rubiisned and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. /ti u koruti delavskega .jikUtv«. DtUvci m opra-victRÍ «lo vsega, kar pro- , ducira jo. TkU papar U devoted to Um iaUrMti of tke working class. Workars ar« antitled to all wkat tkay produce. Enteras imm^cIui matUr, Dm. t. 1SS7, at tha poet off les et Cklcaao, 111 . undsr th« Act of Cenare«» of March trd. 1879. Offici: 4008 W. II. St., Cllcago, lit. Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE aa itevilko v oklepaju, ki *« maka ja poleg vaioga naslova, prilepijo, nega spodaj ali na ovitku. Ako j. (5S1) itevilka ........ * ' tedaj vam s prihodnjo ste-vilko naioga lista potato naročnina. Prosimo, po-a ovito jo takoj. STEV. (NO.) 550. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. ! •»• CHICAGO, ILL., DNE 2«. MARCA, (MARCH 26th) 1918. LETO (VOL.) XIII. Manilest londonske socialistične konierence. NAČELNA VPRAŠANJA. Od 20. do 25. februsrja se je v Londonu vršila konferenca socialistov iz -zavezniških dežel, ki se je poglavitno bavila z mirovnimi pogoji in je sprejela manifest, obsegajoč temeljna načela in specialne zahteve, ki naj bi služile za podlago bodočemu svetovnemu miru. Kar se tiče temeljnih načel, se Vjemajo z o-snovnimi nazori znanstvenega socializma, izrečenimi na raznih mednarodnih kongresih in s principi, ki jih je v svojih znanih kongresnih govorih izrekel predsjednik Wilson. Nikakor se ne more tajiti, da se je med gotovimi fundamentalnimi postnlati socializma in slovesno izraženim zahtevam predsednika Wilsona izvršilo pomembno zbli-žanje. Xe bomo trdili, da je Wilson postal socialist. V gospodarskih vprašanjih stoji predsednik Zedinjenih držav gotovo na podlagi obstoječega družabnega reda: v tem oziru nastopa pač kot reformator, ne pa kot revolucionar. Naši cilji segajo tu mnogo dalje. Tudi če se oziramo le na vprašanje bodočega miru, moramo ponovno izreči, kar smo že večkrat dejali, da namreč ni zanesljive garancije za trajnost mi/ni. dokler obstoji gospodarski konkurenčni sistem, utemeljen v* kapitalizmu, sistem, iz katerega izvirajo najostrejsi in najnevarnejši konflikti. V tem oziru moramo ostati vsak na svojem hribu: Predsednik Wilson bo najbrže tudi nada-! Ije verjel v možnost sprave in pobratinistva vseh narodov v privatno kapitalistični družbi; mi črpamo iz gospodarskih dejstev prepričanje, da morajo produktivna sredstva postati splošna last organizirane človeške družbe, zato da bodo mogla« namesto produkciji za profit služiti izdelQvanju za potrebo. To prepričanje mora seveda tudi nadalje uravnavati nae delo, ki mora biti alejkoprej socialistično. Na drugi strani se pa more pošteno priznati, da so velike čisto politične zahteve predsednika Wilsona glede na pogoje bodočega miru take, da jih vsak odkritosrčen socialist lahko podpise. In io se uresničijo v taki Čistosti, kakor jo pred-zahteva, se s tem tudi uresničenje sociali- _ _ y_y .i,- — 4 L.. — — ., _ .. ^....... nWVÄ TnSTTIv pOHpeiH. ARO nf lin piwifr tii>1 movi svetovna zveza narodov, bo s tem ustvarjena internacionalna organizacija, kakršne svet Se ni poznal. Mednarodno zakonodajstvo, ki je doslej viselo v zraku, dobi tedaj trdno podlago, in zlasti socialno zakonodajstvo bo tedaj čimdalje bolj postajalo mednarodno. NTe mislimo, da se bo v kapitalističnih krogih povečala ljubezen do delavstva. Kapitalizem ne daje, česar ne mora. V tem nas prav liič ne motijo posamezni slučaji navidezne kapitalistične dobrote, če na primer poviša podjetnik "od svoje volje" delavsko mezdo. To se gotovo včasi zgodi. Ampak taka "dobrota" je le prevfclnort. Kapita- list, ki spozna položaj, da rajši danes prostovoljno nekaj, kakor da bi moral jutri po sili dati več. Tudi visoko ceno štrajka spoznava včasi podjetnik, in rajši ai v takem slučaju prihrani izgubo, ki bi mu jo lahko prinesla dolgotrajna stavka. Če se ustanovi zveza narodov, to je politična Internaciovala, se bodo morali kapitalisti posluževati te organizacije za socialno zakonodajstvo — v svojem interesu. Vzemimo konkreten slučaj. Organizirano delavstvo v Angliji ai je tekom vojne pridobilo znatne pravice, katerim se po sklenjenem miru gotovo ne bo odpovedalo. Ako ne bo delavstvo v Nemčiji imelo enakih pravic, se bo angleški kapitalist čutil prikrajšenega. Ob višjih delavskih mezdah, ob krajšem