jjpHf    Pripovedka o jaslicah
«1(ctEt arici se je zdelo čudno — naenkrat so se oži-uLlj|;i vile vse jaslice, ki so stale tam v kolu. Za-oEki sliSala je zvončkljanje ovac, ki so se pasle lEp?\ po rebrih, videla je žive pastirce in pasti-JffEjlgL rice iti proli blevn, kjer je spalo božje De-gi»t9JK tece, in li pastirci so kramljali med seboj, MmB in na njihovih hrbtih so bila živa jagnjeta. ^^U^fc          Marici se je zdelo jako čudno. Stala je
*5H3Sf pred jaslicami, gledala v vesele pastirce in po-slušala njihove pogovore. Jagnjeta so beketala radoslna in mulila sočno fravo po holmcih.
Najprvo so šli trije veliki, bradati pastirji. Na ramah je nesel vsak belo ovjico, a v roki košarico, napolnjeno s sadjem. Pastirji so se pogovarjali, in Marica je razumela vse.
,,Olejta, bratca, kmalu bomo pri hlevu", je rekel prvi: BTam leži Detece, o katerem so peli angeli nad nami."
»Ah, ubogo Dcte, (ako revno, a vendar sam večni Bog!" je vzkliknil drugi.
,Da, da — za naše grehe hoče trpeti in zato si je izbral tako rcvni stan", je dejal tretji. — Trije pa-stirci so odhiteli naprej.
. Za temi sta šli dve pastirici. Prva je bila velika, a druga ne večja kakor Marica, in oblečena je bila v revno krilo. Prva je nesla košarico belih jajc, druga je pa tiščala k prsom Sopek lepih rož.
—  181 —              '    "
,Kako krasna noč je nocoj!' je govorila prva pastirica. ,,Zvezdice sijejo tako nemirno na nebu — ej, rade bi prišle na zemljo gledat božjega Sinka, pa ne morejo — hm, ne smejo ! Nobene meglice ni na nebu; saj so se morale razgubiti pred svellobo angelcev, ki so nam naznanili rojstvo Odrešenikovo."
nDa, teta Marta", je odgovorila mala deklica, ntudi jaz sem vesela nocoj. Ko sem slišala angelce, Sla sem trgat rože, da jih podarim božjemu Sinku in ga prosim za dobroto: naj mi ozdravi bolno mamico, ki leži že dva meseca in ne more vstatil*
nLe bodi preprrčana, Ijuba Salotna, da pontore Jezus tvoji bolni materi.. .  Glej, že sva pri hlevcu!"
V višinah nad betlehemskim poljem se je zibal angel v čistobeli obleki. Njegov obraz je žarel in krog njega se je vse svetilo. Angel je pel, in Marica je bila vsa prevzeta od tega petja. Dostikrat ji je pripove-dovala mamica o angelskem pelju, in ona je hrepenela po tem, da bi ga enkrat slišala. Danes so se ji '.ires-ničile dolgotrajne, gorke želje: sliši angela peti v mo-drih višinah!
Angel se ji je zasmehljal, in ona je gledala ne-prenehoma vanj. Ej, kako sladko ji je bilo v mladem srcu, ko je čutila pogled božjega krilatca, ko je slišaia njcgov glas! — nSlava Bogu na višavah!'" je pel angel in se smehljal Marici vedno prijazneje. Toda naposled se je jel dvigafi kvišku in je kmalu jzginii visoko, vi-soko gori nad zvezdami . . .
Še dolgo je gledala Marica na ono mesto, kjer je izginii krilatee. Pastirci in pastirice pa so odšli žc davno mimo nje, a Marica je še vedno gledala proti nebu. Končno jo je predratnil neki g]as, ki je prišel od jaslic sem:
,,Marica, kaj pa gledaš tja gori?"
Marica se je obrnila proti jaslicam in tam zagle-dala majhnega, razfrganega dečka, ki se je opiral na bergljico.
.Izginil je angelček — čakam, kdaj se vrne", je odgovorila neznanemu dečku.
nEj, ne vrne se več", je rekel deček. BPa zakaj.
-   182   —
ne greš v hlevec, da vidiš božje Dettece, ki je stokrat lepše nego angelček ?"
Marica se je začudila, zakaj že sama ni prišla na to misel, zakaj že sama ni šla v hlevec? Zato se je odpravila lakoj s hromim dečkom naprej proti hlevcu. Deček je šel počasi in med potom je pripovedoval mali Marici:
»Srečna si, Marica, ker imaš še staršel A jaz nimam ne ateja ne mamice. Umrli so, ko sem jih komaj poznal. Zdaj hodim satn, zapuščen po svetu in živim od tega, kar mi dajo dobre roke... Da, da — ko bi bil zdrav, bi bilo že drugače. služil bi sam, ali pa Ce bi mogel priti k mamici, k ateju v sveta nebesa! — Zdaj grem k božjemu Sinku, da ga poprosim za Ijubo zdravje ali pa,  da mi pokaže  pot k ljubi  mamici..."
Marici se je smilil ubogi deček in holela ga je tolažiti; toda v tem sta prišla pred hlevec. Že je stopil deček naprej, že je mislila Marica za njim — a v tem trenutku je začutila na rami roko, ki jo ]e stresla na-lahko, in zbudila se je...
,No, zaspanček, vslani, gremo k polnočnici!" je zaslišala glas dobre mamice in vzdramila se je popol-noma. Spala je pri peči, naslonjena na mizo, in ravno kraj nje so stale jaslice. Rdečkasta lučka je gorela v hlevu in razsvetljevala obraz Matere božje, Jezuščka in njegovega rednika. svetega Jožefa.
Žal je bilo Marici. da so jo zbudili mama ravno v najlepšem trenutku. Toda pololažila se je v ccrkvi, kjer je bilo tako lepo, da se Marica, ki je bila prvo-krat pri polnočnici, kar načuditi ni mogla. Tako ne-kako mora biti v nebesih, ali pa v hlevcu, kjer je ležal božji Sinček, si je mislila in molila...         C. Slavin