Problematika strojepisne in kurirske službe V nekaterih naših ljudiskih odborili je strojepisje stalen problem, in to ne toliko zaradii pomanjkanja dobrih strojepiscev, koltkor zaradi neracionalno orga.inzirane strojepisne sl-užbe. V obc.ins.kih ljud.skili odborii bi moralo biti najmanj 50% stro-jeipiscev v strojepLsniii birojih. Z drugimi besedami, če analiziramo delo strojepis-cev v posameznih notranjih eiiotah, na-letimo na prijnere, da i.nva posamezen odsek potrebo po 30 % delovnega mesfa strojepisca, drugi 20 %, tretji 50 % itd.. dejstvo pa je, da ima vsak izmed teh od;se.ko7 STOjega strojepisca. ki ali ni d<>-volj zaposlen aii pa ]e v določenih dnevih preobremenjen. Ena izmed pogostih na-pak. ki jo iahko opazimo v naši admini-stracija je, da se pogosto diiktira stroje-piscetn, ki pišejo pa slepo. niRdtPm ko se hkrati daje v prepisoTanje strojepiscem. ki ne piš€jo na slepo, io je tako učinek teh zactnjjh vsaj za polovico manjši. Razen tega opravljajo v nekaterih na-ših institucijah referenti tudi interne ku-rirske posle. Zato ne opravljajo STOjega posla in stranke jih ne najdejo na delov-nem mestu. Zaradi raznih kurirskih in podobnih poslov ne porabijo posamezni uslužbenci 15 io tudi več odstotkov svo-jega delovncga časa v pLsarni. KoMkor nam je znano, je v upravah nekaterih držav referentom in pisarniškim asluž-bencem izrecno prepovedano. da bi opraT-ljaili interne kurlrske posle. V ZDA. Ve-liki Briitaniji. na Poljskem. Ceškoslova-škem obiskujejo interni kuriirji delovna mesta v presledk.ih 1 do 2 ur in prinašajo ter odnašajo pošto in drug mate.rial. Po d'ragi strani izkoristimo pri nas za kurirske posle včasih tudi stranke, zuna-nji kurirji pa opravljajo tista dela, ki bi jili xe davno morali preusmeriti na pcštno službo. V maogih primerih bi opravila to delo pošta ceneje, a v vseh iprimerih