delovnem času, ob izključitvi skeHvkega dela, ob višjih izdatkih za varnostne naprave in pod. bi bila angleška produkcija dražja od nemške, to se pravi, da bi imela angleška konkurenca otežčano stališče napram nemški. Boj zoper lastno delavstvo bo težji; uspehov ne bo pričakovati od njega, posebno zato ne, ker so ne delavske organizacije .silno utrdile. Tedaj bo treba iskati pot na nasprotno stran. Angleškemu kapitalizmu se bo kazal uspeh le v tem, če se nemškemu in vsakemu drugemu nalože enaka bremena, kakor jih mora prenašati sam. (Nim naprednejša bo kakšna dežela, tembolj bo njen kapitalizem silil v internacionalmranje socialnega zakouodajstva. Silil bo v to zaradi sebe, ne zaradi delavstva. Toda kakršenkoli bodi njegov namen, moč delavstva se bo s tem povečala in pot do socializma se ho ngisdila. NARODNI PROBLEMI IN SOCIALIZEM Samoodločevanje narodov in zveza narodne ne redita socialnega vprašanja. Tudi mednarodno razsodišče ga ne reši in tudi splošno razoroženje ne. Mimogrede bodi povedano, da imamo o splošnem razoroženju svoje pomisleke, o katerih bomo se govorili. Ampak zaenkrat zadostuje dejstvo, da to vse skupaj v resnici ne rešuje socialnega vprašanja. Kajti njegove korenine so v razredih človeške družbe; dokler bodo razredi, bo tudi socialni .»alitiv socialni boj. Predvsem ga rešitev narodnega vprašanja očisti. Postavi ga v jasnejšo luč. Delavcu pokaže, da ga izkorišča in zatira gospodarsko močnejši, ne pa Člani drugega naroda. Nacionalni boji ne morejo tedaj proletaria t a ve? odvajati od socialnega boja. Z jasnejšim spoznavanjem pa postane delavec tudi sposobnejši za razredni boj. To je veliko bolj važno, nego je marsikateri idealist doslej priznaval. Da imamo danes ogromne množice popolnoma indiferentnega delavstva: da imamo trume prole-tariata, ki stoje v nasprotnem taboru; da jih ima- mo, ki se v tovarni bojujejo s kapitalistom, na volišču ga pa volijo za govemorja — to in še marsikaj drirzega neveselega v delavskem gibanju iu negi banj u ima svoje razloge. Ha j ni na svetu ničesar brez vzrokov. * Med te vzroke spada tudi nerešeno nacionalno vprašanje. Ni edino, ampak eno izmed najvažnejših. Ono zatemnjuje delavcu vid. Sugerira mu mnenje, da je tovarnar njegov nasprotnik, ker pripada drugi narodnosti, ue pa ker pripada kapitalističnemu razredu. Nscionslno vprašanje o-tnogoča izkoriščevalcem, da izigravajo tudi med delavstvom eno narodnost proti drugi. Se v Ameriki smo imeli zglede, ko so ped jetniki v velikih množicah importirsli črnce v gotoVe kraje, da je šiloma izbruhnilo strastno, plemensko sovraštvo, ki navsezadnje vendar le slabi dela vstvo kot celoto. V stari domovini je povzročalo silno nacionalno zavist, ko so postavljali Nemce v slovenskih krajih po tovarnah, železnicah i. t. d. na boljša mesta, Slovence pa na slabša. Blagodejno pa tudi ni vplivalo, ko je južna železnica — s preračunje-no tendenco — nastavljala Slovence na Dunaju in v drugih nemških mestih. Kdo naj še čudi nacionalni f uri ji, če ni mogel slovenski delavec pri okrajnem glavarstvu, v mestnih ti radi h Ltd. d. dobiti slovenskega odgovora T Če se je tnijeval za odškodnino po ponesrc-čenju, pa ni pri razsodišču nihče razumel njegovega jezika 1 t V so ga postavili pred sodišče, pa se je vsa obravnava vršila v tujeui jeziku in so mu šele, ko je liilo vse končano, povedali, kako je olisojen ? f • Vse to je jasno stalo pred njegovimi očmi in je potiskalo razredna nasprotja v ozadje, kjer jih ni uašel. Razjasnitev razrednega boja je pa vele-važen pogoj za njegov uspeh. Zato je rešitev nacionalnih vprašanj .v interesu socializma. JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE. Tudi londonska socialistična konferenca se je bavila S temi vprašanji. V svojem manifeatu pravi med drugim: "Konferenca izreka, kar se tiče Balkana, da utirajo vue krivice, storjeue balkanskim naro- _L Tiljo, Albanijo in vse s vojaško silo zasedene kraje morajo tuje čete izprazniti. Kjer koli zahteva prebivalstvo enega rodu in enega jezika, da se združi, je potrebno, ds ae izvrši to zedinjenje. Takemu prebivalstvu se mora prepustiti popolno svoboda,, da samo odloča o svoji usodi brez obzira na osvojevalne želje Avstro-O-grske, Turčije, ali pa katerekoli druge države. Trel>a je, da se obnovi Poljsko kot enotno in neodvisna