseb, ki jih je zavezanec dolžan vzdrževati. Sodišče lahko svoj sklep o povračilu stroškov zaradi spremenjenih razmer tudi spremeni. Nadzor nad izvrševanjem vzgojnih ukrepov opravlja sodišče. Sodniku pomagajo med postopkom in pri nadzoru izvrševanja posameznih vzgojnih ukrepov socialni delavci. Skrbstveni organ neposredno spremlja izvrševanje vzgojnih ukrepov, vodi ustrezno evidenco ter ukrene vse potrebno zaradi uspešnejše uresničitve namena vzgojnih ukrepov (68. člen kazenskega zakonika). 9. člen Za vloge, uradna opravila in odločbe v zvezi z izvrševanjem vzgojnih ukrepov se ne plača taksa. II. poglavje IZVRŠEVANJE POSAMEZNIH VZGOJNIH UKREPOV 1. Oddaja v disciplinski center za mladoletnike 10. člen Oddajo v disciplinski center za mladoletnike izvrši skrbstveni organ tako, da napoti mladoletnika v disciplinski center, kateremu hkrdti pošlje sodno odločbo o oddaji v disciplinski center in vse podatke, ki so pomembni za izvrševanje tega vzgojnega ukrepa. tl. člen Začetek in razpored izvrševanja vzgojnega ukrepa določi disciplinski center tako. da ni prizadeto redno šolanje oziroma zaposlitev mladoletnika. 12. člen Disciplinski center obvesti sodišče in skrbstveni' organ o mladoletnikovem nastopu in o izvršitvi vzgojnega ukrepa. Ce mladoletnik v določenem času ne nastopi izvrševanja vzgojnega ukrepa ali če preneha hoditi v disciplinski center, obvesti center o tem skrbstveni organ, da ukrene vse potrebno, da se zagotovi izvršitev ukrepa. 13. člen Izvrševanje ukrepa oddaje v disciplinski center se lahko odloži oziroma prekine v primeru akutne bolezni mladoletnika ali smrtnega primera v ožji družini oziroma v drugih posebno tehtnih primerih. O tem odloča sodnik za mladoletnike tistega sodišča, ki je ukrep izreklo (v nadaljnjem besedilu: sodnik). 14. člen Vzgojni ukrep oddaje v disciplinski center za določeno število ur ob prazničnih dneh oziroma v teku dneva se izvršuje med 8. in 20. uro. Mladoletniki, ki so oddani v disciplinski center nepretrgano za določeno število dni, dobjjo v centru hrano in prenočišče. V disciplinskem centru prebijejo mladoletniki čas pretežno v delu in učenju pod stalnim nadzorstvom vzgojiteljev, in sicer po programu dela in 1 razporeditvijo časa vzgojnih dejavnosti. Vzgajanje v disciplinskem centru se opravlja individualno ali skupinsko, ustrezno mladoletnikovi osebnosti. 15. člen Mladoletnik mora spoštovati notranji red ter iz* polnjevati navodila strokovnega osebja disciplinskega centra. Ce se ugotovi, da ukrepa zaradi mladoletnikove nediscipliniranosti ni mogoče izvršiti, obvesti disciplinski center o tem skrbstveni organ in sodišče. 16. člen Za vsakega mladoletnika se vodi v disciplinskem centru dnevnik dela. Po izvršitvi vzgojnega ukrepa pošlje disciplinski, center skrbstvenemu organu in sodišču poročilo. V poročilu se navede, kako je potekalo vzgajanje. Ce je' sodišče določilo, da je mladoletnik po iz* vršitvi vzgojnega ukrepu pod strožjim nadzorstvom skrbstvenega organa, se v poročilu pove tudi mnenj® disciplinskega centra o tem, kako naj se opravlja to nadzorstvo. V 17. člen Disciplinski center je lahko samostojen zavod al1* pa je v sestavi drugega ustreznega zavoda. Disciplinski center ne sme biti v sestavi kazenskega poboljševalnega zavoda in ne vzgojnega P°' boljševalnega doma, pa tudi vzgojni ukrep oddaje * disciplinski center se ne sme izvrševati v isti zgradbi, v kateri je kazenski poboljševalni zavod ali vzgojni poboljševalni dom. Disciplinski center ustanovi skupščina občin®-Dve ali več občin lahko na podlagi pogodbe ustanovijo skupni center. Za ustanovitev disciplinskega centra v sestavi žc obstoječega zavoda je potrebno ®°' glasje tega zavoda. Disciplinske centre lahko ustanavljajo v soglasju z republiškim, sekretariatom za zdravstvo in socialni varstvo tudi družbene organizacije, ki se ukvarjajo z vzgo/o otrok in mladine. Kjer ni jmgojev za ustanovitev disciplinskega centra, se izjemoma lahko izvršuje vzgojni ukrep za določeno število ur ob prazničnih dneh ali za določeno število ur v teku dneva v šolskih prostorih, kadar so ti prosti. Vzgojjii ukrep izvršuje v takem primeru socialni delavec (19. člen), ki ga določi skrbstveni organ. 2. Strožje nadzorstvo a) Strožje nadzorstvo staršev oziroma skrbnika IS. člen Starši oziroma skrbnik, ki jim je mladoletnik izročen v strožje nadzorstvo, morajo posvetiti nenehno in popolno skrb njegovi vzgoji in ukreniti, kar je treba, da preprečijo škodljive vplive nanj. Starši oziroma skrbnik morajo izvrševati naloge 'n navodila, ki jim jih je dalo sodišče, ko je izreklo ta ukrep ali med njegovim izvrševanjem. Starši oziroma skrbnik se pri izvrševanju strožjega nadzorstva lahko obračajo za strokovno pomoč na sodnika ali skrbstveni organ. 19. člen Ce je spdišče odredilo nadzorstvo in pomoč pri izvrševanju ukrepa strožjega nadzorstva staršev oziroma skrbniku, določi skrbstveni organ za opravljanje te naloge usposobljenega socialnega delavca, lah-ko pa tudi učitelja, vzgojitelja ali koga drugega, ki *nia izkušnje v vzgoji madoletnikov (v nadaljnjem „ besedilu: socialni delavec). Socialni delavec mora proučiti razmere in okolje, v katerem živi mladoletnik'in se seznaniti z vsemi Podatki o mladoletniku, ki so na razpolago pri sodišču, skrbstvenem organu in drugod. Starši oziroma skrbnik morajo omogočiti socialnemu delavcu izvrševanje njegovih nalog. 20. Člen Skrbstveni organ oziroma socialni delavec mora Poročati o uspehih izvrševanja ukrepa strožjega nadzorstva sodniku v rokih, ki jih ta določi. Skrbstveni organ oziroina-socialni delavec lahko sodniku predlaga, naj ustavi nadzorstvo in pomoč pri izvrševanju strožjega nadzorstva ali naj strožje nadzorstvo staršev oziroma skrbnika nadomesti z drugim Primernejšim vzgojnim ukrepom. 21. člen _! Spore, ki nastanejo med starši oziroma skrbnikom la delavcem skrbstvenega organa oziroma socialnim delavcem, rešuje sodnik. Ce sodnik misli, da je to potrebno, sme zahtevati skrbstvenega organa, naj določi drugega socialnega delavca za izvrševanje nadzorstva in pomoči. b) Strožje nadzorstvo druge družine 22. člen Skrbstveni organ skldne z družino, ki je določena v odločbi sodišča, pismeno pogodbo. S pogodbo se določijo zlasti naloge, dolžnosti in Pravice družine ter višina in način plačevanja mlado-Rtnikovega oskrbovanja. Po sklenitvi pogodbe izroči skrbstveni organ mladoletnika družini, ki bo izvrševala strožje nadzorstvo. 23. člen v Skrbstveni organ v skladu z odločbo sodišča nadzoruje, kako se v družini, ki ji je mladoletnik izročen, izvršuje strožje nadzorstvo, in tej družini po potrebi pomaga (19. člen). 24. člen Mladoletnik pod strožjim nadzorstvom druge družine ima lahko stike s svojo družino, če to ne nasprotuje koristim njegove vzgoje in vzreje. 25. člen Določbe 18. do 21. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi pri izvrševanju strožjega nadzorstva druge družine. Ce po mnenju socialnega delavca v družini, ki izvršuje strožje nadzorstvo mladoletnika, ni zagotovljena uspešnost tega ukrepa; obvesti o tem sodnika. c) Strožje nadzorstvo skrbstvenega organa 26. člen Vzgojni ukrep strožjega nadzorstva skrbstvenega organa izvršuje socialni delavec, ki ga določi skrbstveni orga.n (19. člen). 27. člen Socialni delavec predvsem skrbi za mladoletnikovo šolanje, njegovo zaposlitev, izločitev iz okolja, ki nanj škodljivo vpliva, potrebno zdravljenje in ureditev razmer, v katerih živi. Socialni delavec mora biti z mladoletnikom v pogostih stikih. Starši, skrbnik oziroma tisti, pri katerih mladoletnik živi, so dolžni obvestiti socialnega delavca o razmerah, okoliščinah in pogojih, ki negativno vplivajo na uspešnost strpžjega nadzorstva. Socialni delavec napravi v skladu z navodili sodnika načrt dela z mladoletnikom. Načrt dela obsega zlasti naloge, ki jih bo socialni delavec opravljal, ter obveznosti madoletnika. Skrbstvepi organ predloži načrt dela sodniku in mu sporoči ime socialnega delavca, ki bo izvrševal strožje nadzorstvo. Pri izvrševanju nalog socialnega delavca so dolžni sodelovati in pomagati skrbstvenemu organu oziroma socialnemu delavcu državni organi in zavodi ter gospodarske in družbene organizacije, kolikor se obrne nanje. 28. člen Določbe 18. do 21. člena lega zakona se primerno uporabljajo tudi pri izvrševanju strožjega nadzorstva skrbstvenega organa. 3. Zavodski ukrepi a) Skupne določbe 29. člen Ko dobi skrbstveni organ izvršljivo sodno odločbo (4. člen), odredi vse, kar je treba za razvrstitev in oddajo mladoletnika v ustrezni zavod. Nato določi v skladu s sodno odločbo zavod, v katerem se bo izvrševal zavodski ukrep, in začetek izvrševanja ukrepa; o tem mora obvestiti najpozneje 8 dni pred začetkom izvrševanja ukrepa mladoletnika in zavod. Obenem pošlje zavodu sodno odločbo in podatke, ki so pomembni za izvrševanje tega ukrepa. Zavod ne sme brez utemeljenega razloga odkloniti mladoletnika, ki ga odda v zavod skrbstveni organ. 30. člen Na dan, ki je določen za začetek izvrševanja ukrepa, odda mladoletniku v zavod skrbstveni organ ali pa v soglasju z njim starši oziroma skrbnik. Če mladoletnik določenega dne ne pride v zavod, obvesti o tem zavod skrbstveni organ, da ukrene potrebno zaradi oddaje mladoletnika v zavod. O začetku izvrševanja obvesti zavod skrbstveni organ. Skrbstveni organ obvesti sodišče, v kateri zavod ie bil mladoletnik oddan in katerega dne. 31. člen Začetek izvrševanja zavodskega ukrepa se lahko odloži: 1. zaradi hujšega obolenja mladoletnika; 2. zaradi smrti ali hujše akutne bolezni v ožji družini; 3. če je mladoletnik neposredno pred dokončanjem šole ali pred izpitom; 4. če ima mladoletnica otroka, mlajšega kot 1 leto, ali če je noseča. Začetek izvrševanja ukrepa se lahko odloži: v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka dokler traja bolezen; v primeru iz 2. točke največ za 3 mesece; v primeru iz 3. točke največ za 6 mesecev; v primeru iz 4. točke dokler otrok ne dopolni enega leta. j Odložitev dovoli sodnik na prošnjo mladoletnika, njegovih ožjih družinskih članov ali skrbnika oziroma na predlog skrbstvenega organa. Zoper sklep o zavrnitvi prošnje za odložitev je dovoljena pritožba v treh dneh po vročitvi. Pritožba ne odloži izvršitve, če sodnik ne določi drugače. 32. člen Izvrševanje ukrepa se lahko prekine v primeru iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena do enega meseca in v primeru iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena največ dotlej, dokler otrok ne dopolni enega leta. O prekinitvi odloči direktor zavoda. f 33. člen Če je zoper sodno odločbo o zavodskem ukrepu vložena zahteva za varstvo zakonitosti, lahko sodnik na zahtevo pristojnega javnega tožilca odloži začetek izvrševanja zavodskega ukrepa oziroma dovoli prekinitev izvrševanja zavodskega ukrepa, dokler zahteva ni rešena. / 34. člen Zavodska strokovna skupina, v kateri morajo biti psiholog, socialni delavec, zdravnik in pedagog, prouči osebnost vsakega na novo sprejetega mladoletnika in določi okvirni program za vzgojni postopek. Strokovna skupina predlaga pristojnemu organu zavoda. v kakšno vzgojno skupino naj bo mladoletnik uvrščen. Če ima zavod poseben sprejemni oddelek s posebnimi prostori, ostane mladoletnik v tem oddelku do uvrstitve v ustrezno vzgojno skupino; to sme trajati največ 30 dni. Mladoletniki se razvrstijo v vzgojne skupine glede na starost, duševno razvitost, lastnosti značaja in druge osebnč lastnosti, tako da so omogočene v posamezni vzgojni skupini podobne metode. Vzgojne skupine se sestavljajo v skladu s predpisi, ki veljajo za š'tevilo otrok v enotah posebnih Zavod oskrbi mladoletniku šolanje in strokovno izobraževanje oziroma usposobitev ter kulturno-pro-svetno, telesno-vzgojno in športno delovanje, Mladoletniki, ki ne obiskujejo šole, delajo polni delovni čas. Mladoletniki, ki obiskujejo šolo, delajo skrajšani delovni čas, ki ga določi pristojni organ zavoda tako, da to ni na škodo rednega šolanja. Mladoletnik ima v zavodu oskrbo in zdravstveno Varstvo. Mladoletnik se je dolžan ravnati po splošnih aktih zavoda ter ukrepih zavodovih organov in vzgojnega osebju. "6. člen Mladoletniki imajo pravico do nagrade za opravljeno proizvodno delo v zavodu v skladu s pravilnikom ali drugim splošnim aktom zavoda. Mladoletniki, ki so dobrega vedenja in imajo posebne uspehe pri delu oziroma v šoli, lahko dobijo pohvale in nagrade ali druge ugodnosti v skladu s pravilnikom ali drugim splošnim aktom zavoda. 37. člen Zavod mora poročati sodišču in skrbstvenemu organu o izvrševanju ukrepa, kadar to zahtevata, najmanj pa vsakih šest mesecev. 38. člen Zavod je dolžan pravočasno, najmanj 3 mesece pred odpustom, obvestiti skrbstveni organ o predvidenem dnevu odpusta s predlogom ukrepov, potrebnih IX) odpustu mladoletnika (nadaljnje šolanje, usposabljanje, zaposlitev, zdravljenje, prestavitev v drugo okolje ipd.). Skrbstveni organ mora pravočasno skrbeti, da bodo mladoletniku zagotovljene zaposlitev, nastanitev in prehrana. Zavod odpusti mladoletnika takoj, ko dobi sodno odločbo o spremembi, ustavitvi ali nadomestitvi zavodskega vzgojnega ukrepa oziroma ko preteče z zakonom predvidena najdaljša doba za izvrševanje ukrepa. - Mladoletniku, ki je neposredno pred koncem šole ali tečaja oziroma neposredno prod izpitom in bi mu odpustitev iz zavoda onemogočila alt ga ovirala dokončati šolo ali tečaj oziroma opraviti izpit, mora zavod na njegovo zahtevo omogočiti, da obiskuje šolo do konca šolskega leta ali tečaj oziroma da dela izpit. Zavod poskrbi za stroške potovanja mladoletnika do kraja njegovega bivališča in ga oskrbi s potrebnimi osebnimi stvarmi. 39. člen Mladoletnik se je dolžan po odpustu zglastiti pri skrbstvenemu organu. Zaradi uspešnejšega prilagajanja družbi (preskrba primerne zaposlitve, premagovanja raznih težav, nasveti itd.) spremlja skrbstveni organ mladoletnika po odpustu iz zavoda in mu po potrebi postavi za določeno dobo socialnega delavca kot svetovalca. b) Oddaja v vzgojni zavod 40. člen Ukrep oddaje v vzgojni zavod se izvršuje v enem izmed splošnih zavodov za mladoletnike, zlasti v dijaških domovih, v domovih učencev v gospodarstvu in v vzgojnih zavodih, za katere določi republiški sekretariat za prosveto in kulturo v soglasju z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo, da se lahko uporabljajo za1 izvrševanje tega ukrepa. 41. člen V splošnem vzgojnem zavodu živi mladoletnik v enakih razmerah ter ima enake pravice in dolžnosti kot drugi gojenci, ki so v tem zavodu, vendar mu morajo vzgojitelji glede vzgoje in nadzorstva posvečati posebno pozornost (35. in 36. člen). S tem da prestaja mladoletnik v zavodu vzgojni ukrep na podlagi sodne odločbe, smejo biti seznanjeni samo vzgoi ' Mi in drugi strokovni delavci zavoda, ki sla jim en.-t vzgoja in nadzorstvo nad mladoletnikom. 42. člen Ce mladoletnik samovoljno zapusti zavod ali če se ne more prilagoditi delu in notranjemu redu zavoda, sporoči direktor to sodišču in skrbstvenemu organu. Sodišče lahko na podlagi tega sporočila in po izvršenih poizvedbah odloči, da se ta ukrep nadomesti z ustreznim drugim ukrepom. Skrbstveni organ lahko premesti mladoletnika, v drug vzgojni zavod, če je to umestno zaradi uspešnejšega izvrševanja tega ukrepa. To mora sporočiti sodišču z navedbo razlogov. 43. člen V šolskih počitnicah in za praznike lahko pošlje *avod mladoletnika staršem, bližnjim sorodnikom ali družini, kjer je bil mladoletnik pred oddajo v zavod. Ce to ni mogoče, mu določi z’a ta čas oskrbo v ustrezni drugi družini ali zavodu, kjer bo zagotovljeno nadzorstvo nad mladoletnikom. Ta čas se mladoletniku všteje, v azvrševanje nkrepa. n) Oddaja v vzgojni poboljševalni dom 44. Člen Vzgojni ukrep oddaje v vzgojni poboljševalni dom se izvršuje v zavodu, ki je ustanovljen le v ta namen. 45. člen Mladoletnik dela v vzgojnem poboljševalnem domu polni delovni 'čas. Poleg tega ga lahko zavod v skladu s hišnim redom zaposli še največ 1 uro na dan Pri delih, ki so potrebna za ureditev Homa. Mladoletnik ima pravico do nepretrganega nočnega počitka najmanj 8 ur in do enodnevnega tedenske-‘ ga počitka. Upravnik sme dovoliti mladoletniku v vzgojnem Poboljševalnem domu na leto do mesec dni dopusta, da obišče starše in druge bližnje sorodnike. Dopust se daje praviloma med šolskimi počitnicami in prazniki. Za mladoletnike v vzgojnem poboljševalnem domu se lahko organizira skupno letovanje zunaj doma. Dopust ali skupno letovanje se šteje mladoletniku v čas bivanja v domu. 46. člen Za kršitev reda in discipline se smejo izrekati mladoletniku v vzgojno poboljševalnem domu tele disciplinske kazni: opomin, ukor, prepoved razpolaganja z določenim denarnim zneskom, prepoved odhoda iz doma za čas do enega meseca in pripor v posebnem prostoru največ 7 dni. 47. člen ■ Vzgojni poboljševalni dom ustanovi republika. Za posamezne kategorije mladoletnikov se lahko ustanovijo posebni vzgojni poboljševalni domovi ali posebni oddelki le-teh. Splošno nadzorstvo nad delom vzgojnega poboljševalnega doma opravlja republiški sekretariat za notranje zadeve. 48. člen Vzgojni poboljševalni dom vodi upravnik, ki ga imenuje republiški sekretariat za notranje zadeve izmed pedagogov ali drugih strokovnih delavcev, ki imajo izkušnje pri delu z delikventno mladino in ki kažejo za to posebna nagnjenja. , V domu je strokovni kolegij kot posvetovalni organ upravnika. 49. člen Vzgojni poboljševalni dom mora biti organiziran tako, da je omogočena v njem čim boljša splošna, strokovna in moralna vzgoja mladoletnikov. Za splošno in strokovno izobraževanje sc organizirajo v zavodih splošne in strokovne izobraževalne šole, delavnice in ekonomije za praktični pouk. . Delavnice in ekonomije za praktični pouk poslujejo po predpisih o poslovanju gospodarskih enot kazenskih poboljševalnih zavodov. Šolanje oziroma izobraževanje po prejšnjem odstavku daje enako izobrazbo oziroma strokovno kvalifikacijo kot šolanje v drugih enakovrstnih šolah in izobraževalnih zavodih. Iz spričevala ne sme biti razvidno, da se je mladoletnik šolal v vzgojnem poboljševalnem zavodu. Posameznemu mladoletniku lahko vzgojni poboljševalni dom omogoči šolanje zunaj zavoda. č) Oddaja v zavod za defektne mladoletnike 50. člen Ukrep oddaje v zavod za defektne mladoletnike se izvršuje v zavodih, kjer se vzgaja in izobražuje defektna mladina. 