država s svobodnim prihodom do morja. Vsaka nemška aneksija, odprta ali zakrinkana, Livonije, Kuronskega ali Litve bi bila grobo in kratkomalo nedopustno porušen je meduarodue-ga prava. S specialnim ozirom na češko in jugoslovansko vprašanje pravi manifest: "Konferenca ne predlaga razkosanja Avstro-Ogrske kot vojni cilj; tudi ne zahteva, da se tej državi vzame gospodarski dohod do morja. Na drugi strani ne more konferenca dovoliti, da bi*e zahteva neodvisnosti fohoslovakov in Jugoslovanov smatrala za vprašanje, ki se more rešiti le z notranje političnimi odloki. Treba je priznati neodvisnost vsakemu narodu, ki jo v resnici zahteva in izvršiti se mora na nek način,o katerem odloči Zveza na rodov. Potrebno je,da dobe te narod ne celote možnost, da sklepajo o svojem združenju v federativne družbe po svojem sorodstvu in po svojih interesih, če je taka njih volja; treba jim je prepustiti svobodo, da ustanove na mesto av-stro-ogrske države svobodno federacijo obdonsv-skih narodov". 8 ČIM SE VJEMA PROGRAM? Najznačilnejše besede v tem manifestu so tiste, ki zahtevajo za prizadete narode svobodo, da sami sklepajo, kako se hočejo organizirati za bo-dočuoMt. To je program, s katerim se Slovensko Republikansko Združenje lahko popolnoma strinja. Manifest se ne vjema z avstrijskim programom. Avstrija hoče, naj se njej prepusti, kako se urade razmere njenih narodov, in kaj bi bilo od tega pričakovati, lahko ugane, kdorkoli pozna Avstrijo. Ne Karlova vlada, ampak narodi sami naj določijo svojo usodo — pravi manifest. In to je jedro vsega. Manifest se pa tudi ne vjema s krfsko deklaracijo, ki hoče že naprej določiti, kaj uaj pripada jugoslovanski državi iu kaj ue, kakšna uaj bo oblika vlade in katera dinastija naj "osrečuje" Jugoslovane, koliko absolutistične pravice naj ima kralj, ki sankcionira, i. t. d. Nasprotno zahteva manifest, da naj se združijo tisti, ki se sami hočejo združiti in naj si skupno Življenje urede tako, kakor sami hočejo. Nobena pogodba med kraljevsko Petrovo vlado in londonskim odborom ne more in ne sme v zmislu tega manifesta ovirati «vofrodne "volje narodov, kskor jih ne sme ovirati avstro-ogrski sli kateri-koli drugi imperializem. Edina instanca, ki naj itna po besedah manifesta tudi kaj reči pri rešitvi teh vprašanj, bodi Zveza narodov. To je v redu in opravičeno. Kajti vseh narodov skupaj se tičejo vprašanja vseh narodov. Zveza narodov ima pravico zahtevati, da se v rešitev jugoslovanskega ali kateregakoli vprašanja ne vloži kal novih sporov, ki bi mogla — kakor je tudi Wilson dejal — prejalislej ugro-žati evropski in svetovni mir. Ce se reši jugoslovansko vprašanje ha ta način, bo pravično rešeno. Armour in Billy Sunday. Ogdeu Armour in Billy Sunday sta si segla v roke. Sklenila sta prijateljstvo, "odkritosrčno prijateljstvo." Ogden Armour jfe eden največjih mesarjev v tej deželi, Billy Sunday je pa "evangelist" in "izganjalec hudiča." Dvoje zelo različnih poklicev; vendar druži oba gospoda en namen. Ideal vseh idealov je obema ta, kako bi s najmanjšim trudom najbolj napolnila svojo blagajno. Ogden Armour ni "navaden" mesar. Krivo bi storili. Če bi si ga predstavljali kot moža, ki izvršuje s sekiro v roki svojo krvavo obrt. S pobijanjem volov in klanjem prešičev je le toliko v zvezi, da pomnožujejo ti sicer neestetični procesi njegove miljone. Ne glede na to je pa Mr. J. Ogden član dinastije, ki sicer nima kronanih članov, pa je vendar veliko mogočnejša od marsikatere oficieino vladajoče familije. Nekdanji slavospevi rokodelstva se uresničujejo v naših časih. Mesarji so dandanes aristo-kratje. Kaj je kakšen grof Kicki ali Ticki v primeri z Mr. Armourjem? Klavniški plemenitaš ima tudi svoje podlož-nike. V tem je skrivnost njegove velikosti. Ako bi opravljal svojo obrt z dvema ali tremi pomočniki, hodil sam na semenj kupovat vole, stal v mesnici in odvagal tej gospodinji funt stegna, oni kuharici funt pleč, ne bi nikdar našel poti v svet pleme ni ta se v. Lahko bi nekaj veljal v dveh, treh ulicah, ali največ, s čimer bi si mogel postavljati, bi bila debela zlata veriga, ki bi si jo pripel čez trebuh v znamenje, da ima kaj pod palcem. Toda to je ugled v zelo tesnem krogu. Da more Ogden Armour biti Ogden Armour, se je moralo mesarstvo iz malega rokodelstva raz-. viti v veliko industrijo. Nastati so morale klavnice, ki so same po sebi prava mesta. Na tisoče nekdanjih mesarjev je moralo izgubiti svojo eksistenco in vse njih obrti so morale priti v roke par takih magnatov, kakršen je Armour. In v njih službo no morale priti armade delavcev. Ti delavci so podložniki. JU t Vsak delavec je v sedanji družbi gospodarsko odvisen. Toda med odvisnostjo in odvisnostjo je razlika. Absolutne neodvisnosti ne bodo ljudje nikdar uživali, ker je po prirodnih zakonih nemogoča. A^ipak odvisnost klavniških delavcev* je najbližja suženjstvu. Delo v klavnicah ni zelo mikavno. Vsakdo ni tako ustvarjen, da bi ga veselilo dannadan, od jutra do mraka pobijati živali, bresti v krvi, vdihavati zoprni duh. Večinoma gredo v klavnice ljudje,ki ne morejo drugod dobiti dela. Kapitalisti ne bi bili kapitalisti, če ne bi izrabljali te okolščine, kolikor jo le morejo. Ljudem, ki se ponujajo, je veliko lože vsiliti neugodne pogoje, kakor pa delavcem, katere je težko dobiti. Kadarkoli pride tako daleč, da se iz tega ali onega vzroka preiskujejo razmere klavniških delavcev, se pokaže, da je njih življenje največja kulturna sramota našega časa. Predloga delovne dobe in škandalozno nizka plača sta dva glavna Vzroka bede, ki je v mnogih slučajih tako velika, da bije vsem pojmom civilizacije v obraz. Toda Ogden Armour je mož plemenitejšega srca, nego bi bilo soditi po njegovem mesarskem poklicu. Večni kritiki bedo morda vprašali, zakaj ni že davno iz lastne iniciative kaj storil za zboljšanje potožaja klavniških delavcev. Well — mi nismo njegovi advokati, ampak morda ni njegova visokost vedela, kako živi njegov proletariat. Če ima človek miljone, ima tisoč družabnih skrbi in dolžnosti. Tu je žlahta. Tu so znanci, vsled sve-jega premoženja dostojni take tovaršije. V takih krogih se menjajo zaroke, poroke, krst it ve, vpe-ljavanje odraslih hčera v družbo itd. itd. Kaj ve navadna delavska para o vseh takih važnih in pre važnih, dogodkih, ki napolnjujejo številne strani velikih kapitalističnih listov? Ako vzamemo le te socialne obveznosti v po-štev, si lahko domislimo, da imajo gowpodje a la Armour nemara *prmalo časa, da bi se zanimali za Življenje delavcev. Sicer pa: Kako naj tak baron ve, da ne morejo klavniški delavci čed- no živeti ob svojih plačah? Njemu ni bilo nikdar treba živeti s poldrugim dolarjem na dan; odkod naj torej ima izkušnjo, da je to premalo? Morda so zadnje razprave v Chicagi odprle Armour ju oči. In sedaj, ko je spoznal, da imajo njegovi delavci na tem svetu manj ugodnosti od njega, je takoj pripravljen, da stori kaj zanje. In sicer nekaj velikega. Billy Sunday je v Chicagi. Vsakdo ve to. Kapitalistični listi mu posvečujejo vsak dan cele kolone. Reklama se dela zanj z vso rafiniranostjo modernega oglašanja. In kdo ne ve, kaj pomeni Billy Sunday? Kdor ne pozna njegovega dela, je barbar. Billy Sunday rešuje duše. Billy Sunday reformira ljudstvo. Billy Sunday pokončava vse grehe. Billy Sunday odpira vrata nebeška. Nič ue de, da pravijo brezverski svobodomisleci njegovemu delu humbug. Kaj za to, če smatra stoinsto resnejših duhovnikov.njegovo nastopanje za škodljivo komedijo? Kaj naposled to, da ni v mestih, kjer je opravil svoj misjon, po njegovem odhodu nobene druge izpremembe, kakor da je z njim odšlo toliko iu toliko tisočakov? Evangelist je in ljudi izpreobrača; tak je njegov glas — in kaj morete Se zahtevati? Mr. Armour se je torej spomnil, da je Billy Sunday v Chicagi, in tedaj se mu je zasvetilo, da bi bila največja dobrota, ki bi jo mogel storiti svojim delavcem, ta, da jim da priliko slišati "velikega" preroka. Tako se je zgodilo, da sta si Armour in Sunday segla v roke. Billv bo torej pridigal klavtiiškim delavcem . . . je v krščanstvu še kaj resnega, tedaj je to pač najdrznejša zloraba krščanstva, ki si jo je • moči misliti. Kdor ima dvoje količkaj zdravih oči v glavi in pod lobanjo za mišlenje sposobne možgane. mora spoznati, da se postavlja verstvo tukaj na najbrezohraznejši način v službo kapitalističnega izkoriščanja. Pred sodnikom AWhuler-jem se je pokazalo jasno nad vsak dvom, da je blagostanje delavcev zadnja skrb klavniških magnatov, oziroma da to sploh ni njih skrb. Dokazano je, da zaslužijo delavci v teli strašnih profitarskih podjetih dovolj za nujne potrebe tega