5t. Men Mladoletnika odda pristojni skrbstveni organ v zavod, ki ga določi sodišče. 52. Men Ko dopolni mladoletnik v zavodu 18 let starosti, sporoči zavod sodišču posebej, kakšno je njegovo stanje in ali je potrebno, da ostane še najprej v zarodu. 53. člen Ukrep oddaje v zavod za defektne mladoletnike se izvršuje ob primerni uporabi določb za oddajo v vzgojne zavode, kolikor ni v 50., 51. in 52. členu tega zakona drugače določeno. I 54. člen Republiški sekretariat za prosveto in kulturo v sporazumu z republiškim sekretariatom za zdravstvo in socialno varstvo določa zavode za defektne mladoletnike, v katerih se lahko izvršuje vzgojni ukrep oddaje v zavod za defektne mladoletnike. III. poglavje KONČNE DOLOČBE 55. Člen Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, ki predvsem skrbi za izvrševanje tega zakona, sodeluje zaradi izboljšanja službe izvrševanja vzgojnih ukrepov z ustreznimi republiškimi sekretariati, s pravosodnimi organi, znanstvenimi zavodi, strokovnimi društvi in družbenimi organizacijami. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo ustanovi komisijo, ki obravnava vprašanja sodelovanja med organi in organizacijami iz prejšnjega odstavka in druga splošna vprašanja izvrševanja vzgojnih ukrepov ter daje predloge in mnenja. 56. člen la zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 25-3/66 Ljubljana, dne 28. februarja 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 39. Na podlagi četrte alinee 135. člena in 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 16. februarja 1966 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 22. februarja 1966 sprejela ZAKON o prenehanju veljavnosti zakona o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev i. člen Zakon o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev (Uradni list SRS, št. 36-380/65) preneha veljaiti. 2. člen Ta zakon začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«. St. 190-6/66 Ljubljana, dne 22. februarja 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 40. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije v zvezi z drugim odstavkom 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in tretjim odstavkom 17. člena zakona o gospodarski!: sodiščih v SK Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-22t/65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 16. februarja 1966 in na seji Organizamjsko-pplitičnega zbora dne 28. februarja 1966 sprejela O D L O K v povračilih in nagradah sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije 1. člen Sodnikom porotnikom okrožnih sodišč, okrožnih gospodarskih sodišč, Viš jega gospodarskega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča SR Slovenije pripada povračilo dejanskih stroškov, nastalih zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, povračilo za izgubi ieni osebni dohodek oziroma zaslužek in nagrada. I. POVRAČILO DEJANSKIH STROŠKOV 2. člen Dejanski stroški po tem odloku so potni stroški in stroški za prehrano ter prenočišče. 3. člen Potni stroški obsegajo stroške prihoda in povratka sodnika porotnika od kraja njegovega prebivališča do sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško funkcijo. Stroški za prevoz se, priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z brzim ali osebnim vlakom I. razreda ali z avtobusom ali z drugim javnim prometnim sredstvom. 4. člen Ce ni javnega prometnega sredstva ali če sodnik porotnik javnega prometnega sredstva iz upravičenih razlogov ni mogel uporabiti, ima pravico do kilometrine. Kilometrina se prizna samo. če je razdalja od prebivališča do kraja, kjer naj bi sodnik opravljal sodniško funkcijo, oziroma od prebivališča do železniške ali avtobusne postaje večja kot tri kilometre v eni smeri. 5. člen Stroški za prehrano in prenočišče se priznajo sodnikom porotnikom v obliki dnevnice ob pogojih, ki jih določa 3. člen uredbe o izdatkih za potne in druge strošike, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-281165' II. POVRAČILO ZA IZGUBLJENI OSEBNI DOHODEK OZIROMA ZASLUŽEK 6. člen Delavci, ki so odsotni z dqla zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka po 83. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 17-352/65). Delovna ali druga organizacija, v kateri delavec dela, izplača delavcu nadomestilo osebnega dohodka, sodišče pa ga povrne organizaciji. Osebe, ki ne delajo v delovni ali drugi organizaciji (upokojenci, kmetje; samostojni obrtniki, gospodinje in drugi prosti poklici) in ki zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika izgube zaslužek, imajo pravic^ do povračila za izgubljeni zaslužek. Višina povračila se določa glede na povprečni dnevni zaslužek teh oseb v kraju prebivališča sodnika porotnika. III. NAGRADE 7. člen Nagrada se prizna sodniku porotniku glede na čas, ki ga'prebije na sodišču fn glede na težo obravnavane zadeve. IV. SKUPNE DOLOČBE 8. člen Po končani obravnavi, najkasneje pa 30 dni po obravnavi, predloži sodnik porotnik zahtevek za povračilo dejanskih stroškov in izgubljenega zaslužka. Ce ima sodnik porotnik po 83. členu temeljnega zakona o delovnih razmerjih pravico do nadomestila osebnega dohodka, mu izda sodišče potrdilo o opravljanju funkcije sodnika porotnika. 9. člen Sklep o povračilu dejanskih stroškov, o povračilu za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek in o nagradi izda predsednik sodišča. 10. člen Povračila in nagrade sodnikom porotnikom se iz-olačujejo iz predračunskih sredstev sodišč. 11. (člen Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi višino kilometrine iz 4. člena tega odloka, najvišje zneske dnevnic iz 5. členu tega odloka in višino nagrade sodnikom porotnikom. V. KONČNE DOLOČBE 12. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati uredba o povračilu stroškov in izgube ua zaslužku sodnikom porotnikom (Uradni list LRS, |t. 48-181/56). 13. člen Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. .113-48/66 Ljubljana, dne 28. februarja 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: , f Ivan Maček 1. r. 41. Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi z 78., 79. ter 80. členom temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SfRJ, št. 15-191/64) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 16. februarja 1966 in na seji Organizaoijsko-političncga zbora dne 28. februarja 1966 sprejela “ODLOK o določitvi gospodarskih organizacij, pri katerih imenuje del članov komisije zn razpis mesta direktorja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije I Občinska skupščina imenuje enega člana, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pa dva člana v komisijo za razpis mesta direktorja za tele gospodarske organizacije: ( 1. podjetja s področja prometa: — podjetja za prevoz potnikov in blaga v čezmorski plovbi; — luška in luško-prekladaiua podjetja; — podjetja za vzdrževanje cest L, II. in III. reda; 2. proizvodno-prenosna elektrogospodarska podjetja; 3. industrijska podjetja, katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presegal znesek deset milijard dinarjev; 4. gradbena podjetja, katerih celotni dohodelq po zadnjem zaključnem računu presega znesek sedem milijard dinarjev; 5. premogovnike in rudnike kovinskih rud, katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek pet milijard dinarjev; 6. kmetijska posestva, katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek pet milijard dinarjev oziroma, ki imajo nad 3.000ha kmetijske površine; -7. gozdna gospodarstva in kmetijska gozdna gospodarstva, ki imajo nad 10.000 ha gozdne površine; ■ 8. trgovinska podjetja, katerih promet v zunanji ali notranji trgovini je v zadnjem letu presegel znesek dvajset milijard (liparjev; pbdjetja za pospeševanje zunanje trgovine; 9. podjetja, ki opravljajo turistično-agencijske storitve kot svojo osnovno dejavnost in katerih celotni dohodek po zadnjem zaključnem računu presega znesek deset milijard dinarjev; 10. projektantska podjetja, v katerih dela nad 70 projektantov; 11. združena podjetja. II Ta odlok začne iveljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 023-62/66 Ljubljana, dne 28. februarja 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. Na podlagi 150. člena ustave Socialistične' republike Slovenije in v zvezi s tretjim odstavkom 109. člena ter prvim odstavkom 1?4. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/&5) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 16. februarja 1966 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 22. februarja 1966 sprejela ODLOK o soglasju k določitvi stopenj osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter prispevka za otroški dodatek I Daje se soglasje k sklepu skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev z dne 5. februarja 1966, s katerim je določena za čas od 1. januarja 1966 dalje stopnja osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v višini 11,40%) ter stopnja prispevka za otroški dodatek v višini 2,10 %>. H Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati I. točka odloka o soglasju k določitvi stopenj za invalidsko in pokojninsko zavrovanje ter prispevka za otroški dodatek (Uradni list SRS, št. 36-382/63). III Ta odlok velja o^J dneva objave v »Uradnem listu SRS«. St. 19-2/66 Ljubljana, dne 22. februarja 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 43. < Na podlagi 150. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 14. členom zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36-3?W65) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 16. februarja 1966 in na seji Socialno-zdravstvenega zbora dne 22. februarja 1966 sprejela ODLOK o soglasju k določitvi stopnje oziroma višine prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetov za leto 1966 I Daje se soglasje k sklepu upravnega odbora Republiškega sklada za zdravstveno pozavarovanje kmetov SR Slovenije z dne 9. februarja 1966, s katerim se za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetov določa za leto 1966: — stopnja prispevka v višini 16 “/o od katastrskega dohodka; * —• pavšalni znesek prispevka po komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja kmetov na zavarovano kmetijsko gospodarstvo v višini: Celje . . . < • • 130 din Gorica .... • • 200 din Koper .... • • 130 din Kranj .... • • 10 din Ljubljana . . . • 200 din Maribor . . . 20 din Murska Sobota . 20 din Novo mesto . . 110 din Ravne na Koroškem 190 din — ter minimalni skupni prispevek v višini 200 din, kadar znašata prispevka iz katastrskega dohodka in od pavšalnega zneska na gospodarstvo manj kot 200 din letno. JI Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. St. 190-7/66 Ljubljana, dne 22. februarja 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. Na podlagi 10.. 141. in 142. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63) izdajam ODLOK o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 64. volilni enoti Ptuj I 1. Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 64. volilni enoti Ptuj I. 2. Volitve bodo dne 21. aprila 1966. St. 0204-7/66. Ljubljana, dne 25. februarja 1966. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik: Ivan Maček 1. r. 45. V Na podlagi tretjega odstavka 33. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS. št. 7-43/65) izdaja republiški sekretar za prosveto in kulturo PRAVILNIK o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v osnovni šoli 1. člen S tem pravilnikom se predpisuje organizacija in izvajanje izobraževanja odraslih, ki še niso končali osnovne šole, so pa izpolnili šolsko obveznost v skladu z 48. členom zakona o osnovni šoli (v nadaljnjem besedilu: odrasli). / 2. člen Po tem pravilniku se štejejo za odrasle: — osebe, ki so dopolnile 17 let starosti; — osebe, ki še niso dopolnile 17 let starosti, pa ne nadaljujejo šolanja po 49. členu zakona o osnovni šoli. i 3. člen Za izobraževanje odraslih se lahko ustanovi: — osnovna šalo za odrasle; — poseben 'oddelek osnovne šole (v nadaljnjem besedilu: oddelek zatodrasle). 4. člen Osnovna šola za odrasle se lahko ustanovi v kraju, kjer se predvideva stalen dotok odraslih, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. do 6. točki 66. člena zakona o osnovni šoli. 5. člen Osnovna šola ustanovi oddelek za odrasle v soglasju z ustanoviteljem, če se pokaže krajevna potreba in če so zagotovljene materialne in druge možnosti za delo oddelka. Oddelek za odrasle se lahko ustanovi tudi zunaj sedeža osnovne šole. Pri organiziranju takega oddelka lahko sodelujejo tudi delavske univerze in gospodarske organizacije. Šteje se, da obstaja potreba po ustanovitvi oddelka za odrasle, če se je za izobraževanje prijavilo vsaj deset odraslih. Pri izobraževanju odraslih sodeluje osnovna šola z drugimi organizacijami, zlasti z delavskimi univerzami in z gospodarskimi organizacijami. 6. člen Za izobraževanje odraslih se lahko organizirajo: — dnevni ali veče.rni pouk; v — tečaji; — dopisno šolanje; — kombinirano šolanje: Pri izobraževanj u'od raslih se uporabljajo zlasti tiste učne oblike^ in metode, ki spodbujajo aktivnost in samostojnost odraslih. Osnovna šola oziroma oddelek za odrasle izbere tak način organizacije in take oblike izobraževanja, ki ustrezajo zlasti predizobrazbi, starosti, poklicu in času zaiposlitve odraslih ter ekonomičnosti in drugim okoliščinam, ki vplivajo na organizacijo izobraževanja odraslih. Za učence, mlajše od 17 let, in za pripadnike drugih jugoslovanskih narodpv se organizirajo posebne skupine, če je ustrezno število prijavljencev. Ce je to mogoče, se izobraževanje odraslih povezuje s programom strokovnega izobraževanja na delovnem mestu. 7. člen Cas trajanja izobraževanja odraslih je odvisen od poprejšnjega znanja odraslih, od načina organizacije šolanju in od oblik posredovanja znanja. V oddelkih za odrasle se lahko v enem šolskem letu obdela učna snov dveh razredov. / 8. člen \ Predmetnik in učni načrt osnovne šole morata biti prilagojena možnostim in potrebam izobraževanja odraslih, vendar pa morata biti v skladu z ravnijo izobrazbe, ki jo daje osnovna šola. Smernice za prilagoditev predmetnika in učnega načrta izda republiški sekretar za prosveto in kultu- ro na predlog zavoda za šolstvo SR Slovenije in v skladu s spremembami, ki jih glede uporabe predmetnika in učnega načrta osnovne šole določi za odrasle pedagoški svet SR Slovenije. V skladu s smernicami iz prejšnjega odstavka prilagodi predmetnik in učni načrt učiteljski zbor osnovne šole. Pri tem mora učiteljski zbor upoštevati zlasti predizobrazbo odraslih ter način organizacije, obliko in trajanje izobraževanja. 9. člen Znanje odraslih v osnovnih šalah in v oddelkih za odrasle se preverja s kolokviji in z izbiti. Šteje se, da je odrasli končal razred, ko se je pri preverjanju njegovega znanja ugotovilo, da obvlada predpisano učno snov razreda. Način preverjanja znanja in izpitne roke določa učiteljski zbor osnovne šole glede na način organizacije ter glede na obliko in trajanje izobraževanja. 10. člen Osnovna šola izda odraslemu, ki je uspešno končal osmi razred, spričevalo. Na zahtevo odraslega izda osnovna šola tudi spričevalo o uspešno končanem posameznem razredu. Spričevalu za odrasle se izdajajo na obrazcih, ki so predpisani za učence osnovne šole. Spričevala za odrasle podpisuje ravnatelj' osnovne šole in učitelj, ki vodi izobraževanje odraslih. Oddelek za odrasle uporablja pečat in štampiljke osnovne šole. 11. člen Pri izobraževanju odraslih se uporabljajo učbeniki za osnovne šole in priročniki za odrasle, ki jih potrdi republiškr sekretar za prosveto in kulturo. 12. člen S statutom ali z drugim splošnim aktom osnovne šole se podrobneje določijo organizacija in delo oddelka za odrasle ter pravice in dolžnosti odraslih. 13. člen O izobraževanju odraslih se vodi posebna evidenca na način, ki velja za osnovno šolo. 14. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. ^ Št. 13-4/65 Ljubljana, dne 14. februarja 1966. Republiški sekretar za prosveto iu kulturo: Tomo Martelanc 1. r. 4 46. Na podlagi 27. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36-367J65) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo # NAVODILO o zdravstvenem spričevalu za pošiljke rastlin v notranjem prometu 1. Občinski inšpekcijski organ, pristojen za var-' stvo rastlin, izda zdravstveno spričevalo za pošiljke rastlin v notranjem prometu (v nadaljnjem besedilu: spričevalo) po obrazcu, ki je objavljen skupaj s tem navodilom in je njegov sestavni del. 2. Spričevalo vsebuje: a) ime organa, v čigar imenu je spričevalo izdano in številko spričevala; b) ime inšpektorja, ki je spričevalo izdal; c) potrdilo, da je bila pošiljka rastlin pregledana m da ni okužena s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem ter da je zaradi tega dovoljen notranji promet pošiljke oziroma da so bile rastline okužene ali da se sumi, da so bile okužene, pa so bile določenega dne dezinsektirane ali dezinfegirane z določenim kemičnim sredstvom v določeni koncentraciji in eksponirane določeno število ur in da so zaradi tega sposobne za industrijsko predelavo, neposredno potrošnjo ali v znanstvene namene; č) opis pošiljke z imenom in naslovom pošiljatelja in prejemnika, številom poslanih enot in načinom pakiranja, z označim pošiljke in neto teže v kg, izvorom pošiljke, z nakladalno in namembno jjostajo ter označbo načina prevoza in registrsko številko prevoznega sredstva; d) kraj in datum izdaje spričevala, pečat organa, ki je spričevalo izdal, in podpis pooblaščene osebe. 3. Spričevalo velja 13 dni od dneva, ko je izdano. 