zemeljskega življenja. Kdor se je sploh kaj zanimal za položaj tega delavstva, ve že davno, da prebiva v luknjali, ki niso vredne imena stanovanja in da grozi njihovemu zdravju večna nevarnost v teh nehigieničnih brlogih. Mr. Armour pa pošilja tem delavcem — Billy Sundaya. , Če je kaj resnice na tem, da si prisilili človek s trpljenjem in wtradanjem nebeško kraljestvo, tedaj so tem sužnjem nebesa zagotovljena. Za izveličanje duš jim torej ni treba več posebno skrbeti; kar bi bolj nujno potrebovali, bi bilo nekoliko več kruha, malo več prostega časa itd. na tem svetu. Nihče ne more pričakovati od Billy Sundaya, da bo učil delavce, kako bi dosegli boljši» plač(% Tudi ne more nihče pričakovati, da bo Armour najemal Billy Sundaya ali pa kogarkoli za tak namen. Armour in Sunday sta si segla v roke iu sta se razumela. Mi pa ju tudi razumemo. In če je bil kdo še tako kratkoviden, da je smatral Billyja /.a resnično vernega moža, ki pridiga iz krščen-» skega prepričanja in ima v srcu ljubezen do ljudstva, dobi iz tega prijateljstva med evangelistom in kapitalističnim izkoriščevalcem lahko potrebni pouk. ( Ljudje naj se pa vpričo takih praktik nikar ne čudijo, da gre krščanstvo rakovo pot in da mu trpeče ljudstvo boljinbolj obrača hrbet. Porodilo se je kot vera ubogih in zatiranih; kaj je iz njega postalo, kaže pakt, ki sta ga sklenila Ar-m our in Billy Sunday. Pet odstotkov prebivalstva v Ameriki poseduje odstotkov narodnega bogastva. Nekoliko skrčilve ne bi moglo škodovati. Kaj misli kongres o tem? La . JF* • • * Slovensko repubücansko združenje. SEDEŽ V CHICAGI, ILL IZVR&EVALNI ODBOE: Frank Bostič, Filip Godira, Martin V. Konda, Etbiu Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovcc, Jole Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank VeraniČ. CENTRALNI ODBOR. John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judnič, Ivan A- Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H. Pogleduj Matt Pogorele, John Bezel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew Vidrich, Stefan Zahric, Leo ZakrajŠck, Anton Zloga r. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej še niso priglasili, postanejo ¿lani centralnega odbora, čini se pravilno prijavijo ki izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne poŠiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, R O. B. No. 1,Cicero, Ul.) * « Oleveland, Ohio. Lokalni odbor S. R. Z. v Clevelandu priredi . \ veselico s igro svojo prvo dne 31. marca t. L v Josip Birkovi dvorani na 6006 St. Clair Ave. Pri tej priliki se uprizori vesela igra "Krčmar pri zvitem rogu". • Ker gre pri tej prireditvi za skupno stvar vseh svobodoljubnih Slovencev, uljudno prosimo vsa društva t Clevelandu, in okolici, da ne prirejajo Svojih veselic na omenjeni dan. Odbor. wk Detroit, Mich. Tukajšnji lokalni odbor Slov. Rep. Združc nja priredi t soboto, 6. aprila ob 8. zvečer —: JAVEN LJUDSKI SHOD :— z dnevnim redom: "JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE IN SLO-VENSKO RKPUBLIČANSKO ZDRUŽENJE." Poročevalec Etbin Kristan iz Chicage. Vse rojake v Detroitu opozarjamo na ta shod in obenem prosimo vse slovenske organizaeije, naj ua ta večer ne prirejajo veselic I. t. d. Vse podrobnejše objavimo pravočasno. Lokalni odbor. 8HOD LOKALNE ORGANIZACIJE S. R. Z. V CHICAOU. vu ¡h V nedeljo popoldne (24. t. m.) se je vršil javni shod čikaške lokalne organizacije Slovenskega republičanskega združenja v Hoerberjevi dvorani, Bine Island Ave. in 21. Plače, ki je dobro iz-* pedel. Udeležba je sprva slabo kazala, toda med shodom se je dvorana napolnila priličao dobro. Br. Fr. Aleš je otvoril shod a kratkim nagovorom in nato je pevski zbor "Slovan" iz Pullmana zapel dve pesmi. Sledil je br. Fr. Zaje, tajnik čikaške lokalne organizacije, ki je v 'kratkem govoru orisal dosedanje delovanje združenja v Chieagu. Prvemu od-• zivu petnajstih društev so se pozneje pridružila še štiri društva, ki zdaj redno pošiljajo svoje zastopnike na seje. Prva prireditev dne 27. januarja t. 1. je imela sijajen moralen in materijalen uspeh. Meseca maja bo imela lokalna organizacija drugo večjo veselico s Kristanovo igro v Ci-cero in čikaški rojaki so že danes vabljeni, da jo obiščejo. — Br. Zaje je apeliral na večjo aktivnost v Chieagu. Po drugih naselbinah je več gi-bsnjs in mi ne smemo zaostajati. Časi so resni in zato je naša dolžnost, da se dvignemo vsi in sodelujemo, v boju za demokracijo proti avto-kraciji. Drugi govornik je bil br. Fr. Kerie. tJedro njegovega govora je bilo: Beseda "za--kaj" je ključ do znanosti in vsega napredka. V pradavnih časih je človek verjel 1$ očem in ušesom in varal se je toliko časa, dokler se ni enkrat vprašal: Zakaj vse to T — in odgovor na to vprašanje ga je privedel do neštetih skrivnosti in mu začrtal nova pota. — Slovenci smo na glasu, da smo nadarjeui, ali tudi mi se neradi vprašamo: Zakaj? Bili ste v starem kraju in videli, kako so propadala posestva, toda malokdo se je vprašal: Zakaj? Kaj je vzrok? Tudi v Ameriki je velika skupina naroda, ki se izogiblje tega vprašanja. Imamo karakteristična stališča. Prva skupina so "avstrijaki", ki nikoli ne apelirajo na svojo pa-. met, da HK poznali resnico. Enkrat so jim zabili V glavo, da je avstrijaki cesar glava vsega in vsi drugi morajo biti pokorni hlapci In ta vera jim je ostala v krvi In mesu do današnjega dne. Ti ljudje spadajo med rastlinstvo in so odvisni od vetra? mrtve duše so v človeški družbi in Četudi n bodo enkrat spadali v republiko, ostanejo brez pomena in mrtvi za vsak napredek. — Druga skupina je še bolj karakteristična. Podobna je tistim Živalim v pravljici, ki so se spustile v beg in tekle do morja. Ko so se ustavite, so izpraševale druga drugo: "Zakaj smo bežali?", toda odgovor je bil pri vseh: "Zato, ker smo druge videli." Končno je povedal zajec, da je on prvi bežal, ker se je splašil dežja, ko je pričel padati po suhem listja. Tako delajo ljudje, ki gledajo zato, ker drugi gledajo in prikimajo vsakomur, kdor pride v več- J jem ali manjšem fraku in jim natrobi v ušesa nekaj penastih fraz. — Tretja skupina se zbira v krogu Slovenskega re jni I»I i«■ a 11 s kega združenje. libriTa~II Je najboljšo pot, ker se je ravnala po pameti. Ako hočemo, da bo naša domovina demokratična, tedaj moramo, ve4etk da demokracija prihaja samo" iz ljudstva in nikdar ttc od vlfflar-jev; prava demokracija iz ljudstva j»- pa mo-_ goČH le v republiki in lic y monarhiji Združenje ima bratski program, ker zahteva, združitev vseh štirih narodnosti, med katerimi so tudi Bolgari. Da so Bolgari danes na strani centralnih držav, so tega največ krivi monarhi na Balkanu. Ako bi ne bilo kraljev, bi vsekakor ne bilo bratomorne vojne med Srbijo in Bolgarsko Teta 1886 in 19Í3. Kralji so delali razdor, povzročili sovraštvo in potem iskali maščevanja, v čemur leži dober del vzroka sedanje svetovne vojne. Svoboda Jugoslovanov in neoviran razvoj vseh štirih narodnosti je torej mogoč le v federativni republiki, ki Ima segati od Jadranskega do črnega morja. Govoril sem z nekim uradnikom državnega depart-menta in mu razložil naš program. Dejal je, da je stvar lahko'izpeljiva, Čim je enkrat poražena pru-*ka avtokracija. To je razumljivo. Zmaga naše i-deje je odvisna od zmage Amerike nad kajzeriz-mom. Podpirati je treba ameriško republiko in ji pomagati do image; ves naš narod v Ameriki se mora organizirati in delovati za'poraz avtolíracT-, je, ako hočemo doživeti svobodi? in naš <-ilj tudi. zjLs^ujLnftn^L^^ Nsto je nastopil govornik br. Jože Zavertnik, ki je izvajal v glavnem sledeče: Senator Borah je pred kratkim dejal v zbornici: "Tako¿ v začetku vojne bi bilo treba podučiti ljudstvo, da se bije boj med dvema nazoroma — demokracijo in avtokraeijo." — Slovensko re-publičansko združenje zastopa nazor demokraci je. Slične bratske organizacije so na delu tudi v Parizu in Rusiji. Na drugi strani je Jugoslovanski odbor v Londonu, ki zastopa avtokraeijo zato, ker hoče ustvariti monarhijo. Kdor tega ne verjame, naj še enkrat prečita 13. točko krfske deklaracije, j ki direktno znači, da gre za ustanovitev avtokra-Jtične države na slovanskem jugu. (Aplavz). Slovenci, ki smo se naselili v Ameriki, nismo še pozabili ita avtokraeijo v Avstriji. Tukaj smo spoznali košček demokracije, liahko bi je bilo še več, ako bi ljudstvo hotelo, kajti pri volitvah lahko doseže vse, kar hoče. V demokratični republiki, kakor je Amerika, ima ljudstvo takšno vlado, kakršno samo hoče; v Avstriji, ki je avtokra-tična, je to nemogoče. Ali se bomo torej ogrevaj za drugo Avstrijo y Jugoslaviji^ Res h^jhili ne-umni, če si se enkrat