4. To navodilo začne veljati osmi dan po ob j dvi v »Uradnem listu SRS«. St. 320/E-049/66-lX Ljubljana, dne 9. februarja 1966. Republiški sekretar za gospodarstvo: Svetko Kobal 1. r. Socialistična republika Slovenija Obrazec zdravstve- SKUPSCINA OBČINE .................... nega spričevala za pošiljke v notranjem Kmetijska, inšpekcija prometu Številka spričevala: ....... (format 285 X 184 mm) ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO za pošiljke rastlin v notranjem prometu Inšpektor za varstvo rastlin v notranjem prometu ........ .......................:...... potrjuje, (ime in priimek inšpektorja) — da spodaj navedena pošiljka rastlin ni okužena s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem. Dovoljena je odprema pošiljke v ......................... (namembni Kraj, občina, socialistična republika) • — da so bile rastline v spodaj navedeni pošiljki okužene s ................t................................... (karantenska rastlinska bolezen oziroma škodljivec) in so bile zaradi tega dne..........y.........razkužene s ............v................ in eksponirane ........... ur (kemično sredstvo) (število) v koncentraciji ............... v ......................... (gr/m1) (kraj) Dovoljuje se uporaba teh rastlin za industrijsko predelavo — neposredno, potrošnjo — v znanstvene namene in njihova odprema v ................................. , (namembni kraj, občina, 'socialistična republika) Opis pošiljke * 1. ime in naslov pošiljatelja ..........................-.. 2. Ime in naslov prejemnika ...................... 3. način pakiranja in število komadov (zabojev, ovojev, vreč itd.) ................................. 4. označba pošiljke (blaga) ...................... 5. neto teža v kg ................................ 6. izvor pošiljke (kraj) ......................... 7. nakladalna postaja ............................ 8. namembna postaja .............................. 9. način prevoza in registrska številka prevoznega stredstva ..................................... Zdravstveno spričevalo velja 15 dni od dneva izdaje. Kraj ...........,..... ........................... Datum ................ (podpis inšpektorja) Opomba: Zdravstveno spričevalo izdaja inšpektor v dvojniku, original prejme stranka, kopijo pa zadrži inšpektor. Akti Ustavnega sodišča SRS 47. Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije Vladimira Krivica in ob sodelovanju sodnikov Ustavnega sodišča SR Slovenije Milana Apiha, Jožefa Boršt-narja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja, po javni obravnavi, ki je bila dne 15. februarja 1966, odločilo: 1. Zazidalni načrt za naselje »Dobe« na Bledu s pravilnikom za njegovo izvajanje, ki ga je Skupščina občine Radovljica sprejela s sklepom dne 12. junija 1964, se kot podlaga za ugotavljanje splošne koristi v razlastitvenem postopku odpravi. 2. Ta odločba se objavi v »Uradnem listu SRS« in v uradnem glasilu Skupščine občine Radoviiica »Uradni vestnik Gorenjske«. / Obrazložitev: Ustavno sodišče SR Slovenije je s sklopom dne 2S. X. 1965 sprejelo pobudo Jožeta Pretnarja z Bleda, Zagoriška 26 ,in začelo postopek za ocenitev ustavnosti in zakonitosti v izreku navedenega zazidalnega načrta in pravilnika za njegovo izvajanje. Po podatkih pripravljalnega postopka in javne obravnave je ustavno sodišče ugotovilo: — Skupščina oličine Radovljica je na seji obeh zborov dne 2. VI. 1964 na predlog sveta za družbeni plan in finance, ki je navajal, da je zemljišče po urbanističnem načrtu predvideno za gradnjo stanovanjskih hiš, sprejela sklep, »da se zemljišče last Pretnarja Jožeta z Bleda razlasti in se uporabi za gradbene namene«. — Na skupni seji obeh zborov dne 12. VI. 1964 je-Skupščina občine Radovljica sprejela zazidalni'načrt za haselje »Dobe« s pravilnikom za njegovo izvajanje. — Ta zazidalni načrt yje začela skupščina takoj uporabljati s tem. da je že naslednji dan 13. VI. 1964 izdala posamični akt o ugotovitvi splošne koristi in dopustnosti razlastitve v odločbi navedenega zemlji* šča v državljanski lastnini »za gradnjo stanovanjske hiše po zazidalnem načrtu za naselje »Dobe« na Bledu«. — Dne 27. Vil. 1964 je oddelek za finance občinske skupščine izdal odločbo o razlastitvi navedenega zemljišča v korist občine Radovljica. Razlaščeno kmetijsko zemljišče je bilo priključeno nacionaliziranim zemljiščem in oddano — razen še nedodeljene parcele — zasebnikom, pri čemer je bilo dejansko uporabljeno le za povečanje njim dodeljenih stavbnih zemljišč. — V obeh odločbah se ugotavlja, da je podana splošna korist in razlastitev dopustna zaradi tega, ker so ta zemljišča, ki niso nacionalizirana, po zazidalnem načrtu z dne 12. VI. 1964 predvidena za gradnjo individualnih stavb. Skupščina občine in njen organ sta torej uporabila zazidalni načrt s pravilnikom kot predpis, ki ima veljavo odloka iz tedaj veljavnega prvega odstavka 14. člena zakona o razlastitvi, ki nadomestuje urbanistični načrt. Po določilih 215. člena ustave SR Slovenije morajo biti predpisi in splošni akti, torej tudi zazidalni načrt, ki v tem primeru nadomestuje urbanistični načrt, objavljeni, preden začnti veljati. Zazidalni načrt s pravilnikom pa ni bil objavljen in zato ni v skladu z navedenim določilom ustave. Zazidalnega načrta ni potrdila tedanja skupščina okraja in tudi republiški sekretariat za urbanizem ni dal poprejšnjega soglasja, kakor predpisuje zakon o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) oziroma odlok Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 15-63/59). Zaradi tega je zazidalni načrt v nasprotju z navedenima republiškima predpisoma, pa tudi z določilom 212. člena ustave SR Slovenije, ki določa, da morajo biti občinski predpisi v skladu z zakoni in predpisi Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in z določilom 127. člena ustave SR Slovenije, ki določa, da občine s svojimi predpisi lahko urejajo zadeve urbanistično prostorskega planiranja samo, če so in kolikor so za to z zakonom izrečno pooblaščene. Pri odločanju je sodišče upoštevalo težo kršitve ustave in zakona, naravo kršitve, ki je imela za posledico odvzem obdelovalne kmetijske zemlje za koristi zasebnikov, saj je očitno, da v takem primeru ne gre za interes, kot ga terja >na podlagi zveznega zakona določen splošni interes« po 33. členu ustave SR Slovenije. Zato je sodišče odločilo, da se splošni akt odpravi v takem obsegu, kot je navedeno v izreku. . v Vsakdo, in torej tudi pobudnik, čigar pravica je bila kršena s pravnomočnim posamičnim aktom v razlastitvenem postopku, izdanim na podlagi odpravljenega predpisa, ima po 33. členu zakona d /Ustavnem sodišču SR Slovenije pravico v 6 mesecih po objavi te odločbe, zahtevati od sodišča ali drugega organa, da spremeni posamični akt, ki je bil Izdan na podlagi odpravljenega predpisa. Glede na to sodišče ni še posebej obravnavalo predloga pobudnika, da se odpravijo posamični akti, ki so bili izdani v razlastitvenem postopku. Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije so odločbe ustavnega sodišča dokončne. St. if 39/65-47 Ljubljana, dne 17. februarja 1966. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije: Vladimir Krivic 1. r. Splošni akti . samoupravnih organizacij ' 48. Na podlagi tretjega odstavka 109. člena in prvega odstavka 174. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440i/65 in št. 57-946/65) v zvezi s 4. členom zakona o najvišji meji, ki jo smejo v letu 1966 dosegati stopnje prispevkov za vse panoge socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 57-947/65) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 20. seji dne 5. februarja 1966 sklep o spremembi sklepa o stopnjah osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prispevka za otroški dodatek ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje Sklep o stopnjah osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prispevka za otroški dodatek ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje (Uradni list SRS, št. 36--389/65) se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: SKLEP o stopnjah osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, prispevka za otroški dodatek ter prispevka za zavarovanje za nesrečo pri delu in poklicno obolenje 1 • / Stopnja osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje se določi v višini 11,40%. Stopnja prispevka za otroški dodatek se dojoči v višini 2,10%, Stopnja prispevka za nesrečo pri delu in poklicno obolenje se določi za zdravstveno zavarovanje v višini 2% in za invalidsko zavarovanje v višini 0,50%. Prispevek iz prejšnjega odstavka se plačuje v primerih, ko je zaposlena oseba zavarovana samo za nesrečo pri delu in za poklicno obolenje po 20. členu temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in po 61. členu temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju. II Prispevki po stopnjah iz prejšnje točke se obračunavajo od osnov, določenih v odloku o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in plačevanje prispevkov (Uradni list SFRJ, št. 5--43/65). III Ta. sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1966. St. 402-74/66-3/2 Ljubljana, dne 5. februarja 1966. Skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik: Dolfku Boštjančič I. r. Predpisi občinskih skupščin SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 31. Na podlagi 1., 3., 17., 43. in 46. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SFRJ, št. 13-259/65) in 2. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list, SRS, št. 36-367/65) ter 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1966 sprejela ODLOK o obveznem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev na območju občine perknica 1. člen Da se prepreči večja gospodarska škoda, ki jo povzročajo rastlinske bolezni in škodljivci, je na vsem območju občine Cerknica obvezno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. člen Za rastlinske l^olezni po tem odloku se štejejo obolenja, ki jih na vseh delih rastlin povzročajo: glivice, bakterije, virusi in parazitne cvetnice: s škodljivci pa so mišljene škodljive žuželke, pajki, nematode, škodljivi sesalci in škodljive ptice. \ 3. člen Določbe tega odloka se nanašajo na rhstline, njihove dele, semena, sadilni material, rastlinske plodove, embalažo rastlinskega izvora, les, krmila rastlinskega izvora in druge predmete rastlinskega izvora, s katerimi se lahko prenašajo rastlinske bolezni in škodljivci. 4. Člen \ Obvezno je zatirati tudi vse koreninske in semenske plevele na vseh obdelovalnih površinah, kot so: osat, predenica, kokalj, pirnica itd.; na vseh kmetijskih površinah pa je treba iztrebiti češmin in grmovje. 5. člen Vsi lastniki in uporabniki zemljišč, rastlin, prostorov za spravljanje in shrambo rastlin in rastlinskih plodov ter sredstev za prevoz rastlin, so dolžni vse leto izvajati ukrepe za varstvo rastlin. 6. člen Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, kot so: kol<»radski hrošč, krompirjeva plesen, škrlup, ma-nilija in ameriški kapar, izvede na območju občine načeloma kmetijska zadruga. V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično opremo težko dostopni, je kmetijska zadruga dolžna pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v primernih tehničnih sredstvih, preskrbeti ustrezne količine zaščitnih sredstev in nuditi strokovno pomoč. \ 7. člen Varstvenih ukrepov za zatiranje posameznih rastlinskih bolehni in škodljivcev so dolžni lastniki ali uporabniki zemljišč lotiti se takoj, brž ko se pojavi določena rastlinska bolezen, škodljivec ali gospodarsko škodljiv plevel. 8. člen Če se katera rastlinska bolezen, škodljivec ali plevel pojavi v večjem številu, tako da ogroža splošno premoženje, mora upravni organ pri Skupščini občine Cerknica takoj odrediti skupno zatiranje ugotovljenega pojava, izvedbo pa poveriti področni gospodarski organizaciji. 9. člen Storitve, ki jih je opravila gospodarska organizacija posameznim lastnikom ali uporabnikom zemljišč v zvezi z izvedbo zatiranja določenih rastlinskih bolezni in škodljivcev, obračuna le-ta po dejanskih stroških. 10. člen Ce se ugotovi, da lastniki ne opravijo predpisanih ukrepov v predpisanem roku ali jih opustijp iz malomarnosti, lahko upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo pri Skupščini občine Cerknica, odredi gospodarski organizaciji, da uu njihov račun izvede potrebne ukrepe. 11. člen Izvrševanje varstvenih uk rej > p m oluku nadzoruje za kmetijstvo in gozdarstvo pristojni organ Skupščine občine Cerknica. 12. člen Za kršitev predpisov iz 5„ 6., 7. in to. člena tega odloka se uporabljajo kazenske določbe temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodjivci (Uradni list SFRJ, št, 13v'65) in 24. člena zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Uradni list SRS, št. 36/65). 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«. St. l/0-320-b66 Cerknica, dne 21,- februarja 1966. Predsednik Skupščine občine Cerknica: Franc Kavčič 1. r. 32. Na podlagi 108. člena in v zvezi z 86. členom ustave SRS (Uradni list SRS, št. 10/63), 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2/59) in 2. točke 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1966 sprejela ODLOK o redu in miru 1. Splošne določbe f. člen Dolžnost občanov je. da uravnavajo svoje življenje tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka so-občanov. Varovati morajo družbeno disciplino in javno moralo, vzdrževati snago in lepoto zunanjega videza mest in naselij ter ne smejo ogrožati varnosti premoženja in zdravja ljudi. Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo upravno kazensko varstvo po tem odloku. 2. Varstvo družbene discipline 2. 61 e n Prepovedano je: 1. motiti javne shode, zborovanja in druge dovoljene javne prireditve; 2. izzivati k pretepu, neredu ali prepiru, smešiti, nadlegovati ali kako drugače ogrožati občane; 3. zadrževati se kljub opominu v prireditvenih prostorih ali gostinskih lokalih preko dovoljenega obratovalnega časa; 4. točiti alkoholne pijače mladoletnikom, alkoholikom in drugim osebam, za katere je znano, da kršijo red in mir v vinjenem stanju; 5. kaditi v kinematografih in drugih javnih prostorih, kjer je kajenje izrečno prepovedano. 3. člen Za vzdrževanje reda in mira na dovoljenih javnih prireditvah, v gostinskih in drugih javnih lokalih je odgovoren prireditelj oziroma odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se ohrani red in mir ter odstranijo osebe, ki ogrožajo reti in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa. 3. Varstvo ljudi in premoženja 4. člen Prepovedano je: 1. poškodovati ali odstraniti svetilke javne razsvetljave; 2. opuščati namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih; 3. neupravičeno opustiti popravila zgradb in objektov ter naprav ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost; 4. puščati ograjo ali živo mejo ob javnih poteh v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet ali kazi zunanje lice kraja; opremljati ograjo ob javnih poteh z bodečo žico; 5. trgati ali pobirati sadje in druge poljske pridelke brez dovoljenja lastnika ali upravitelja ali poškodovati drevje na tujem zemljišču; 6. dražiti in plašiti živali; 7. zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini stavb ali drugih objektov tako, da to moti okolico s smradom ali dimom; odmetavati cigaretne ali druge ogorke na krajih, kjer to lahko povzroči požar; 8. ovirati promet na javnih poteh z odlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa, ki je nujno potreben, da se odstranijo; 9. puščati otroke brez nadzorstva na prometnih cestah ali na drugih javnih mestih; 10. metati kamenje ali druge predmete in streljati s fračo na krajih, kjer to lahko ogroža varnost ljudi ali premoženja; 11. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače 6škro-piti. oblatili ali ponesnažiti ljudi ali zgradbe ob cestah; 12. prislanjati kolesa ob stene javnih zgradb, loka-' lov in ob izložbe, kjer lahko ovirajo promet; 13. streljati z zračno puško ali drugim orožjem zunaj športnih strelišč; 14. poškodovati ali odstraniti opozorilne, razglasne in druge javne table; 15. prenočevati v senikih, kozolcih in drugih gospodarskih objektih brez dovoljenja lastnika ali odgovornega upravitelja; 16. puščati kokoši in drugo perutnino na prometne ceste; 17. opuščati namestitev opozorila »hud pes«, če je pri hiši tak pes. Psi morajo biti priklenjeni, voditi pa se morajo na vrvci; 18. sankanje, smučanje na javnih poteh. 4. Varstvo zdravja, čistoče in zunanjega lica kraja 5. člen Prepovedana so dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanje lice krajav zlasti; 1. metati odpadke, pljuvati ali kako drugače ponesnažiti tla ali predmete na javnih prostorih; 2. poškodovati, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, postavljene na javnih prostorih; 3. metati v kanalske požiralnike predmete, ki jih utegnejo zamašiti; 4. nameščati lepake in oglase na krajih, ki niso za to določeni, risati ali pisati po zgradbah, poslopjih, ograjah ali vozilih; 5. voditi pse v javne lokale; 6. nakladati, prevažati in razkladati meso, mesne izdelke; kruh in pecivo proti pravilom čistoče in higiene. Meso in mesni izdelki se smejo prevažati samo v čislih, s pločevino obloženih vozilih ali zaprtih pločevinastih zabojih. Kruh se sine prevažati samo v popolnoma čistih zaprtih vozilih. Odnašati se sme iz vozil samo v čistih in pokritih košarah. 6. člen Prepovedano je: 1. v javnih nasadih, parkih, na pokopališčih in zelenicah lomiti drevje in grmovje, trgati cvetje, obirati sadeže z drevja, hoditi, jezditi ali voziti zunaj dovoljenih potovalnih poti. Obirati sadeže in cvetje z drevja v javnih nasadih je dovoljeno samo z dovoljenjem pristojne krajevne skupnosti: 2. poškodovati živo mejo oh javnih poteh in 3. prevračati, prenašati in prestavljati klopi, ograje in druge naprave v parkih in ob javnih poteh. 5. Varstvo mladine 7. člen Mladina pod 16. letom ne sme brez spremstva staršev ali odraslih oseb. ki jim je zaupana v varstvo: 1. obiskovati gostiln in drugih podobnih lokalov in 2. obiskovati javnih prireditev. 