volimfr ftaro sužnos^! Ame-rflkif republika" je federativna in tukaj vidimo politično enakopravnost. V monarhijah je to ne-» mogoče. Jugoslovanski monarhisti se že danes kregajo, kdo bo kralj. VJ,ndiiuiapolian je nedavno stalo pred sodiščern~tri44jstj£ni<^<)rcev^Tri so^se ¿fipW a Srbi v dokazovanju, da bi bil Črnogorski Nikita boljši od srbskega Pet ra^ Ako se torej že zdaj kregajo, kaj bolele potem? Zato je najbolje, da pometemo z vsemi dinastijami. — Vprašujejo nas: Kako bomo dosegli republiko ? Neumno vprašanje! Kako bodo oni dosegli kraljestvo? Brez poraza Nemčije in Avstrije ne boire-publike niti "troimenske" kraljevine. Slovensko j republičansko združenje polaga svoje nade v zma-gq demokracije in zato tudi podpira vlado Združenih držav. Wilson je dokazal v svojih poslanicah in zlasti v svoji brzojavki ruskim boljševi-kom, da ima Amerika zelo demokratične cilje v tej vojni, ki so lahko izvedljivi. Mladina odhaja na bojišče, ali naj tisti držimo križem roke, ki o-ntanemo doma? Ako torej podpiramo Ameriko na bojni fronti in doma # tem, da cdjeraljemo obveznice svobode, vojno-varčevalne znamke itd., delajmo s tem indirekt no tudi za svobodo naše stare domovine in dosego našega cilja. Zdaj je treba iti v boj, da ne boftio pozneje plačevali harača kajzeriu in izgubili republiko, katere ne bo, če ne zmaga'Amerika v tej vojni! (Aplavz). Zadnji govornik je bil br. Etbin Kristan in glavne poteze njegovega govora so: Iz Londona smo imeli srečo dobiti nekaj gospodov, ki so pa odšli kakor so prišli. Zadnji je prišel dr. Vosnjak in najbrž bo imel enake izkuŠ-.nje kot drugi pred njim. Spoznavajo namreč, da /med nami ni ljubezni do kralja. Sicer pravijo, da ni načelne razlike med našo in njihovo strujo in da je krfska deklaracija (njihovo sv. pismo) lc nekaka formalna* za slučaj skupščine. Deklaracija je brez obveznosti — ali v eni sapi nam pa dopovedujejo, da je zgodovinski dokoment. V resnici pa hočejo, da jih vsi Slovenci priznamo za glavarje m jim slepo sledimo. Ali je njihova deklaracija res tako nedolžen papir? Mene ne veže niti najmanj, ali logika ostane, da je londonski odbor vezan na dotični papir toliko čfisa, dokler je ne sežge.Dokler pa odbor priseza na to izdajalsko krpa papirja, se vsakdo zaveže za nov jarem, kdor podpira londonski odbor. Dalje pravijo, da ta krpa papirja prepušča popolno svobodo za tisti čas, ko bo o stvari odločala ustavodajna skupščina. Toda čitajmo črno na belem in videli bomo, da bo Jugoslavija monarhija s Karagjorgjeviči na čelu. To je jasno in že vnaprej zaključeno: Kdaj je gospoda vprašala narod? Gospodje so si pač mislili: Kaj pa je narod! Kaj bo masa, čreda odločali! Zakaj smo pq mi tukaj?! Ker so se že odločili za "demokratično" monarhijo, sem absolutno proti temu, da bi samo Peter kandidiral za kralja; naj kandidira še kdo drugi. Kralji padajo na svet tako, kakor vsi dro-gi ljujpc^fn'^éjma piTnc Aleksander pravico prestola, potem jo imajo vsi Slovenci, Hrvatje in Srbi^T0 1)0 kraljevina, v kateri home val kra-ljl. Odpravimo frazo "veličanstvo," ds ne hemo s to besedo pozdravljali drug druzega, in pn*em ' je to republika. Proti monarhiji sem tudi zato, ker Imam še nekoliko usmrtjenja do monarhov. Pomislite, koliko stokanja je pri monarhih o "velikih odgovornostih, skrbeh in trpljenju," ki jim ga nalagajo vladarske dolžnosti 1 Koliko sitnosti imajo n. pr. z ljubeznijo in ženitvami. Ženiti se smejo samo v svojem krogu in vsa visoka šlahta odločuje, dali je ta aH ona punca sposobna za njihpv visoki krog. Proč s temi sitnostmi in trpljenjem vladarjev ! Poženimo jih med svet, pa naj Žive kakor vsi ostali ljudje. Ravno llabsburžahi in Hahencollerni nam služijo v slab zgled. Na vrhu je vladar in potem se vijejo obroči kast doli do oficirjev. Vse je razdeljeno po krogih in zunaj kroga je pa ljudstvo, ki drži vse kroge na svojem hrbtu. Ali bomo Jugoslovani tudi začeli sc tem paklom? Dr. Vošnjak ima "razlago": Kralj potrdi monarhijo Šele tedaj, če se za njo izreče skup- Isčina." Prečitam še enkrat 13. točko krfske deklaracije in tain stoji jasno kot beli dan, da brez sankcije kralja ne bo veljaven noben zaključek skupščine. Kako se to strinja? Recimo, da pride skupščina skupaj in zaključi, da bo republika. Zaključek prineso kralju in — on bo sam sebi dal brco! Iščite