6. Kazni 8. člen 1. z denarno kaznijo od 30 do 100 novih dinarjev se kaznuje za prekršek, kdor prekrši določbe 1.. 2. in 4. točke 2. člena. 1., 2.. 3., 4.. 5.. 7. in 9. točke 4. člena in 6. točke 5. člena tega odloka: 2. za dejanja iz t. točke 2. člena. 3. člena, 2., 3.. 4. in 17. točke 4. člena, 6. točke 5. člena se kaznuje za prekršek pravna oseba z denarno kaznijo od 30 do 100 novih dinarjev. Za dejanje iz prejšnjega odstavka te točke se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo od 10 do 50 novih dinarjev; 3. z denarno kaznijo od 10 do 50 novih dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe 3. točke 2. člena, 12., 14., 15., 16. in 17. točke 4. člena, 2. točke 5. člena, 2. točke 6. členu in 7. člena tega odloka; 4. z denarno kaznijo do JO novih dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe 5, točke 2. člena, 6. in 8. točke 4. člena tega odloka; 5. z denarno kaznijo 5 novih dinarjev se kaznuje, kdor prekrši določbe 10., 11., 18, točke 4. člena, 1. in 5. točke 5. člena in 1. ter 3. točke 6. člena tega odloka. Če stori mladoletnik prekršek iz 10. člena tega odloka, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo do 50 novih dinarjev, če so zanemarili svojo dolžtiost in niso skrbeli zanj. 9. člen Uslužbenci milice smejo izterjati denarno kazen takoj na mestu od tistih, ki jih zalotijo pri prekrških, navedenih v 5. točki 8. člena tega odloka. Denarna kazen, ki se plača takoj na mestu, se ne izterja od mladoletnikov pod 16. letom starosti. 10. člen Predlog za uvedbo upravnega kazenskega postopka po tem odloku daje upravni organ skupščine občine, ki je pristojen za notranje zadeve. j' ' 7. Končnel določbe 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS*. St. 1/0-22-6/66 Cerknica, dne 21. februarja 1966. Predsednik Skupščine občine Cerknica: , Franc Kavčič 1. r. 33. Na podlagi 2. odst. 147. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 17-352/65), 2., 3., 4. in 3. člena zakona o nagradah vajencev (Uradni list SRS, št. 29-303/65) in 90. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 21. februarja 1966 sprejela odlok o spremembi iu dopolnitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencem Odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencem se spremeni in dopolni tako, da se besedilo odloka glasi: ODLOK o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencem ’ / 1. člen , Mesečne nagrade vajencev v delovnih organizacijah ne smejo biti: v prvem učnem letu manjše kot 30°/o od povprečnega osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev v posamezni delovni organizaciji; v drugem učnem letu manjše kot 45 “/o od povprečnega hsebuega dohodka nekvalificiranih delavcev v delovni organizaciji; v tretjem učnem letu manjše kot 80°/o od povprečnega osebnega dohodka nckvalificirailih delavcev v delovni organizaciji. 2. člen ; Mesečne nagrade vajencev v delovnih organizacijah, ki ne zaposlujejo nekvalificiranih delavcev jn nagrade samostojnih obrtnikov ne smeji) biti: v prvem učnem letu manjše od 80 novih dinarjev, v drugem učnem letu manjše od 130 novih dinarjev, v tretjem učnem letu manjše od 250 novih dinarjev. 3. člen Delovne organizacije, ki plačujejo za vajence stroške prehrane, delovne obleke ali internate, lahko te stroške vračunajo v vajensko 'nagrado, določeno s 1. in 2. členom tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po-nbjavi v »Uradnem listu SRS«. St. 1/1-113-42/65 I ^ Cerknica, 21. februarja 1966. Predsednik Skupščine občine Cerknica: Franc Kavčič 1. r. 34. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Na podlagi 100. členu statuta občine Logatec, 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-po-litičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) iu 47. člena zakona o financiranju dru/bono-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64) je Skupščina olrčine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1966 sprejela ODLOK o proračunu občine Logatec za leto 1966 v , I. SPLOSNI DEL 1. člen Proračunski dohodki za leto 1966 znašajo skupaj £510.000.00 novih din. 2. člen Z občinskim proračunom so dohodki razporejeni v višini 4,932.480,00 novih din, nerazporejeni dohodki za tekočo proračunsko rezervo 77.520,00 novih din. 3. člen Od skupnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka pripada t "/o rezervnemu skladu oJrčine Logatec. . i v' 4. člen Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za skupno financiranje občinskega sodišča, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva, spomeniškega var- stva in zdravstvenega centra, se odvajajo na račune pristojnih zavodov in ustanov na podlagi sklenjenih pogodb. 5. člen Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidena izdatke posameznih postavk proračuna in da dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene izdatke iz proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju Skupščini občine Logatec. * / 6. člen Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. tpčke prvega od-I stavka 96. člena zakona o financiranju družbeno-po-litičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3fv64). '7. člen Svet za družbeni plan in finance Skupščine občine Logatec je pooblaščen, da odloča o kratkoročni zadolžitvi Skupščine občine Logatec do višine 200.000,00 novih din, če bi med letom neenakomerno pritekali dohodki. , ‘8. člen Pregled dohodkov proračuna občine za leto 1966 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1966, ki je sestavni del splošnega dela proračuna. 9. člen Ta odlok velja osmi dan od dneva objave v »Uradnem listu SRS«. SfT 010-4/66 Logatec, dne 18. februarja 1966. Predsednik Skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. 35. Na podlagi 92. člena zakona o tinanciranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 100. člen statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1966 sprejela ODLOK o programu za financiranje gradnje nove bolnišnice v Ljubljani 1. člen ^ ' Da se zagotovi znanstveno-raziskovalno delo, učna baza za študij na medicinski fakulteti in na drugih medicinskih šolah v Ljubljani ter da se zboljša zdravstveno varstvo prebivalstva, se nadaljuje gradnja objektov nove bolnišnice v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: bolnišnica) na podlagi dogovora, ki sta ga dne 26. aprila 1963 sklenila Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in okrajni ljudski odbor Ljubljana, in .na podlagi dogovora, ki so ga sklenili dne 29. aprila 1963 okrajni ljudski odbor Ljubljana in občine: Cerknica, Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Kranj. Litija. Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center. Ljubijana-Moste-Polje. Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Logatec. Metlika. Novo mesto, Radovljica, Ribnica, Škofja Loka, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Vrhnika in Zagorje (v nadaljnjem besedilu: občine), ter na podlagi določb investicijskega programa za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani, ki gh je sprejela Skupščina okraja Ljubljana na 2. seji dne 28. junija 1963. 2. člen Rok za zgraditev bolnišnice je 31. december 1970. Stroški za gradnjo bolnišnice znašajo po investicijskem programu in tehnični dokumentaciji skupaj 175.600.000. 00 novih dinarjev. 3. člen^ Občine zagotavljajo za zgraditev bolnišnice 60 %> skupne investicijske vsote iz 2. člena tega odloka ali 103.360.000. 00 novih dinarjev; pri tem se upoštevajo sredstva, ki so jih že plačali Okrajni ljudski odbor Ljubljana in občine v znesku 19,440.000,00 novih dinarjev. Obveznosti občin za obdobje od leta 1966 do 1970 znašajo še 85,920.000,00 novih dinarjev. 4. člep Od obveznosti občin po zadnjem odstavku prejšnjega člena v znesku 85,920.000,00 novih dinarjev odpade na občino Logatec 1,000.970,00 novih dinarjev. 5. člen Občina zagotovi 40°/i> nanjo odpadajočih sredstev za financiranje gradnje bolnišnice kot dotacijo, tj. 400.390,0® novih dinarjev, ostali del v višini 60% pa kot kredit iz bančnih in drugih sredstev, tj. 600.580,00 novih dinarjev. Za nadaljnjo gradnjo bolnišnice Zagotovi občina v posameznih letih tale sredstva: (v novih dinarjih) od tega Leta skupaj 40 V« kot dotacijo 60 ‘U kot kredit 1966 218.440,00 87.38Q.00 131.060,00 1967 260.610,00 104,240,00 156.370,00 1968 241.270.00 96.510,00 144.760,00 1969 180.460,00 72.180,00 108.280,00 1970 100.190,00 40.080,00 60.110,00 Skupaj 1,000.970,00 400.390,00 600.580,00 6. člen Sredstva iz prejšnjega člena v višini 40% iz naslova dotacije zagotovi občina vsako leto v svojem proračunu, iz prispevkov delovnih in drugih organizacij ter iz drugih virov. | Za leto 1966 in 1967 zagotovi občina iz naslova 40% dotacije samo 20%, tj. za leto 1966 43.688,00 novih dinarjev in za leto 1967 52.122,00 novih dinarjev, ostalih 20% v skupnem znesku 95.810.00 novih dinarjev pa se občina obvezuje, da bo krila v obliki dotacije v letu 1971. Denarni zavod, ki upravlja sredstva, katerih uporabo lahko občina usmerja po veljavnih predpisih, določi iz teh sredstev vsako leto v svojem kreditnem načrtu 60% zneska iz prejšnejga člena tega odloka za kreditiranje nadaljevanja gradnje bolnišnice. 7. člen Krediti iz drugega odstavka prejšnjega člena se najamejo za dobo 30.let, odplačevanje anuitet pa se začne 31. decembra naslednjega leta po tem, ko je zdravstveni zavod prevzel bolnišnico v upravljanje. Obrestna mera za kredite sme znašati največ 2%. 8. člen ' Prispevki, ki jih dajejo za gradnjo bolnišnice delovne in druge organizacije ter občani, so namenska sredstva, določena za financiranje gradnje bolnišnice in predstavljajo del plačila obveznosti občine, v kateri je sedež delovne ali druge organizacije oziroma prebivališče občana. 9. člen Prispevki, ki jih dajejo za gradnjo bolnišnice delovne in druge organizacije ter občani se stekajo v sklad za gradnjo b$nišnice Ljubljana neposredno, sredstva, ki jih je dolžna prispevati občina iz proračuna, pa se v vsako leto odvajajo navedenemu skladu po periodični dinamiki finančnega načrta sklada. 10. člen Za izvajanje tega odloka skrbi svet, ki je pristojen za proračun. 11. člen /fa odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-5/66 Logatec, dne 18. februarja 1966. Predsednik Skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. 56. Na podlagi 7. člena zakona o obrestih gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8/61 in št. 13/63) ter dopolnitve zakona (Uradni list SFRJ, št. 15/65, št. 35/65 in št. 57/65) in 100. člena statuta občine Logatec je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1966 sprejela ODLOK o obračunavanju in plačevanju obresti od poslovnega sklada komunalnih gospodarskih organizacij in gospodarskih organizacij storitvene obrti za leto 1966 na območju občine Logatec 1. člen Komunalni gospodarski organizaciji: — Komunalno podjetje, Logatec. — Stanovanjsko podjetje, Logatec se oprostita obračunavanja in plačevanja obresti od poslovnega sklada. Gospodarske organizacije storitvene obrti: — Mizarsko podjetje, Žiri, — obrtni center, Žiri, — Obrtno kovinsko podjetje »Kladivar«, Žiri, — Obrtno podjetje »Konfekcija«, Logatec obračunavajo in, plačujejo obresti od poslovnega sklada po obrestni meri 1 “/o. 2. člen Obresti, ki jih plačujejo gospodarske organizacije od poslovnega sklada, so dohodek občine, ki se kot) skupna sredstva družbene reprodukcije po posebnem zveznem zakonu vlagajo v kreditni sklad in uporabljajo za kreditiranje investicij pri komunalnem gospodarstvu. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-6/66 Logatec, dne 18. februarja 1966. Predsednik Skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. 37. Na podlagi 100. člena statuta občine Logatec in 1. točke 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 3(V65) je Skupščina občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. februarja 1966 sprejela ODLOK o okvirnih količinah in vrstah lesa, ki pripadajo lastniku gozda za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu in za potrebe domače lesne obrti (suha roba in obodarstvo) 1. člen Lastnik gozda ima pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu in za potrebe domače lesne obrti (suha roba in obodarstvo), in to v okviru donosnih možnosti svojega gozda. Kot kmečko se šteje tisto gospodarstvo in gospodinjstvo, pri katerem se njegovi člani aktivno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. 2. člen Količine in vrste lesa za redno letno neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu se določijo po velikosti kmetijskega zemljišča, in sicer: velikost kmet. tehnični les drva zemlj. v ha m’ neto pm do 5 1 10 nad 5 2 3. člen 14 Za nove gradnje, adaptacije in večja popravila se določi količina in vrsta lesa za neposredno uporabo na podlagi tehnične dokumentacije, ki je priloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Za manjše adaptacije in večja popravila, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje po veljavnih predpisih, pa se določi količina in vrsta lesa na podlagi potrdila, izdanega od pristojnega upravnega organa OS; ta ugotovi dejanske potrebe z neposrednim ogledom. Za potrebe domače lesnq obrti (suha roba in obodarstvo) določi količine in vrste lesa za vsako leto naprej pristojni upravni organ občinske skupščine na podlagi zahtevka lastnika gozda. Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 321-2/66 Logatec, dne 18. februarja 1966. Predsednik Skupščine občine Logatec: Otmar Oblak 1. r. Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože JuraS — Tiska tiskarna »Toneta TomSiča« vsi v Ljubljani — MaroSnlna letno 38 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevalo le mesec dni po Izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 397/VII — Tel. direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20-701, prodaja, preklici In naročnine 23-579 — Čekovni raSun 591-3-60 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XXIII Razglasni del z dne 3. marca 1966 St. 3 Register podjetij in obrtov Vpisi Okrožna gospodarska sodlšCa razglašajo! Besedilo: Kreditna banka, Celje (Vodnikova 2). Poslovni predmet: Odobrava kratkoročne in investicijske kredite delovniku in drugim organizacijam, družbeno-poliličnim skupnostim in občanom; sklepa kreditne pogodbe z drugimi bankami zaradi skupnega kreditiranja; odobrava potrošniške in druge kredite občanom; zbira prosta sredstva na vpogled in na rok; opravlja posle denarnega varčevanja: opravlja devizno valutne posle; daje bančne garancije; opravlja posle plačilnega prometa; sprejema nedenarne depozite ter opravlja druge bančne posle ki jih prevzame s posebnimi pogodbami in ki jih določajo zakonski predpisi, ( Y. d. direktorja je Peter Sprajc. Za zastopaj ne in podpisovanje bunke so pooblaščeni; Peter Šprajc, v, d. direktorja. Franjo Vgčajnk, v. d. namestnika v, d. direktorja, I. pomočnik, Milan Ilolmjec, II, pomočnik, Viktorija Zgur sekretar Mirko Črepinšek, šef kreditnega oddelka. Irena Plpterski, šef računovodstva, Marica povha, namestnik šefa oddelka knjigovodstva in Ivan Gol-majer, šef oddelka kreditiranja investicij. Banka ima tele podružnice: Podružnica za kreditiranje kmetijstva. Celje, Vrhunčeva* t, ki odobrava kratkoročne in investicijske kredite kmetijskim organizacijam; stopa v kreditne odnose z drugimi bankami zaradi skupnega kreditiranja; zbira prosta sredstva na vpogled in na'rok; daje bančne garancije; opravlja posle plačilnega prometa; sprejema nedenarne depozite ter opravlja druge bančne posle ki jih prevzame s posebnimi pogodlrami in' ki jih določajo zakonski predpisi. V. d. direktorja podružnice je Stane Hudnik. Poleg njega podpisu jejo še; Ivan Gedlič-ka. šef oddelka kratkoročnih kreditov, Mira Graf. računovodkinja, Franjo Voli sekretar. Danilo Senič, šef oddelku za dolgoročno kreditiranje in Karel Vitez, samostojni svetnik; Celjska mestna hranilnica. Celje. Titov trg 6 ki odobrava potrošniške in druge kredite občanom; opravlja posle denarnega varčevanja; opravlja posle plačilnega prometa z občani; sprejema nedenarne Opozarjamo na najuovejše knjige: PREDPISI O GOZDOVIH - 1. del Na 242 straneh je 24 zadevnih zakonov, odlokov, pfavll. nikov in odredb s pripombami In uvodom Emila Gabrovška. Knjiga irna tudi stvarno kazalo. — Cena 12 novih din. ZAKON O ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU KMETOV s poiasnili. ki jih je napisal Janez Erjavec. Cena 2.50 novih din. Dr. A. Smole; CIVILNA PRAVNA PRAKSA, IV. del -Cena 6 novih din. ( Ha razpolago imamo tudi nekaj platnic za republiški in zvezni uradni list. ( Za volitve delavskih svetov DOBI FE 12 OBRAZCEV (med njimi tudi rokovnik!); na razpolago pa je tudi knjižica TEMELJNI ZAKON O VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV. PREDPISI O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU s pripombami, sodno prakso ter stvarnim kazalom. Zbirko so pripravili strokovnjaki ter vsebuje vse s področja pokojninskega zavarovanja, vezana pa je tako, da je mogoče poznejše predpise dodati. — Cena 25 N din. CZ »Uradni list SRS« Ljubi jana depozite ter opravlja druge bančne posle za občane, ki jih prevzame s posebnimi pogodbami in ki jih do-’ ločajo zakonski predpisi. V. d. direktorja podružnici je Stane Brinovec. Poleg njega podpisujejo še: Zvonku Fišer, sekretarka, Milena Hohnjec, računovodkinja. Fanika Vitez, šefinja hranilne službe in likvidature in Miro Rudolf, šef potrošniških kreditov, in podružnica, Velenje ki odobrava kratkoročne in investicijske kredite delovnim in drugim organizacijam, družbeno-politifnim skupnostim in občanom: sklepa kreditne odnose z drugimi bankami zaradi skupnega kreditiranja; odobrava potrošniške in druge kredite občasnem: zbira prosta sredstva no vpogled in na rok: opravlja posle denarnega varčevanja; opravlja devizno valutne posle: dnje bančne garancije;Opravlja posle plačilnega prometu: sprejema nedenarne depozite ter opravlja druge bančne posle, ki jih prevzame s posebnimi pogodbami in ki jih določajo za- j J J konski predpisi. V. d. direktorja podružnice je Ciril Pilih. Poleg njega podpisujejo še: Jožica Rejc, računovodkinja, Fanika Petanjek, šefinja oddelka dolgoročnih kreditov in Amalija Šilih, šefinja oddelka kratkoročnih kreditov. Vse podružnice so samostojne poslovne enoje, ki imajo svojo popolno knjigovodsko evidenco, žiro račune in samostojen obračun in delitev dohodka. Banko so ustanovili na zboru komitentov kot ustanovnem zboru dne ?. XII, l%5 tile ustanovitelji: Občinska skupščina Celje, Industrija finomenaničnih aparatov »IFA«, Celje, Podjetje »Avto Celje«. Celje, Stanovanjska zadruga »Dom«, Celje, Tovarna esenc in eteričnih olj »Etol«, Celje. Opekarna. Ljubečna. Trgovsko podjetje »Tkanina — Galanterija«, Celje, Samopostrežna restavracija Celje Trgovsko podjetje »Veležitar«, Celje. Železarna, Store. Trgovsko podjetje »Moda«. Celje, UK »Savinja«. Celje, Gozdno gospodarstvo. Celje, Metalurško kemična industrija »Cinkarna«, Ce- lje, Restavracija »Ojstrica«, Celje, Splošno obrtno podjetje »Obnova«, Celje, Poslovno združenje za trgovino, Celje, Tovarna emajlirane posode — sedaj EMO, Celje, Trgovsko podjetje »Kovinotehna«, Celje, Tekstilna tovarna in konfekcija »Metka«, Celje, Zavod za upravljanje nepremičnin, Celje, Krojaško podjetje »Elegaot«, Celje, Trgovsko podjetje »Center«, Celje, Poslovno združenje »Styria«, Celje, Vodna skupnost »Savinja«, Celje, Splošna zavarovalnica, Celje, Medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Celje, Zavod za zaposlovanje. Celje, Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Celje, Tovarna »Aero«, Celje. Tovarna tehtnic »Libela«, Celje, Podjetje »Elek-tro«.Celje, Gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad«, Celje, »Celjski tisk«, Celje, Trgovsko, podjetje »Tehno-mercator«, Celje, Tovarna žičnih izdelkov »Žična«, Celje, Trgovsko podjetje »Agropromet«, Celje, Poslovno združenje za gostinstvo, obrt in komunalo, Celje. Trgovsko podjetje »Merx«, Celje, Občinska skupščina Laško, Mizarsko podjetje »Bor«, Laško, Tovarna lesne galanterije, Rimske Toplice, Pivovarna, Laško, Zdravilišče. Laško \ Trgovsko podjetje »Izbira«, Laško, Kmetijska zadruga. Laško, Industrija volnenih izdelkoy »Volna«, Laško, Občinska skupščina, Žalec, Tekstilna tovarna »Juteks«, Žalec, 'Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec, Obrtni center »Zarja«. Žalec,' Tpkstilna tovarna, Prebold, »Montana«, — zabukovšdu rudniki rjavega premoga in nekovin. Žalec, Kovinsko podjetje »Fer-ralit«. Žalec. Tovarna nogavic, Polzela, Keramična industrija, Liboje, Inštitut za hmeljarstvo, Žalec, Kmetijski kombinat, Žalec »Agroservis«, Šempeter. Občinska skupščina, Mozirje. Lesna industrija. Nazarje, Kmetijsko gospodarstvo, Nazarje, Občinska skupščina Šentjur pri Celju, 'Trgovsko podjetje »Resev-na«, Šentjur pri Celju, Tovarna »Alpos«, Šentjur pri Celju, Kmetijski kombinat. Šentjur pri Celju, Lesna industrija »Bohor«. Šentjur ri Celju, Občinska skupščina marje pri Jelšah. Zdravilišče, Rogaška Slatina Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, Trgovsko podjetje »Jelša«. Šmarje pri Jelšah, Zdraviliško gostinsko podjetje. Rogaška Slatina. Konfekcija »Oblačila«, Rogaška Slatina, Kmetijska zadruga. šmaric pri Jelšah, Občinska skupščina Slovenske Konjice, Tovarna kovinsikh izdelkov in livarna, Vitanje, Trgovsko podjetje »Dravinjski dom«. Slov. Konjice, »Konus*. Slovensek konjice, »Comct«, Zreče. »Kongrad«. Slovenske Konjice. Lesno industrijsko podjetje. Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga. Slovenske Konjice Občinska skupščina Sevnica, Konfekcija »Jutranjka«, Sevnica, Konfekcija »Li-sus«, Sevnica, Mizarska produktivna zadruga, Sevnica, Trgovsko podjetje, Sevnica, Kmetijska zadruga »Zasavje«, Sevnica, Občinska skupščina Brežice, Opekarna, Brežice, Trgovsko podjetje »Krka«, Brežice, Kmetijska zadruga, Bizeljsko, Kmetijska zadruga, Brežice, Kmetijsko gozdarsko podjetje, Brežice, Zavarovalnica, Krško, Skupščina občine Velenje, Rudnik lignita, Velenje, Termoelektrarna, Šoštanj, »Gorenje«, tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Izdelovalnica gumiranega papirja, Velenje, Tovarna usnja, Šoštanj, »Galanterija«, tovarna pohištvenega okovja in gumbov, Šoštanj, »Vegrad«, splošno gradbeno podjetje, Velenje, »Bazen«, trgovsko podjetje, Velenje, »LIK«, lesnoindustrijski kombinat. Šoštanj, Mizarstvo, Velenje, Hotel »Paka«, Velenje, »Chrom-mctal«, Velenje, Rudarski šolski center, Velenje, Trgovsko podjetje »Merkur«, Šoštanj, 'Trgovsko podjetje »Zarja«, Šoštanj, Bolnica za tuberkulozo, 'Topolšica, »Vclma«, trgovsko podjefje, Velenje, Kmetijska zadruga, Šoštanj, Skupščina občine Slovenska Bistrica, Industrija metalnih polizdelkov »Impol«, Slov. Bistrica. Steklarna »Boris Kidrič« — obrat, Slovenska Bistrica, Tovarna olja. Slovenska Bistrica, Kmetijska zadruga. Slovenska Bistrica, »Granit«, gradbeno podjetje. Slov. Bistrica, »Planika«, trgovsko podjetje, Slov. Bistrica, Hotel »Planina«, Slov. Bistrica, »Emi«, elektromontaža in instalacija, Poljčane, »EMM1«, obrtno podjetje — embalaža in mizarstvo. Slov. Bsitrica, »Mizarstvo«, obrtno podjetje. Zgornja Polskava, Komunalni zavod, Slovenska Bistrica, »Kemocid«, zavod za deratizacijo, dezinfekcijo in dizinsokcijo. Slovenska Bistrica, »Monter«, kovinsko podjetje, Poljčane, Zavarovalnica, Maribor, Tekstilna industrija, Oti-ški vrh, Skupščina občine Dravograd, Gradbeno podjetje, Dravograd. Obrtno podjetje »Monter«, Dravograd, Industrija kemične obdelave lesa »Imont«, Dravograd, Kmetijska zadruga, Dravograd, Skupščina občine Radlje, Tovarna polj. orodja in livurpa. Muta, Tovarna lesovine in lepenke, Podvelka, Trgovsko podjetje »Planina«, Vuhred. Obrt. strojno meh. podjetje »Stroj«, Radi je. Kmetijska zadruga, Vuzenica, Železarna, Ravne na Koroškem, Rudniki svinca in topilnica, Mežica, Tovarna rezalnega orodja, Prevalje, Tovarna lesovine in lepenke. Prevalje. Gradbeno podjetje »Stavbenik«, Prevalje, Kmetijska zadruga, Prevalje, Trgovsko podjetje »Ljudski magazin«. Ravne, Obrtno podjetje »Instalater«, Prevalje, Komunalni zavod zn socialno zavarovanje. Ravne na Koroškem, Skupščina občine Slovenj Gradec. Mlekarna Maribor, posl. (mota, Slov. Gradec. Kmetijska zadruga. Slovenj Gradec, Tovarna kos. Sloveni Gradec, Tovarna oblaz. pohištva »Nova oprema«. Slovenj Gradec, Lesno industrijsko podjetje, Slovenj Gradec, Tovarna usnja, Slovenj Gradec, Tovarna meril. Slovenj Gradec, Gozdno gospodarstvo, Slovenj Gradec, Gradbeno podjetje, Slovenj Gradec, Trg. podjetje »Zarja«, Slovenj Gradec, Obrt. podjetje »Komfort — Zaščita«, Slovenj Gradec, Stanovanjski sklad občine Radlje, Skupščina občine Ravne na Koroškem, Trg. podjetje »Trgovski dom«, Ravne na Koroškem, Avto-moto društvo, Ravne, »Elektro« Celje, poslovna enota Slovenj Gradec, Veleblagovnica »Žila«, Slovenj Gradec, Gozdni sklad občine Slovenj Gradec, Energokemični kombinat, Velenje (poslovno združenje za izgradnjo tega kombinata). Podjetje »Vino«, Šmartno ob Paki in Zavod za zaposlovanje delavcev, Velenje. Celje, 17. januarja 1966. Rg IV 107/1 157, Besedilo: Stanovanjsko komunalno podjetje, Šentjur pri Celju (Šentjur pri Celju 35). Poslovni predmet: Opravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, sta-novajn in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda; nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev; gradbeno-re-montna delu; vodovod in preskrba občanov z vodo ter druge dejavnosti komunalnega značaja. Direktor podjetja v ustanavljanju je Rudi Šturbej, ki tudi podpisuje za podjetje. Poleg njega podpisuje še Erika Žrnaher, knjigovod-kinja. Ustanovitelj: Skupščina občine Šentjur pri Celju z odločbo, št. 0A3 -23/65-4 z dne 21. XII. 1965, ki je novoustanovljenemu podjetju tudi zagotovila sredstva za začetek dela. Celje, 20. januarja 1966. Rg VIII 40/1 203 Besedilo: »Propaganda Koper«, podjetje za ekonomsko propagando in organizacijo, Koper (Nazorjev trg 5). Poslovni predmet: Ekonomska propagandna dejavnost: grafične in likovne storitve, fotografske stori-tvg, komercialne in turistične sto- ritve, posredovanje tiska v vseh tehnikah (knjigotisk, ofsetni tisk, ba-krotisk in sitotisk), oprema in izdelava embalaže — kartonske in plastične; i storitve s področja organizacije: organizacija poslovanja, uvajanja oblik poslovanja, uvajanja dokumentacije, oblikovno in predpisovanje komuniciranja ter izdelava dokumentacije (obrazci, tiskovine) in tisk. Direktor je Podgornik Jože. Podjetje je nastalo na ta način, da je dosedanji Zavod za turistično in gospodarsko propagando, Koper, ki je bil ustanovljen z odločbo Turistične zveze, Koper, št. 8T/1 z dne 7. 111. 1963 na podlagi sklepa sveta zavoda z dne 16. Vlil. 1965 in soglasja skupščine občine Koper, št. 023-9/63 z dne 28. XII. 1965 prešel na poslovanje podjetji. Koper, 11. januarja 1966. Rg I b 386/2 t 161 Besedilo: Stanovanjsko podjetje, Izola (Dantejeva 18). Poslovni predmet: Upravljanje in -vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda; nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi, če ni te pravice zadržal ustanovitelj; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence iz registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore v k večjemu obsegu' stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji doplnilnih sredstev. Direktor podjetja v ustunavlja-njit je Petrič Vladimir. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo skupščine občine Izola, št. 0(22-27/65-2 z dne 28. XII. 1965. Rg Ib 388'1 293 Besedilo: Stanovanjsko podjetje občine Koper, Koper (Trg revolucije 12). Poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda: nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov: oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj m poslovnih prostorov v skla- du z veljavnimi predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence iz registra stanovanjskih hiš, stanovanj m poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; prodajanje in zamenjava stanovanj sni h hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah ter opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mo-Pilizaciji dopolnilnih sredstev. Direktor podjetja v ustanavljanju je Prijon biavko. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo skupščine občine Koper, št. 023-118/65 z dne 28. Xii. 1963. Rg Ib 367/1 292 Besedilo: Podjetje za proizvodnjo kolesnih obročev, Šempeter pri Gorici. Poslovni predmet: Proizvodnja kolesnih obročev za prikolice m druga specialna tovorna vozila. Direktor podjetja v ustanavljanju je Vodopivec Viljem. Poleg njega podpisuje za podjetje še Se-devcie Maialda, računovodkinja. Podjetje je bilo ustanovljeno s sklepom DS podjetja z dne 28. XII. 1965. Rg la 277/1 288 Koper, 18. januarja 1966. Besedilo: Stanovanjsko podjetje občine Piran, Portorož. Poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih niš, sta-stanovanjskih hišah, razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda; nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; sklepanje stanovanjskih pogodb z nosilci stanovanjske pravice, ki jim je bilo oddano stanovanje ter najemnih pogodb z najemniki, ki jim je oddan poslovni prostor; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence in rc-^ gjstra stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih prostorov! s katerimi gospodari; prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah tc-r opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev. Direktor podjetja v ustanavljanju je Kašelj Janez. Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo skupščine občine Piran, št. 025-2'65 z dne 29. XII. 1965. Koper, 27. januarja 1966. Rg Ib 389/1 366 Besedilo: Stanovanjsko podjetje občine Logatec. Dol. Logatec. Poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda, nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovarjjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi, če ni te pravice zadržal ustanovitelj, dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi, pobiranje stanarine in zakupnine, vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari, prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah ter opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredsteVv Direktor podjetja v ustanavljanju je ing. Usenik Rafael. Podjetje je ustanovila skupščina občine Logatec z odločbo, št. 023 -1/66 z dne 23. XII. 1963. Ljubljana, 10. januarja 1966. Rg IV 568/1 185 Besedilo: Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, Novo mesto (Prešernov trg 8). Poslovni predmet: Gospodarjenje in upravljanje s stanovanjskimi hišami, stanovanji in poslovnimi prostori v družbeni lastnini; opravljanje servisnih poslov investicijskega in tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov ter drugih objektov; programiranje razvoja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda; nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v koriščenje ter skle-anje najemnih pogodb s koristni-i; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov; vodenje finančne, materialne in tehnične 'evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; vodenje finančne evidence o sredstvih za tekoče vzdrževanje po posameznih hišah; prodaja in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter oddajanje v najem stanovanj in poslovnih prostorov, ki jih je samo zgradilo ali kupilo; zbiranje in združevanje sredstev za izgradnjo stanovanjskih in poslovnih prostorov; proučevanje pogojev sodobne izgradnje in komunalnega urejanja naselij; skrb za programe in načrte celotnih naselij ali posameznih delov naselij; priprava, izdelava in hranjenje urbanistične in lokacijske dokumentacije; izdelava investicijsko tehnične dokumentacije; urejanje gradbenih in stavbnih zemljišč in oddajanje zemljišč / v uporabo; zbiranje sredstev za gradnjo komunalnih objektov in naprav in komunalno urejanje naselij; tehnično nadzorstvo in drugi investitorski posli po naročilu drugih pri gradnjah objektov in naprav; vodenje evidence mestnih in gradbenih zemljišč na območju občine; opravljanje poslov, ki mu jih poveri občinska skupščina in posamezni skladi; opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske iz-'gradnje in komunalne ureditve naselij in za katere ga pooblasti občinska skupščina. Direktor podjetja v ustanavljanju je Miha Hrovatič, ki tudi podpisuje. Poleg njega podpisuje še Roman Zelnik, računovodja. Podjetje je ustanovila skupščina občine Novo mesto z odločbo, št. 023-84 65-2 z dne 29. XII. 1965. Ljubljana. 12. januarja 1966. Rg II 225/1 111 Besedilo: Stanovanjsko podjetje, Trbovlje (Trg svobode 11 a). Poslovni predmet: Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, novogradnje ter urbanizem in komunalno urejanje. Direktor podjetja v ustanavljanju je Hinko Kamnikar. Podjetje je ustanovila skupščina občine Trbovlje r. odločbo, št. 022-5/ /65-01 z dne 13. XII. 1965, Ljubljana, 13. januarja 1966. Rg V 200'2 241 Besedilo- Stanovanjsko podjetje, Zagorje ob Savi (Kidričeva cesta). Poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah; razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda; nakup in financiranje graditve stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi, če ni te pravice zadržal ustanovitelj; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu t. veljavnimi predpisi: pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš. stanovanj in poslovnih prostorov' s katerimi gospodari ter orodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, pod pogoji iz 24. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju itd. Direktor podjetja v ustahavlja-nju je Pečar Otmar. Za nodietie podpisujejo: Pečar Otmar, direktor podjetja v usta-nsvljaniu. Homšek Ivo. sekretar in Mozer Magda, računovodkinja, za finančne zadeve. Podjetje je ustanovila skupščina občine Zagorje, odločba z dne 22. XII. 1963, it. 023-1.66 z dne 7. 1. 19M). Ljubljana. 21. januarja 1966. Rg' V 201'1 256 Besedilo: Časopisno založniško podjetje »Delavska enotnost«, Ljubljana (Dalmatinova 4). Poslovni predmet: Izdajanje in razpečavanje časopisov, knjig, publikacij. raznih brošur in drugih publikacij, oglasna in reklamna dejavnost ter servis za tovarniška glasila. Direktor je Milan Pogačnik, glavni in odgovorni urednik. Za podjetje podpisujejo: direktor Milan Pogačnik, glavni in odgovorni urednik, Bojan Samarin, v odsotnosti direktorja, Milan Mirtič, za finančne zadeve in Silva Gorjan, za finančne zadeve v odsotnosti Milana Mirtiča. Podjetje se je konstituiralo 17. L 1966. ’ , Podjetje je nastalo z izločitvijo in osamosvojitvijo dosedanje enote, ki je poslovala v sestavu časopisno založniškega podjetja »Ljudska pravica«, Ljubljana. Sklep je sprejel CDS navedenega podjetja dne 13.1. 1966. Ljubljana. 24. januarja 1966. Rg X 1176 254 Besedilo: Dolenjska banka in hranilnica, Novo mesto, skrajšano: Banka, Novo mesto (Trdinova 2). Poslovni predmet: Zbira prosta denarna šhedstva — hranilne vloge, depozite na vpogled in z rokom, izdaja obveznice in blagajniške zapise; daje kredite za osnovna in obratna sredstva družbenim (pravnim osebam na podlagi razpisa v skladu s smernicami splošne kreditne politike v mejah razpoložljivih sredstev; daje stanovanjske kredite, potrošniške in druge kredite; daje bančne garancije; opravlja plačilni promet v državi v skladu z veljavnimi predpisi; opravlja devizno-va-lutne posle, za katere jo pooblasti Narodna banka; izdaja denarna in kreditna pisma; odpira akreditive; daje posojila proti zastavi blaga, dragocenosti in drugih stvari; opravlja eskontne posle; sprejema v hrambo vrednostne papirje in druge vrednostne predmete ter opravlja na podlagi pogodb komisijske in druge bančne posle. V. d. direktorja banke je Novšak Ivo. Za banko podpisujeta: v. d. direktorja Novšak Ivo in Petan Zdravko, redsednik izvršilnega odbora ban-e. Ustanovitelji banke so delovne in druge orgaaiizadije ter družbenopolitične skupnosti, ki so razvidne iz sklepa o ustanovitvi banke. Ta sklep so sprejeli pooblaščeni predstavniki ustanoviteljev na zboru banke ki je bil 25. 1. 1966 v Novem mestu. ^ Ljubljana 14. februarja 1966. Rg II 227/1 450 Besedilo: Kreditna banka, Maribor, skrajšano:' »Kreditna Maribor«, Maribor (Cafova 7). Poslovni predmet: Zbira prosta sredstva delovnih in drugih organizacij, ter družbeno-političnih skupnosti v obliki denarnih depozitov ua vpogled in na odpovedni rok; sprejema hranilce vloge na vpogled in z odpovednim rokom ter druga sredstva občanov; da je kredite vseh vrst in namenov delovnim in drugim organizacijam ter družbenopolitičnim skupnostim; daje potrošniške kredite in druge kredite občanom; opravlja devizno-valutne in kreditne posle s tujino po pooblastilu pristojnega organa; daie garancije za kredite in druge posle delovnim in drugim organizacijam ter družbeno-političnim skupnostim; izdaja obveznice in blagajniške zapiske; odpira akreditive ter izdaja denarna in druga pisma; oipra-vlja eskontne posle; sprejema v hrambo vrednostne papirje, zlato in druge plemenite kovine, nakit, dragocenosti in podobno; opravlja posle plačilnega prometa na žiro računih občanov in drugih koristnikov; opravlja komisijske in druge bančne posle na podlagi pogodbe, sklenjene z drugimi bankami in organizacijami ter opravlja tudi druge baučne posle, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. V. d. direktorja je dipl. ek. Grobelnik Lojze. Za hanko podpisujejo po tehle pooblastilih: dipl. ek. Grobelnik Lojze, v. d. direktorja, samostojno po zakonitih določbah in po statutu banke, Petovar Drago, v. d. namestnika v. d. direktorja,' v odsotnosti v. d. direktorja z enakimi pooblastili, Alt Ivan, pomočnik v. d. direktorja, podpisuje z Mežnar Jano, šefom oddelka za investicije, kreditne pogodbe za investicijska sredstva. ki jih banka sklepa z delovnimi in drugimi organizacijami ter družbeno-političnimi skupnostmi in občani ter z Benko Emo. šefinjo oddelka zn stanovanjsko izgradnjo, kreditne pogodbe za stanovanjsko izgradnjo,\ ki jih banka sklepa z delovnimi in drugimi organizacijami ter družbeno-političnimi skupnostmi in občani, Mežnar Jana, šefinja oddelka za investicije, z v. d. direktorjem kredjtne pogodbe za investicijska sredštva, ki jih banka sklepa z delovnimi in drugimi organizacijami ter družbeno-političnimi skupnostmi in občani. Ignatijev Jože; šef odseka zn odobravanje investicij, v odsotnosti Mežnar Jane, Benko Ema, šefinja oddelka za kreditiranje stanovanjske izgradpje, z v. d. direktorjem kreditne pogodbe za stanovanjsko izgradnjo, ki jih banka sklepa z delovnimi in drugimi organizacijami ter družbe* no-nolitičnimi skupnostmi in občasni, Klančič Dora, šefinja odseka za (stanovanjske kredite v odsotnosti Benko Eme, Bračko Rudi, pomočnik J v. d. direktorja, podpisuje z Mišičem Vojimirom, šefom odseka za kratkoročne kredite ali z Lobnik Katico, šefinjo odseka za kratkoročne kredite, kreditne pogodbe za kratkoročne kredite, ki jih banka sklepa za delovnimi in drugimi organizacijami ter družbeno-poli ličnimi skupnostmi in občani ter z v. d. direktorjem, posle za tujimv Mišič Vojimir, šef odseka za kratkoročne kredite, z v. d. direktorjem ^kreditne pogodbe, ki jih banka sklepa z delovnimi organizacijami in drugimi organizacijami ter družbeno-po-litičnimi skupnostmi in občani za kratkoročne kredite, Lobnik Katica, šefinja odseka za kratkoročne kredite, z v. d. direktorjem kreditne pogodbe za kratkoročne kredite, ki jih banka sklepa z delovnimi' in drugimi organizacijami ter družbe-no-političnimi skupnostmi in občani, Starašina Gustav, računovodja, z v. d. direktorjem ali v njegovi odsotnosti z v. d. namestnikom v. d. direktorja, vse listine na podlagi katerih se razpolaga s sredstvi po finančnem načrtu banke in s sredstvi namenskih skladov, Žibrat Vlado, šef odseka knjigovodstva, v odsotnosti računovodje z enakimi pooblastili te.r Sever Zvonka, šefinja odseka deviznih poslov, z v. d. direktorjem v odsotnosti Vračka Rudija, pomočnika v. d. direktorja, posle s tujino. Banko so ustanovili: Agrokombinat« KZ, Lenart, »Agrokombinat«, Maribor, »Alma«, obrtno podjetje zg predelavo plastičnih mas, Maribor, Avtobusni promet, Maribor, Cestno podjetje, Maribor, Časopisno podjetje »Mariborski tisk«, Maribor, Dravske elektrarne, Maribor, Elektro, Maribor, »Elektrokovina«, Maribor. »Elrad«, Gornja Radgona, »Ferromoto«, Maribor. Gostinsko podjetje »Turist hotel«, Maribor, Gozdno gospodarstvo. Maribor, Grosistično podjetje »Univerzal«, Maribor, »Jeklo«, Ruše, »Koloniale«, Maribor, »Kurivo«, Maribor, K.Z »Kombinat-Jeruzalem«, Ormož. »Li-let«, Maribor. Mariborska livarna, Maribor, Mariborska plinarna, Maribor, Mariborska tekstilna tovarna, Maribor, »Marles«, lesna in pohištvena industrija, Maribor. »Metalna«, Maribor. Občinska skupščina Dravograd. Gornja Radgona, Lenart, Lendava, Ljutomer Maribor-Center, Maribor-Tabor. Maribor-Tezno, Murska Sobota. Ormož, Radlje ob Dravi, Obrtno podjetje tKovinar«, Maribor, Podjetje za visoke gradnie »Stavbar«, Maribor, Podjetje zn PTT promet, Maribor, »Primat«, tovarna kovinske opreme, Maribor. Samopostrežna restavracija »Center« Maribor, »Sana«, tovarna čokolade, keksov,’ in pecilnih praškov, i Hoče, Sladkogorska tovarna kartona in papirja, Sladki vrh, Splošna bolnišnica. Maribor, Splošno gradbeno podjetje Konstruktor«, Maribor, »Svila«, tekstilna tovarna, Maribor, »Špedtrans«, špedicija in transporti, Maribor, »Tališ«, tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov, Maribor, »Teksta«, tovarna sukancev in pozamenterije, Maribor, Tovarna avtomobilov in motorjev, Maribor, Tovarna dušika, Ruše, Tovarna kos in srpov, Lovrehc na Pohorju, Tovarna kovinskih izdelkov in plastičnih mas »Jože Koren-čič«, Ormož, Tovarna lesovine in lepenke, Ceršak, Tovarna mesnih izdelkov. Maribor, Tovarna pletenin in konfekcije, Maribor, Tovarna strojev »Strojna«, Maribor, Tovarna umetnih brusov »Swaty«, Maribor, Tovarna »Zlatorog«, Maribor, Trgovsko podjetje »Merkur«, Maribor, 'Trgovsko podjetje z industrijskim blagom »Zarja«, Maribor, »Veletka-nina«, Maribor, Veletrgovina »Prehrana«, Maribor, Veletrgovina »Tanin«, Maribor, »Vezenina«, konfekcijsko podjetje, Maribor, »Vino«, veletrgovina z vinom in žganimi pijačami, Maribor. Vodna skupnost Drjiva—Mura, Maribor, Založba »Obzorja«, Mu-ribor, Zavarovalnica, Maribor, Zavod za socialno zavarovanje. Maribor, Zdravilišče, Slatina Radenci, Zdravstveni dom, Maribor, Živilski kombinat »Intcs«, Maribor, s sklepom na ustanovnem občnem zboru banke z dne 23. XI. 1963. Maribor, 19. januarja 1966. Rg 458T-3 304 Besedilo: Stanovanjsko podjetje, Slovenj Gradec (Partizanska pot 8). Poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva; nakup in izgradnja stanovanjskih hiš, stanovanjskih in poslovnih prostorov; oddajanje stanovanj in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi, če ni te pravice zadržal tisti, ki je zgradbo ali stanovanje vložil v sklad stanovanjskih hiš podjetja; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; prodajanje in zamenjava stanovanjskih hiš, stanovanj im poslovnih prostorov; opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev; opravljanje strokovnih, tehničnih, finančnih in drugih zadev s področja urejanja in oddajanja zemljišč za graditev fer opravljanje strokovnih in tehničnih zadev za občinski komunalni sklad po pogodbi, ki jo skleneta podjetje in sklad. V. d', direktorja je Alojz Slemnik, ki podpisuje za podjetje samostojno, vendgr le v zadevah, ki jih opravlja po 139. členu temeljnega zakona o podjetjih. Ustanovitelj: Skupščina^ občine Slovenj Gradec z odločbo, št. 023-24/65-3 2 z dne 28. XII. 1965. Maribor, 25. januarja 1966. Rg 286/111-2 282 ubesedilo: Stanovanjsko podjetje, Maribor (Ljubljanska 4/il). Poslovni predmet: Upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; v stanovanjskih hišah; razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in napredek stanovanjskega standarda; nakup in graditev stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; sklepanje stanovanjskih pogodb in sklepanje najemnih pogodb za poslovne prostore v stanovanjskih hišah v skladu z veljavnimi predpisi; dajanje odpovedi za uporabo stanovanj in poslovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi; pobiranje stanarine in zakupnine; vodenje evidence in registra stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, s katerimi gospodari; prodajanje in zamenjava stanova inskih hiš, stanovanj in jvoslovnin prostorov v stanovanjskih hišah; opravljanje drugih poslov, s katerimi se pripomore k večjemu obsegu stanovanjske izgradnje in k. mobilizaciji dopolnilnih sredstev. V. d. direktorja je Mirko Kocjan, ki podpisuje za podjetje samostojno, vendar le v zadevah, ki jih opravlja po 139. členu temeljnega zakona o podjetjih. Ustanovitelj: Skupščina občine Maribor-Tabor z odločbo, št. 023-5/ /65-4 z dne 6. I. 1966. Maribor, 4. februarja 1966. Rg 461/1-5 473 Spremembe Okrožna gospodarska sodUČa razglašajo: Besedilo: Splošno gradbeno pod-jefje, Rogaška Slatina. Poslovni predmet podjetja se razširi še na gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini ter na vodenje evidence in registra stanovanjskih stavb in stanovanj, ki so last podjetja. Vpiše se enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, Rogaška Slatina 92, ki gospodari s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini, vodi evidenco in register stanovanjskih (stavb in stanovanj podjetja, opravlja finančni nadzor nad poslovanjem hišnih svetov, izdeluje letne programe stanovanjskega cospo-darjenja, skrbi za redno strokovno vzdrževanje stanovanjskega poslovnega fonda, opravlja administrativne, tehnične in higienske posle ter druge gospodarske naloge s področja stanovanjskega gospodarstva. Vpdja enote je Milan Tasič. Enoto zastopa in zanjo podpisuje direktor matičnega podjetja Ivo Franič. Poslovna enota samostojno ugotavlja dohodek, vodi lastno knjigovodstvo in ima svoj žiro račun v banki. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom CDS dne 15. XII. 1965. Celje, 27. januarja 1966. Rg VI 67/11 253 Besedilo: »Elektro Celje«, Celje. Vpiše se stanovanjska enota, ki upravlja in vzdržuje sklad stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, last podjetja, ter skrbi za napredek in razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva. V. d. vodje enote je dipl. elektrotehnik Boris Božič, varnostni tehnik. Za podpisovanje stanovanjske enote so pooblaščeni podpisniki matičnega podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 14. XII. 1965. Celje, 1). februarja 1966. Rg IV 62'7 , 598 Besedilo: »Elektro Celje«, Celje. Izbriše se Jože Gorjanc in vpiše dipl. ekonomist, Vlado Jurak, ki sopodpisuje za podjetje v odsotnosti vodje finančnega sektorja. Celje, 12. februarja 1966. Rg IV 62/8 599 Besedilo: »Planika«, industrijski kombinat, Kranj. Pri prodajalni, Velenje se izbriše Franc Koradej ter vpiše Pavel Pla-tovšek, novi poslovodja. Rg III 145'6 406 Besedilo: Železarna, Štorb. Pri enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami pod upravo podjetja se izbriše ,v. d. vodja enote Anton škantelj in vpiše visokokvalificirani ključavničar Stefan Arzenšek, vodja enote. Rg II 52/19 407 Celje, 14. februarja 1966. Besedilo: Kovinsko podjetje »Klima«, Celje. Besedilo odslej: »Klima«, industrija aerotermičnih naprav, Celje. Poslovni predmet odslej: Proizvodnja in montaža termičnih aparatov in naprav, ventilacijskih nparatov in naprav, klimatskih aparatov in naprav ogrevanja vodovoda in revnih mrež, termičnih posod, odvajnleev kondenzata, pri- robnih strojev in konstruiranje vseh v proizvodnjo spadajočih izdelkov in naprav. Celje, 15, februarja 1966. Rg I 137'!0 414 Besedilo: »Klima«, industrija aerotermičnih naprav, Celje. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje tehpični vodja Franc Boben in vpiše ing. Ernest Blažon, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja z enakimi pooblastili. Celje, 16. februarja 1966. < Rg I 137/It 413 Besedilo: Poslovno združenje za trgovino, Celje. Vpišejo se tile novi elani združenja: Trgovsko podjetje »Veleblagovnica Žila«, Slovenj Gradec, Trgovsko podjetje »Vino«, Šmartno ob Paki in Trgovsko podjetje »Zarja«, Slovenj Gradec. Celje, 17. februarja 1966. Rg IV 94'5 415 Besedilo: Gostinsko podjetje »Jelen«, Slovenske Konjice. Izbriše se poslovalnica »Valand«, Loče zaradi ukinitve. Celje, 22. februarja 1966. Bg II 211/18 504 Besedilo: Brivsko-frizerski salon, Sežana. Izbriše se Grahli Andrej in vpiše Jerkič Viljem, novi upravnik. Koper, 28. decembra 1965. . Rg III b 53/8 165 Besedilo: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Postoj na. Vpiše se pripojitev Zavoda za upravo nepremičnin, Postojna k temu podjetju. Koper, 29. decembra 1965. Rg II b 199/3 50 Besedilo: »Obrtnik«, krojaštvof uniforme in čevljarstvo, Ljubljana. Pri prodajalni, Ajdovščina, Prešernova 4 se spremeni firma, tako da odslej glasi: »Obrtnik«, Ljubljana — prodajalna, Ajdovščina, Prešernova 4. Koper, 11. januarja 1966. Rg I a 198'5 220 Besedilo: Tovarna lepil in mlekarna, Sežana. Besedilo odslej: »Mitol«, tovarna lepil in mlekarna. Sežana. Koper. 14. januarja 1966. Rg III b 106/4 228 Besedilo: »Confal Continental Ex-porl«, uvoz, izvoz, Ljubljana. Izbriše se enota »Contal«, tehnična trgovina VI, Koper, Čevljarska 8 zaradi prenehanja poslovanja. Rg I h 376/3 291 Besedilo: »Mitol«, tovarna lepil in mlekarna, Sežana. Izbriše se v.d. direktorja Zabric Rado in vpiše ing. Jazbec David, direktor. Rg III b 106:3 294 Koper, 18. januarja 1966. Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Triglav«, Koper. Izbriše se Oblak Lojze in vpiše Zidar Josip, novi direktor. 1 Rg I b 48/7 363 Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Triglav«. Koper. Vpiše se Zavadlav, Zdenko, pomočnik direktorja, ki podpisuje v njegovi odsotnosti. Rg I b 48/9 362 Besedilo: Hotel »Central-riviera«, Portorož. l Izbriše se Vetrih Tope in podpisnica Adam Marija in vpiše Senica Joža, nova direktorica. Rg I b 44/10 361 ' Koper, 26. januarja 1966. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Stavbenik«, Izola. . Vpiše se enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, Izola, Tomažičeva 18, ki gospodari s stanovanjskimi hišami, stanovanji in samskimi domovi podjetja ter s stanovanjskimi hišami in stanovanji, nad katerimi ima podjetje razpolagalno pravico. V. d. poslovodje je Šircelj 1'rane. ki tudi podpisuje za enoto. Poleg njega podpisuje za enoto še Mija Krumpak, računovodkinja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 24. XII. 1965. Enota nima samostojnih pravic. Koper, 8. februarja 1966. Rg 1 b 324/20 512 Besedilo: Tdbačpa tovarna, Ljubljana. Pri telile poilovuih enotah podjetja se vpišejo tele spremembe: Pri prodajalni. Kranj, kiosk na vogalu Ceste JLA in Stritarjeve ulice se izljriše poslovodja Pečenko Vlado in vpiše Resman Anica, po-slovodkinja; pri prodajalni, Radovljica, Linhartov trg 12'se izbriše Bohinc Joža in vpiše Brce Marica, nova po-slovod’kmja; pri prodajalni, Jesenice, Kidričeva 20 — avtobusna postaja se izbriše Podgornik Ivana in vpiše Velikonja Gizela, nova poslovodkinja; pri prodajalni, Kranj, avtobusna postaja se izbriše poslovodkinja Resman Anica jn vpiše Malovrh Valentin, poslovodja; pri prodajalni, Kranj, Koroška 4 se izbriše Šlravs Anica in vpiše Ivec Marija, nova poslovodkinja; pri prodajalni, Medvode, avtobusna postaja se izbriše Mohor Jelka in vpiše Jesih Ivanka, nova po-slovodktn ja. [zbriše se prodajalna. Škofja Loka, Blaževa 7 zaradi ukinitve. Ljubljana, 18. decembra 1965. Rg III 392'225 23 Besedilo: Medobčinska komunalna banka. Novo mesto, skrajšano: Komunalna banka, Novo mesto. Banka poslu je odslej tudi za področje skupščine občine Krško. Ljubljana. 28. decembra 1963. Rg I! 211/5 67 Besedilo: »Cosmos«, inozemska instopstva, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi še na gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in posameznimi stanovanji ter poslovnimi prostori, ki so navedena v prilogi akja o ustanovitvi enote in ki jih je zgradilo ali kupilo oziroma ki jih ima v uporabi kot upravni organ podjetje. Vpiše se uprava stanovanjskih in poslovnih prostovov, Ljubljana, Celovška 32, ki gospodari s stanovanjskimi hišami in posameznimi stanovanji ter poslovnimi prostori, ki jih je zgradilo ali kupilo oziroma ki jih ima v upravi kot upravni organ podjetje in ki so navedena v prilogi akta o ustanovitvi enote. Upravnik enote je Šimee Jože. Pravice enote so razvidne iz 100. člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 30. XII. 1963. ' Ljubljana, 10. januarja 1966. Rg II 193/15 ' 131 Besedilo: Gradbeno podjetje, Domžale. Vpiše se ukinitev prisilne uprave. Prisilni upravitelj Zupan Ivan je odslej v. d. direktorja. Član odbora za prisilno upravo Kmetič Štefan je odslej računovodja. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Pavlin Albin. Podpisujeta vedno oba vpisana pooblaščenca. Rg I 14-2/12 1 428 Besedilo: »Inkop«, industrija kovinske opreme, Kočevje. Vpiše se, da je v. d. direktorja ing. Južnič Matija odslej direktor podjetja. Rg 1 40T1 444 Besedilo: Gradbeno podjetje »Litija«, Litija. Poslovni predmet se razširi še na izdelovanje opečnih izdelkov, instalacijo centralne kurjave in vodovoda, na ključavničarska dela za lastne potrebe in črpanje peskA ter gramoza iz shvskega korita ter prodajo na debelo in drobno iz stroke gradbeni material — od tega: gramoz in pesek, zidake, betonske cevi, plošče in stebre, iz cementa in gramoza, betonske nosilce, okna, okvirje, stopnice in druge gradbene betonske izdelke lastne proizvodnje. Rg 111 507/4 435 Besedilo: Splošno gradbeno poiT-jetje »Zasavje«, Trbovlje. ' ' ' Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje: pooblaščeni projektant Kariž Velislav in računovodja Martin Roišck. Vpiše se. da je Toplikar Alojz odslej vodja splošnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Vpišeta sc še dipl. ing. gradbeništva Botis Malovrh, kot vodja tehničnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Ivan Romih, računovodja. Pri obratu družbene prehrane, Trbovlje, Savinjska cesta se izbriše Uren Frane in vpiše Marjan Alič, novi poslovodja. Rg IV 59'12 452 Ljubljana, 12. januarja 1966. Besedilo: Gozdno gospodarstvo, Bled. Poslovni predmet se1 razširi še np gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, posameznimi stanovanji in poslovnimi prostori in ki so navedena v prilogi sklapa DS o razširitvi dejavnosti, ki jih je zgradilo, kupilo ali kabo drugače pridobilo Gozdno gospodarstvo, Bled. Rg I 2/9 255 Besedilo: Časopisno podjetje »Delo«, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi še na stransko dejavnost:1 Upravljanje (gospodarjenje) in vzdrževanje stanovanj škili hiš in stanovaj podjetja. Rg IV 608/13 180 Besedilo: »Foto Slovenija«, družbeno podjetje za fotodokumentacijo v SRS, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi še na prodajo na drobno in na komisijsko prodajo vseh fotografskih in optičnih aparatov, instrumentov ter vseh fotografskih potrebščin. Rg, 111 512/10 179 Besedilo: »Kemooprema«, Trebnje. Vpiše se uvedba prisilne uprave. Prisilni upravitelj je Čebular Andrej. Izbriše se direktor Drago Mervar. , Rg II 207'4 391 Ljubljana, 13. januarja 1966. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje, Grosuplje. Vpiše se stanovanjska enota SGP, Grosuplje, ki gospodari s stanovanjskimi hišami in posameznimi stanovanji ter poslovnimi prostori, ki so zgrajeni ali kupljeni za SGP Grosuplje in ki so navedeni v prilogi akta o ustanovitvi enote. Vodja enote je Milan Ljubič. Pravice enote so razvidne iz 25. člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 4. XI. 1963. Rg I 42/21 422 Besedilo: Čevljarstvo, Kočevje. Vpiše se uvedba redne likvidacije. Firma je kakor doslej, s pristavkom: »v, likvidaciji«. Likvidator je Uhan Ivan. Za podjetje v redni likvidaciji podpisujeta: Lunder Janez, predsednik likvidacijske komisije in Uhan Ivan. likvidator. Izbrišejo se dosedanji pooblaščenci za podpisovanje: Kajfež Jože. Pater-nost Marija in Andoljšek Katica. Rg I 105/10 447 Besedilo: »Vrtnarija«, Kočevje. Vpiše se uvedba redne likvidacije. Firma je kakor doslej, s pristavkom: »v likvidaciji«. Likvidator je Uhan Ivan. Za podjetje v likvidaciji podpisujeta: Valda Franc, predsednik likvidacijske komisije in Uhan Ivan, likvidator. Izbrišejo se tile pooblaščenci za podpisovanje: Murovič Rudi. Pater-nost Marija in Gregorič Anica. Rg I 135/4 448 Besedilo: Konfekcija »Kroj«, Škofja Loka. Vpiše se predstavništvo, Ljubljana, Ciril-Metodov trg 3, ki sklepa pogodbe o nakupu in prodaji blaga v imenu in na račun podjetja.' Poslovodja predstavništva je Jože Ja-jgodiCj Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 31. Vlil. 1965, dovoljenje skupščine občine Ljub-Ijana-Conter, št. 023-155/65-2 z dne 2. XII. ,1965. Rg II 210/23 584 Ljubljana, 14. januarja 1966. Besedilo: Družbena prehrana — restavracija »Triglav«, Ljubljana. Besedilo oijslej: Restavracija »Triglav« — samopostrežba, Ljubljana, Ljubljana, 17. januarja 1966. Rg VI 879/10 339 Besedilo: Poslovno udruženje pređuzeća za projektovanje, proizvodnju i prodaju kamiona, avtobusa i specialnih vozila — ITV, Beograd. Pri predstavništvu in skladišču rezervnih delov, Ljubljana se vpiše Kegl Metka, samostojna finančna referentka, ki sopodpisuje vse finančne listine. Rg VIII 1061/4 248 Besedilo: Industrija pohištva »Stol«, Kamnik. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje v zunanjetrgovinskem poslovanju podjetja ing. šnajder Franc in vpiše Hus Vdia, samostojna referentka v izvoznem oddelku. Rg I 170'36 ‘ 429 Ljubljana, 18. januarja 1966. Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Kočevje. Vpiše se enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, Kočevje, ki gospodari s stanovanjskimi hišami ter popravlja in gradi nove hiše. V. d. vodje enote je Mrvar Marjan. Za enoto podpisujejo: Mrvar Marjan, v. d. vodje enote, Cuk Marija, v. d. knjigovodje enote, Kamšek Nace, tehnični vodja ZO, sopodpisuje vse splošne poslovne listine in Cuk Majda, glavna finančna knjigovodkinja rudnika, sopodpisuje vse splošne finančne listine enote. Pravice enote so razvidne iz statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklopom z dne 23. XII. 1965. Rg I 92/14 446 Besedilo: Trgovsko podjetje »Vr-varna«, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi še na gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in posameznimi stanovanji ter poslovnimi prostori,, ki jih je zgradilo in kupilo oziroma ki jih ima v uporabi kot upravni organ trgovsko podjetje »Vrvarna«, Ljubljana. Vpiše se stanovanjska enota Ljubljana, Trubarjeva 29. Poslovni predmet: Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in posameznimi stanovanji ter poslovnimi prostori, ki jih je zgradilo ali ku- ilo ozifoma ki jih ima v upravi ot upravni organ podjetje m ki so navedena v prilogi akta o ustanovitvi enote. Poslovodja je Vergles Nande. Pravice enote so razvidne iz 21a člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 29. XII. 1965. Rg I 68/11 323 Besedilo: Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana. Vpiše se obrat za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, Ljubljana, Ulica Moše Pijade 39, ki uporablja in vzdržuje stanovanjske hiše. stanovanja in poslovne prostore, ki so jih, ne glede na leto gradnje, zgradile. kupile ali kako drugače pridobile železniške ali železničarske organizacije in ki so navedene v prilogi akta o ustanovitvi enote ter razširja materialno osnovo stanovanjske graditve. V. d. šefa obrata je Franc Hudales. Poleg nje^a podpisujejo še: Oto Strajna*, direktor investicijske grupe, Pungerčar Fani, računovodkinja in Alojzija Kragl, finančna knjigovodkinja. V poslovanju z banko podpisujeta kolektivno po dva podpisnika in sicer po eden od prvih dveh in po eden od drugih dveh podjusnikov. Enota sklepa pogodbe iz . svojega poslovnega predmeta v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovil DS s sklepom z dne 12. XI. 1965. Rg X 1158/2 _ 347 Ljubljana, 20. januarja 1966. Besedilo: Obrtno podjetje »Skupnost«, Železniki. Izbriše se v. d. direktorja Bertoncelj Miha in vpiše Gorjup Milan, direktor. Ljubljana. 22. januarja 1966. Rg II 221/8 385 Besedilo: »Zmaj«, tovarna baterij, baterijskih svetiljk in ogljenogra-fitnih izdelkov, Ljubljana. Poslovni predmet se razširi še na mletje mineralov in bogatenje manganove rude. Rg III 426/21 335 Besedilo: Tovarna šivalnih strojev, Mirna. Vpiše se pripojitev podjetja »Topol«, mizarsko podjetje, Mirna na Dolenjskem k temu podjetju. Rg I 25/24 388 Besedilo: Industrijsko podjetje »Meso«, Trbovlje. Vpiše se prodajalna tnesa in mesnih izdelkov »Na Logn«, Hrastnik, ki prodaja na drobno sveže meso, mesne izdelke, konzerve, jajca, mlečne izdelke, zaklane piščance in drugo delikatesno blago. Poslovodja je Martin Bec. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 26. X. 1965. Rg IV 181/8 455 Besedilo: Poslovno združenje »Ru-4 dis«, rudarsko industrijska skupnost, Trbovlje. Izbriše se Blapka Pucelj, ki je podpisovala tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju in vpiše Martin Rojšek, šef gospodarsko-računskega sektorja, ki podpisuje vse akte finančno deviznega poslovanja in tudi v zunanjetrgovinskem poslovanju. Rg IV 147/18 453 Ljubljana, 24. januarja 1966. Besedilo: Podjetje za distribucijo električne energije »Elcktro Ljubljana«, Ljubljana. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Ivan Ilc in vpiše Riko Urh, ki podpisuje finančne akte podjetja na območju Novega mesta. Rg Vlil 1065/7 343 Besedilo: Podjetje za distribucijo električne energije »Elcktro Ljubljana«, Ljubljana. Vpiše se stanovanjska enota, Ljubljana, Titova 38. ki kupuje in gradi stanovanjske hiše/ stanovanja in poslovne prostore v stanovanjskih hišah; skrbi za investicijsko vzdrževanje hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, ki so jih ustanovitelji vložili v sklad stanovanjskih hiš; izvršuje sklepe stanovalcev za uporabo sredstev, s katerimi razpolagajo stanovalci za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš; sklepa stanovanjske pravice, ki jim je oddano stanovanje in najemne pogodbe z najemniki, katerim so po zakonitih predpisih oddani v najem poslovni prostori; določa višino stanarine in najemnin; izdela letni in večletni program gradnje in investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš; samostojno vodi finančno in materialno evidenco in druge predpisane evidence glede sklada stanovanjskih hiš ter analitsko evidenco dohodkov in izdatkov po posameznih hišah, s katerimi gospodari. Stanovanjski fond je naveden v prilogi akta o ustanovitvi enote. Vodja stanovajnske enote je Jože Jamnik. Za enoto podpisujeta: vodja enote Jože Jamnik in vodja knjigovodstva enote Slavka Antičevič. Pravice enote so razvidne iz 5a člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 13. X. 1963. Rg Vllf 1065*8 344 Besedilo: Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana. Vpiše se prenos sedeža združenja iz Tržaške 2 na Miklošičevo 38 v Ljubljani. • Rg X 1134/2 346 Ljubljana, 26. januarja 1966. Besedilo: Komunalno podjetje Bled. Bled. Izbriše se Dijak Franc in vpiše Arko Vinko, novi direktor. Ljubljana. 4. februarja 1966. Rg I 46'4 440 Besedilo: Gostinsko podjetje hotel »Pugled«, Kočevje. Izbriše se Stimec Anton in vpiše Praznik Mitja, novi direktor. Rg I 91/12 445 Besedilo: »Agroobnova«, podjetje za gradnje in melioracije, Ljubljana. Izbriše se Pregelj Anton in vpiše ing. Golob Alfonz, novi direktor. Rg I 164/14 . 417 Besedilo: Tovarna pil »Triglav«, Tržič. Poslovni predmet se razširi še na cementacijo vseh vrst kovinskih predmetov. Izbriše se dosedanji poblaščenec za podpisovanje šmejic Alojz in vpiše Golmajer Aleksander, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg I 83/12 437 Ljubljana, 5. februarja 1966. Besedilo: Industrija padobrana i konfekcije »Kluz«, Beograd. Pri prodajalni v Mariboru, Glavni trg 16 se izbriše Preložnik Stane in vpiše Kanižar Franjo, novi poslovodja. Maribor, 12. februarja 1966. Rg 323/1-13 154 Register zavodov Vpisi OKrožna gospodarska sodišča In tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: Otroški vrtec »Vančeta Šarha«, Maribor (Moše Pijada 30). Poslovni predmet: Vzgoja predšolskih otrolc. Direktorica je Pemič Silva. Za zavod podpisujeta: Pemič Silva, direktorica, samostojno po zakonitih določbah in statutu zavoda, Jordan Milena, računovodkinja pa skupaj z direktorico sopodpisuje vse finančne listine. Ustanovitelj: Krajevna skupnost »Maks Durjava«, Maribor z odločbo, št. 138/1 z dne 15. XI. 1965. Zavod se je konstituiral 19. XI. 1965. Rgz 180'I-1 3143 Maribor, 23. decembra 1965. Spremembe Okrožna gospodarska sodišča In tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: Dom onemoglih, Gomil-sko. Zavod sp prenese v register zavodov pri tem sodišču. _ ' _ Izbrišejo se Viktor Kmetič, Janika Sitar in Fanika Benda. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo odslej: Ivan Pečnik, ravnatelj, v polnerti obsegu, Milena Košenina, računovodkinja, pooblaščena za podpisovanje finančnih listin, in Ma- rija Vidmar, pooblaščena za sopod-pisoranje finančnih listin. Rgz IX 119/1 376 Celje, 9. februarja 1966. Besedilo: Osnovna šola »Elvira Vatovec«, Prade. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Poleg ravnatelja podpisujeta za zavod še Žmavc Marija, namestnica ravnatelja, ki podpisuje v njegovi odsotnosti in Hočevar Dragica, računovodkinja. Rgz 41/2 • 16S Besedilo: Osnovna šola, Šmarje pri Kopru. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Poleg ravnatelja podpisuje za zavod še Pucer Viktor, tajnik. Rgz 43/2 169 Besedilo: Lekarna, Tolmin. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Poleg direktorja podpisujeta za zavod še Kavčič Zdenka, računovodkinja in Constantini Majda, tehnik, ki podpisuje v. odsotnosti direktorja ali računovodje. Rgz 42/2 295 Koper, 24, decembra 1965. Besedilo: Osnovna šola, Dobravlje. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se Koren Adela, predsednica sveta zavoda. Rgz 54/2 173 Bfesedilo: Osnovna šola. Podkralj. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. \ Rgz 55'2 174 Koper, 28. decembra 1965. Besedilo: Osnovna šola, Črniče. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Koper, 8. januarja 1966. Rgz 66/2 ' 229 Besedilp: Centralna lekarna, Aj- dovščina. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se Lozar Vida, računovodkinja. Rgz 78'2 299 Besedilo: Dijaški dom »Petra Skalarja«, Tolmin. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Rgz 77/2 298 Koper, 18. januarja 1966. Besedilo: Zdravstveni dom. Ilirska Bistrica. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpišeta se Žele Franc, upravitelj, ki podnisuje v odsotnosti direktorja in Frank Aloiz, računovodja. Koper, 25. januarja 1966. Rgz 80/2 354 Besedilo: Dijaški dom, Idrija. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišča. Vpiše se Musar Anka, upravnica. Rgz 87/2 356 Besedilo: Osnovna šola, Otlica. ■Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpišeta se nova pooblaščenca v fjnančnih zadevah: Bajec Joža, tajnica in Kavčič Marija, učiteljica. Vpiše se pripojitev v Osnovne šole, Predmeja k tej šoli. Rgz 89/2 357 Koper, 26. januarja (966. Besedilo: Zdravstveni dom, Sežana. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpišeta se dr. Mlakar Lado, direktor in Bobera Valentin, ekonomist, ki podpisuje kot pomočnik direktorju. Koper, 8. februarja 1966. Rgz 107/2 518 Besedilo: Dijaški dom. Koper. Zavod se prenese'v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Fprtuna Roža, blagajničarka. Rgz 106'2 519 Besedilo: Lekarna, Koper, Vpiše se pripojitev Lekarne Izola in Lekarne, Piran k tej lekarni. Rgz 52/3 514 Koper, 9. februarja 1966. Besedilo: Lekarna, Piran. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. -Poleg upravnika podpisujeta za zavod še Seršen Vajuka, računovodja in Kavečič Janez, višji far- macevtski tehnik, ki podpisuje v odsotnosti upravnika ali računovodje. . Koper, 26. februarja 1966. Rgz 86'2 355 Besedilo: Časopisni zavod »Uradni list SRS«, Ljubljana. Vpiše se sprememba priimka vodje uprave Černe Tilke, ki je odslej Stebla] Tilka in podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodkinje. Vpiše se Lepša Anica, vodja prodaje, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in računovodkinje. Ljubljana, 4. decembra 1965. Rgz I 78/2 k 3024 Besedilo: Center za socialno delo. Novo mesto. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Izbrišeta se dosedapja pooblaščenca za podpisovanje Lešnjnk Franc in Kolenc Slavka ter vpišeta Mraček Marinka, referentka, ki podpisuje kot namestnica upravnika v upravnih zadevah in ThoržeVskij Sergej, računovodja, ki podpisuje samo vse finančno-materialne zađe-ve. Rgz I 97/1 263 Besedilo: Gimnazija, Novo mesto. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Izbrišeta se ravnateljica Kasesnik Palmira in pooblaščenka za podpisovanje Zen Danica ter vpišejo Veljko Troha, ravnatelj, Alma Pečar, računovodkinja in Ana Pleško, tajnica. Rgz I 90/1 260 Besedilo: Lekarna, Radovljica. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Izbriše sc Zupan Franc in vpiše Bolte Angelca, administratorka in računovodkinja. Rgz I 93/1 261 Ljubljana, 18. januarja 1966. Besedilo: Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Izbrišeta se direktor Jože Sturm in nnmestnik direktorja Adi Klojč-nik ter vpišeta Drago Ulaga, redni profesor kot direktor in Olga Hafner, računovodkinja. Ljubljana, 20. januarja 1966. Rgz II 149/1 257 Besedilo: Psihiatrična bolnica, Begunje na Gorenjskem. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sddišču. Vpiše se delovna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, Begunje 55, ki ima takle poslogni predmet: Upravlja-tije in vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj zavoda, razširjanje materialne osnove stanovanjskega gospodarstva in skrb za napredek stanovanjskega standarda, nakup in izgradnja stanovanjskih hiš in stanovanj, nakup poslovnih prostorov ter oddajanje del v graditev, določanje stanarin in najemnin v skladu s predpisi ter pobiranje stanarin in najemnin, urejanje odnosov do stanovalcev glede vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj, prodajanje in zamenjavanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, vlaganje zahtev in pridobivanja sredstev za'krit je rhzlike v stanarini (subvencioniranje), najemanje kreditov in dajanje kre-d!toy zn stanovanja, opravljanji drugih poslov, s katerimi pripomore k večjemu obsegu stanovanjske graditve in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev, vodenje predpisane evidence, opravljanje drugih pravic in dolžnosti po zakonitih predpisih, aktih organov upravljanja zavoda ter po pogodbi med zavodom in enoto. Upravnik enote je Vinko Pačnik. Zn enoto podpisujeta: upravnik Vinko Pačnik in Ankica Tvekovič. računovodkinja, ki sopod-pisuje finančne listine. Pravice enote so razvidene iz 104a člena — točke d statuta zavoda. Enoto je vod podpisuje samostojno po zako-ustanovil svet zavoda s sklepom z fiitih določbah in po statutu zavoda, dne 30. XII. 1965. Maribor, 8. februarja 1966. Rgz I 112/1 484 Rg 97/1-5 475 Besedilo: Zavod za zaposlovanje delavcev, Črnomelj. Zavod se prenese v register zavodov pri tein sodišču. Vpišeta se pooblaščenca za podpisovanje: Fabjan Bojan in Kobe Ivan, oba uslužbenca zavoda. Rgz I 111/1 482 Besedilo: Zavod za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov, Jesenice. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Frece Jože in vpišeta Pohar Silva, 'računovodkinja in Zupančič Franc, vodja komercialne službe, ki podpisuje za komercialne posle in v odsotnosti direktorja, Rgz I 116'1 486 Besedilo: Zdravstveni dom, Li- tija. Izbriše se dr. Lebinger Franc in vpiše dr. Nose France, novi direktor. . Rgz I 73/2-2 425 Besedilo: -»Invalid«, Škofja Loka. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se pooblaščenka za podpisovanje Žužek Helena, računovodkinja. Rgz I 113'1 483 Besedilo: Zdravilišče, Šmarješke Toplice. Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje dr. Tomšič Vida, zdravnica. Rgz I 121/1 490 Ljubljana, 8. februarja 1966. Besedilo: Dom medicinske srednje šole, Maribor. Izbriše se računovodja Radej Franc, in vpiše Radej Evelina, računovodkinja, ki skupaj z upravnico sopodpisuje vse finančne listine. Maribor, 17. januarja 1966. Rgz 58T-3 313 Besedilo: Osnovna šola, Lovrenc na Pohorju. Vpiše se. da je upravitelj Lovše Vojko odslej ravnatelj. Maribor, 25. januarja 1966. Rgz 142/1-3 311 Besedilo: Zdravstveni dom, Ormož. Vpiše se, da je v. d. direktorja dr. Antolič Franc, odslej direktor. Maribor. 4. februarja 1966. Rgz 123T-3 474 Besedilo: Zdravstveni dom, Ljutomer. Izbriše se dr. Kaukler Ivan in vpiše dr. Bezjak Anton, ki za za- Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča in tajništva občinskih skupščin razglašajo: Besedilo: Zavod za upravo nepremičnin, Postojna. Zaradi pripojitve k Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Postojna. Koper, 29. decembra 1965. Rg II b 199 '3 k 50 Besedilo: Osnovna šola, Predme-ja. Zaradi pripojilve k Osnovni šoli, Otlica. Koper, 26. januarja 1966. Rgz 89/2 k 357 Besedilo: Lekarna, Izola. Zaradi pripojitve k Lekarni, Koper. Rgz 52'3 k 514 Besedilo: Lekarna, Piran. Zaradi pripojitve k Lekarni, Koper. Rgz 52/3 k 314 Koper, 9. februarja 1966, Objava L 5/64-100 1049 Prisilna likvidacija Proizvajalnega kombinata »Agroinel«, Ljubljana. Upniki se obveščajo, da bo 3. narok za preizkus priglašenih terjatev dne 28. marca 1966 z začetkom ob 8. uri pri tem sodišču, soba »t. 363. Na naroku bodo obravnavane vse priglašene terjatve, ki še doslej niso bile obravnavane. Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani, dne 16. februarja 1966. t Razglasi sodišč Dražbeni oklici R-15V65 1313 Dne 21. maja 1966 bo ob 8. tiri pri tem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sela vi. št. 1262, vi. št. 1246 in vi. št. 907. Cenilna vrednost je 24.274,48 novih dinarjev, najmanjša ponudba je 24.274.48 novih dinarjev, varščina pa 2.427,43 novih dinarjev. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, morajo upravičenci priglasiti sodišču najpozneje pri dra/.benem naroku pred začetkom dražbe, ker se drugače ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo kupcev, ki so ravnali v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Občinsko sodišče v Kočevju, dne 21. februarja 1966. Amortizacije vrednotnic, katerih Imetnik) se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodiSCu svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne Rnp 235/63 1025 Senekovič Andrej iz Ljubljane, Prešernova 7 prosi za amortizacijo čeka, št. A-008697 z dne 19. X. 1964, izdanega od NB-centrale v Ljubljani, transiranega na Banque Bolgare pour le Commerce Exterieur Sofia na 01 $20 na ime Senekovič Andrej, Ljubljana, Prešernova 7. Predlagatelju je bil ček ukraden. Priglasi-tveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dije 31. januarja 1966. Razne objave Razpisi javnih natečajev zn graditev investicijskih objektov 1388 Kmetijska zadruga Dravograd v Dravogradu razpisuje po določbah pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) I. j a V'ii i natečaj za oddajo gradbenih del pri zgraditvi objekta hmeljska sušilnica v Dravogradu. Predračunska vrednost gradbenih del je 270.330 novih din. Začetek del je takoj po sklenitvi pogodbe, dovršitev vseh del pa 15. Vlil. 1966. Izvajalec gradbenih del prevzame tudi obrtniška in instalacijska dela na tem objektu v vrednosti 200.000 novih din, ki se oddajo po naknadno zbranih ponudbah. Natečajna obravnava bo 15. dan po objavi razpisa ob 10. uri v pisarni Kmetijske zadruge v Dravogradu. Tehnična dokumentacija je interesom na razpolago od dneva objave v upravi Kmetijske zadruge, Dravograd. Kmetijska zadruga, Dravograd St. 50-149/11-66 1387 Invest biro. Koper kot zastopnik investitorja Hotela »Triglav« v Kopru, razpisuje po določbah p postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, Št. S'63) javni natečaj za oddajo gradbenih in obrtniških del novogradnje kuhinje in preureditve stranskih prostorov Hotela »Triglav« v Kopru. Predračunska vrednost razpisanih del je 750.000 novih din. Rok dovršitve del je 15. V. 1966. Natečajna obravnava bo 15 dni po objavi razpisa ob 10. uri v zavodu »Invest biro«, Koper, kjer interesenti lahko v treh dneh po objavi dvignejo popis del in dobijo na vpogled tehnično dokumentacijo. Invest biro. Koper St. 305/66 1411 »Petrol«, Ljubljana, Vošnjakova 2 razpisuje po 46. členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) in 4. člena pfavilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) 1. javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in elektroinstalacijskih del pri graditvi tipskega bencinskega servisa: 1. v Slovenski Bistrici za predračunsko vrednost 324.788 novih din, od tega gradbena dela 118.373 novih din, obrtniška dela 40.792 novih din, cestišče 140.209 novih din in električna instalacija s strelovodom 25.414 novih din; 2. v Senožečah za predračunsko vrednost 347.532 novih din, od tega gradbena dela 110.013 novih din, obrtniška dela 41.221 novih din, cestišče 163.531 novih din in električna instalacija s strelovodom pa 32.767 novih din. Na obeh objektih bo začetek del takoj, dovršitev pa do 15. julija 1966. Ponudbe borno sprejemali v upravi podjetja na dan licitacijske obravnave in sicer za objekt pod 1 dne 21. III. 1966 ob 10. uri, za objekt pod 2 pa dne 21. III. 1966 ob 11. uri. Interesenti lahko dobijo projektne elaborate v 5 dneh v tehničnem oddelku uprave podjetja. »Petrol«, Ljubljana St. 11/66 . 1371 Na podlagi 46. člena tein oljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 451/61) ter 2. in 4. člena pfavilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) razpisuje Veletrgovina »Koloniale«, Maribor I. javni natečaj ki bo 15 dni po tej objavi ob 9. uri v prostorih uprave podjetja Veletrgovine »Koloniale«, Maribor, Jurčičeva 5/II. Predmet natečaja je zgraditev satnopostrežnega paviljona ob Ptujski cesti v Mariboru. Skupna vrednost gradbeno obrtniških in instalacijskih del je 305.840 novih din. Od tega samo gradbena dela 114.510 Uovih din. Ponudba mora biti opremljena v skladu z določili 10. Člena citiranega pravilnika. K ponudbi je treba priložiti 1 °/o varščino pd razpisane vsote. Začetek graditve Je takoj po podpisu pogodbe. Rok ?a dovršitev tega investicijskega objekta je 4 mesece po sklenitvi po-gCKlbe. Interesenti lahko dobijo na vPogled gradbeno tehnično doku-Juentacijo že naslednji dan po ob-Jnvi razpisa pri »Koloniale«, Mari- bor, Jurčičeva 5/10, kjer lahko dvignejo tudi licitacijski elaborat. Veletrgovina »Koloniale« Maribor Št. 02/1-359/572-66 1572 Na podlagi pravilnika o postopku pri oddajanju investicijski objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) razpisuje Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, Maribor, Grajska ulica 7 kot zastopnik stvarnega investitorja Trgovskega podjetja »Zarja«, Maribor 1. javni natečaj ki bo 15 dni po tej objavi ob 10. uri v sejni sobi poslopja Zavoda za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, Maribor, Grajska ulica 7/1. Predmet natečaja je adaptacija trgovskega lokala na vogalu Gosposke ulice in Ulice 10. oktobra v Mariboru. Skupna vrednost gradbenih, gradimo obrtniških in gradbenih instalacijskih del jc jh) projektantskem predračunu 636.191 novih din, od tega sama gradbena dela 233.893 novih din, gradbeno obrtniška dela 243.261 novih din in gradbeno inštalacijska 159.037 novih din. Ponudba mora biti opremljena v sklada z določbami 10. člena citiranega pravilnika. K ponudbi je treba priložiti varščino, ki znaša 1 °/o razpisane investicijske ,vsote. Začetek graditve je po podpisu pogodbe. Boki: dovršitev vseh razpisanih del je do konca julija 1966. Ponudnik se strinja z veljavnostjo ponudbenih pogojev, ki jih predpisuje zavod. Interesenti lahko dobijo na vpogled gradbeno tehnično dokumentacijo že naslednji dan po razpisu pri Zavodu za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, Maribor, Grajska ulica 7/11. soba 201, kjer lahko dvignejo tudi licitacijski elaborat. Zarod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo, Maribor Razpisi Št. 834/1-66 1345 Fakultetni svet medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega učitelja za splošno in specialno patologijo. Prijave z biografskimi in bibliografskimi podatki je treba vložiti v tajništvu fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2/1 v 13 dneh od objave tega razpisa. Fakultetni svet Izgubljene listine preklicujejo Adam Ljudmila, Razvanje 4, p. Hoče, zdravstveno izkanico, številka 908664. 1240 Andre Franc, Maribor, Koroška 18. zdravstveno izkaznico, številka *311031. 1241 Antosiewicz Vespa por. Sega, Ljubljana, Gradišče 10, zdravstveno izkaznico. 1271 Babič Milan, Podgora 32, p. Ljub-Ijana-Šentvid, vojaško knjižico, izdano od VP 5920/10. 1272 Bajrektarević Đemal, Ljubljana, Podmilšakova 18, zdravstvenp izkaznico. 1360 Bedak Sejfa, Log 3, p. Ruše, zdravstveno izkaznico, št. 32954. 1242 Berčon Karolina, Poljane 12, zdravstveno izkanico, številka 069485. 1319 Bertok Lucijan, Bertoki 61, p. Koper, zdravstveno izkaznico. 1515 Bezjak Katica, Maribor, Ptujska 58, zdravstveno i&kanico, številka 944053. v 1243 Blagne Ludvik, Šenčur, invalidsko izplačilno knjižico, številka 131267. 1232 Boh Jože, Ljubljana, Mestni trg 15, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 5734. 1361 Bohorč Marija, Zagorje, Kolodvorska 27, pomočniško spričevalo krojaške stroke. 1273 Bosaučič Gojko, Ljubljana, Hrenova 14, delovno knjižico, številka 76'62. 1224 Bratu n Marija, Ljubljana, Vevče 112, zdravstveno izkaz-nico, številka 080758. • 1225 Breznik Franjo, Maribor, V zavoju 32, spričevalo varilnega tečaja, izdano 1960. leta v Mariboru. 1244 Cankar Brane, Ljubljana, Ljubeljska 14, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, številka 3758/ /662327. 1520 Cotman Alojz, Ljubljana, Ključavničarska 5, zdravstveno izkaznico, št. 145343. " 1302 Cvahte Ivan, Slov. Bistrica. Kolodvorska 9, zdravstveno izkaznico, št. 317194. 682 Čep Anica, Maribor, Cesta k Dravi 15, delovno knjižico, številka B-I 295541/5783. 1245 Četrtič Ernest, Maribor, Kidričeva 7b, spričevalo, št. 374/53, izdano v Mariboru. 1246 Drevenšek Anton, Maribor, Pra-protnikova 23, zdravstveno izkaznico, št. 925251. 1247 Drinovec Bojan, Ljubljana, Jenkova 15, zdravstveno izkanico. 1203 Durjava Peter, Ljubljana, Cigaletova 8. zdravstveno izkaznic^, št. 104533 (Maribor). 1321 Finec Marta, Ljubljana, Einspielerjeva 5, zdravstveno izkaznico. 1322 Gabrovec Franc, Maribor, Dogoška 81, zdravstveno izkaznico, štev. 1248. 1248 Gjerkeš Štefan, Lipa 107, p. Turnišče, potrdilo, št. 4727, izdano 25. I. 1966 od KB v Murski Soboti za znesek 4445 DM za avto VW 1300 iz osebnega deviznega računa Gjerke-ša Stefana. 1226 Glinik Vlado. Maribor, Kaloho--va 2. zdravstveno izkaznico, štev. 323371. 1249 Golob Emilija, Ljubljana,Valjho-nova 3, zdravstveno izkaznico. 1274 Grame Ježe, Globočice, 15, p. Krška vas, odločbo o stalni nesposobnosti za sliiženja v JLA. 454 Grbac Dino, Piran, Trubarjeva 42, zdravstveno izkaznico, št. 105551 na ime Grbac Luciana. 514 Grilj Ivan, Grmače, p. Moravče, zdravstveno izkaznico, številka 057883. 1362 Grobelnik Stanko, Maribor, Cvetličarska 16, pomočniško spričevalo vodovodnega inštalaterja. 1323 Guštin Darko, Sežana, Partizanska 58, zdravstveno izkaznico, štev. 808201. 1304 Habjanič Avgust, Maribor, Celjska 9, spričevalo o pomočniškem izpitu kovinske stroke, izdano leta 1948 v Mariboru. 1250 Hasanagič Mehmed, Ljubljana, Celovška 80, zdravstveno izkaznico, št. A-166257. 1524 Haup Bojan, Maribor, Lesjakova 25, zdravstveno izkaznico, številka 197694. 1251 Hižman Ana, Ljubljana, Topniška 26, zdravstveno izkaznico, številka A-339459. 1325 Hvala Jakob, Logarišče 47, pošta Klavže, zdravstveno izkaznico, številka 026208. 1292 Ješovnik Danica, Kozjak 23, p. Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 900618. 1252 Ježovnik Elvira, Črnomelj, Ulica 21. oktobra 4a, št. 284697. 1348 Kadirić Muharem, Ljubljana, Nove Jarše, zdravstveno izkaznico na ime Kadirić Mirsada. 1326 Kamšek Ivan, Sp. Ložnica 29, p. Zg. Ložnica, zdravstveno izkaznico, št, 312410. 1253 Karaip Čamil, »Tehnpgrad«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1305 Kondič Hasan, »Tehnograd«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 1306 Klarič Jelka, Cazin 39, zdravstveno izkaznico. 1275 Klemenc Franc, Mali Otok 13, p. Postojna, zdravstveno izkaznico, št. 306959. 686 Klemenc Marija, Nadolc 3, zaključno spričevalo strokovne šole usnjarske stroke. 1276 Kocmur Janez, Velika Loka 28, p. Vikija gora, zdravstveno izkaznico, Št. 155133. 1363 Koren Franc, Vrhloga 12, p. Laporje, vojaško knjižico, izdano v Mariboru. 1254 Koželj Stefan, Pogorje 42, zdravstveno izkaznico, št. ‘40885. 1277 Kračan Terezija, Jelša 15, zdravstveno izkaznico, št. 235493. 1364 Kraner Stanko, Bačkova 24, p. Benedikt, zdravstveno izkaznico, štev. 532942. 1255 Krištof Menda, Ljubljana. Jakši-čeva 8, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 1278 Kunstler Hedn. Osnovna šola. Litija. zdravstveno izkaznico, številka 238333. 1365 Lazič Djordje, Ljubljana, Kluno-va 16, "vojaško knjižtro, izdano v Valjevu. 1279 Leskovar Veronika, Oplotnica, zdravstveno izkaznico, številka 515864. 1256 Lesničar Branko, Maribor, Framska 4, zdravstveno izkaznico, štev. 962631. 1257 Lovrec Irena, Maribor, Makedonska 37, zdravstveno izkaznico, štev. 910261. 1258 Markoč Anton, Ljubljana, Grasse-lijeva 10, zdravstveno izkaznico, št. 202279. 1307 Markovič Franc, Primskovo, Za-grič 4, orožni list za lovsko puško dvocevko, izdan v Litiji, 1280 Marolt Alojzija, Staro apno 2, p. Turjak, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 062312. 1227 Meglič Jože, Maribor, Vojašniški trg 2c, delovno knjižico, št. 197.,1259 Mešiček Majda, Ponoviče 12. p. Litija, zdravstveno izkaznico na ime Mešiček Andrej. 1308 Milako Mehmed, Podutik 44, p. Ljubljana-Sentvid, zdravstveno izkaznico. 1309 Milovanovič Milan, Postojna, Tržaška 9a, zdravstveno izkaznico, št. C-28621 (Postojna). 1288 Mladinski aktiv terena »Stari Vodmat«, Ljubljana, štampiljko z besedilom: Mladinski aktiv terena Stari Vodmat Ljubljana. 1327 Muzlovič roj. Vodlak, Maribor, Poštna l/II, diplomo filozofske fakultete, izdano dne 23. X. 1961 v Ljubljani. 1260 Niki Ivan, Sladki vrh 16, p. Zg. Velka, zdravstveno izkaznico, štev. 919996. 1261 Novak EngeLbert, Maribor, Kettejeva 7. delovno knjižico, številka 716840/6354. 1262 Pečenik Jožek, Šentilj v Slov. goricah 82, (Zdravstveno izkaznico, št. 903191. 1263 Perinec Ivan, Brod 13, p.'Šentvid pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 475515. 1281 Perko Matija, Akademski kolegij, Ljubljana, indeks filozofske fakultete, univerze v Ljubljani. 1366 Peršak Feliks, Ljubljana, Stražarjeva 31, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 1328 Peršin Nataša, Zgornja Zadobrova 137, zdravstveno izkaznico, štev. 658760. 1329 Petek Andrej, Pernica 1, delovno knjižico, št. 8092. 1264 Petriča Marija, Kamnik. Mengeška 1, zdravstveno izkaznico. 1330 Plavčak Vinko, rudniški obrat Rutfnika lignita, Velenje, samski dom, vojaško knjižico. 865 Ploj Oskar, Maribor, Cafova 1, zdravstveno izkaznico, številka 0(67606. 1265 Podržaj Alojzija, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 28, indeks filozofske fakultete, univerze v Ljubljani. 1310 Polšak Elza. Ljubljana, Šmartin-ska 22a, zdravstveno izkaznico, št 089570. 1331 Porenta Pavel, Breg ob Savi 22, p. Kranj, zaključno spričevalo strojnega ključavničarja, 1332 Praprotnik Silvester, Potoki 24, zdravstveno izkaznico. 1311 Prašnikar Pavla, Vranke 1, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št, 058167. 1282 Pravdič Ivan, Maribor, Zupančičeva 48b, zdravstveno izkaznico, št. 989302.,- 1266 Rehberger Ivanu, Vižmarje 172, zdravstveno izkaznico. 1333 Rešek Viktor, Babinci 51, p. Ljutomer, zdravstveno izkaznico, štev. 150937 (Maribor). 1283 Ribič Nada, Ljubljana, Celovška 71, delovno knjižico, št. 1049. 1228 Rižner Ivo, Maribor, Strossmayer-jeva 29, vojaško knjižico, izdano v Mariboru. 1267 Rogelj Gabrijela, Jezero 58, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 1334 Rožman Ana, Trsek 14, p. Marezige, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. K-253212. 1235 Ručigaj Jožefa, Loka 32, p. Mengeš, pomočniško spričevalo krojaške stroke. 1284 Skok Zoreslav, Ravnica 26, spričevalo I. in II. letnika tehniške šole strojne stroke. 1229 Stopar Vinko, Ljubljana, Kebetova 11, zdravstveno izkaznico, št. 112677. 1285 Šejč Lija, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico, številka 051811. 1286 Štibelj Ignac, Struževo 28, zdravstveno izkaznico, št. 51761. 1359 Tipold Helena, Maribor, Meljska 23, maturitetno spričevalo, št. 105 iz leta 1963/64, izdano na I. gimnaziji v Marilmru. 1268 Tomazin Janez, Jelovica 32, p<*šta Majšperk, delovno knjižico, številka 277111/8651. 1370 Videčnik Feliks, Modrič 33, pošta Oplotnica, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 508757. 1269 Vrabec Danica, Rakek, Postojnska 10, zdravstveno izkaznico, štev. 240464, • 1287 Vrtačnik Ivan, Ljubljana, Lepo-dvorska 30, zdravstveno izkaznico. 1230 Zadravec Vera, Ljubljana, Šentvid 90. zdravstveno izkaznico, štev. 347107. 1367 Zevjiik Jože, Godešič 95. p. Škofja Loka. indeks TSŠ, strojna stroka, št. 1089-255. 1318 Žitnik Marija, Vino 12, p, Podtabor, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja št. 063458 (Grosuplje). 1335 žunec Marjan. Ljubljana, Lipičeva 2. delovno knjižico, izdano v Varaždinu. 1368 Žunko Milan. Limbuš 74. spričevalo zn visoke parne pritiske — varjenje, izdano od varilne šole v Mariboru leta 1959. 1270 Izdaja »Uradni Ust SRS« — Direktor. In odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna »Toneta TomSlča« v tjubljanl