si takega kralja! — Dobro — pravijo — ne pozabite, kaj so Srbi naredili z Aleksandrom. O, da, enkrat se je to posrečilo, ampak takrat so rebelirali oficirji in poveljniki armade. Kako je pa to možno, če stoje za kraljem vsi častniki z armado vred? Skratka: Kdor pravi, da je republika mogoča na temelju krfske deklaracije, je navadni bluf-far in lainik. Verjamem, da so Srbi demokratični in Bolgari so tudi, ker so še premalo časa v monarhistič-nem sistemu. Slovenci in Hrvatje so tudi demokratični, ker jim je avstro-ogrsko tiranstvo moralo zabiti v glave demokratične ideje. Demokracija mora torej priti iz teh narodov samih, ne pa od zgoraj, od kralja. Zakaj ne vprašajo ljudstva, česa hoče? Ker se boje, da bi ljudstvo zavrglo kralja. Na papirju je seveda mnogo obljub, ampak dokler je na krmilu glavar, ki ima zadnjo besedo o vsem, kar se sklene, ne dam nič na obljube. Ravno te dni imajo krizo pri srbski vladi. Mi-jiistrstvo je dmisioniralo in politične stranke zahtevajo koalicijsko vlado, to je zastopstvo vseh strank v kabinetu. Aleksapder je pa to zahtevo kratkomalo odbil. Kaj je razlike méd njim in Viljemom? To so znamenja, ki kažejo, kaj bi pri- ' šlo, če bo on kralj Jugoslavije. Naše združenje zahteva federativno republiko, v kateri bodo vsi štirje narodi neodvisni v svojih notranjih zadevah. To se pravi, da se narodi razvijajo svobodno, ne pa da bodo s silo stlačeni v "en narod". Narcda ne morete položiti v ponev in ga prepeči, kakor si bi kdo želel. Jaz sem Jugoslovan in sem za zedinjenje Jugoslovanov vso vrsto let odkar politično mislim, ampak zedinjenje mora ili po razmerah in možnosti. Fakt je, da so Slovenci Slovenci, Hrvatje so Hrvatje, Srbi so Srbi in Bolgari so Bolgari. Ne moreš prijeti Slovenca in ga stresti, da bo takoj padel iz njega Jugoslovan in rekel "Kuda ideš" namesto "Kam greš?" — Vsak narod zna po svoje pisati in ima svojo literaturo, ki se ne da zavreči kar čez noč. Angleži bi radi spremenili pravopis, da * bi se jezik tako pisal, kakor se govori, ali ne morajo. tega storiti, ker imajo stoletja literature, ki se ne da kar tako zavreči. Ravno tako ne moremo naenkrat napraviti naroda iz štirih skupin, ker to vzame časa. « Zato mora biti federacija s avtonomijami in polagoma se bo jezik vlival v enega samega. Avstrija je bila bik in je hotela germanizirati vse narede že pred več sto leti, ko so bili časi ugodnejši za raznarodenje, kakor so danes, ali nakana se je izjalovila zato, ker je Avstrija kazala pest. S silo ne more iti nobena stvar. To so razlogi, ki govore zoper centralizacijo in monarhijo. Naša dolžnost je, da zahtevamo republiko na podlagi pravice samoodloöeranja, kakor je dejal Wilson. Pravica samoodločevanja za Jugoslovane je potrebna tudi v interesu večjih narodov, kajti svet hoče, da bo na Balkanu mir. Z odpravo vseh dinastij je odpravljen tudi prepir in zmeda, ki je navadno posledica kavsanja med monarhi. Vprašanje jugoslovanske republike se tiče vsakogar, kdor je za bodoči mir in svobodo nega človeštva; dokler ne bodo svobodni vsi narodi, toliko časa ne moremo govoriti o svobodi človeštva. Ne moremo se potegovati za svobodo- drugih, dokler ne delamo za svobodo svojega lastnega naroda. Vsak izgovor je piškav. Po vsi Ameriki se drami jo slovenske naselbine in se zbirajo okrog republičanskega /druženja. Veliko gibanje za naš program se vrši v Pennsylvaniji. Naprej z njimi! Združenje nima obljub niti garancij, toda na strani združenja je pravica in zaupanje v moč ljudstva in se moramo postaviti in boriti za program združenja. ((Burno odobravanje). I Med govori in naposled so nastopili pevski zbori "Lira" (mešan zbor), "Slovan" in "Sava" ter zapeli lepih pesmi. Končno je br. Aleš vprašal navzoče, Če ima kdo kakšno vprašanje na govornike, ker se pa ni oglasil nihče, je naznanil, da se je nabralo v dvorani $27.30 in nato je zaključil pomembni shod. S. R. Z. V LA SALLE, ILL. La Salle, 111.' Dne 3. februarja so se zbrali odborniki 9 društev in klubov v Slov. Nar. Domu na sestanek v prid Slov. Rep. Združenja. Br. Lavo Zevnik nam je pojasnil namen in pomen S. R. Z. Sklenilo fie je soglasno, da skličemo dne 10. marca javen shod, na katerega se povabi kot gl. govornik rojak Fr. Kerže, urednik in lastnik mesečne revije "Čas" iz Chicage. • Shod je bil sklican na 10. marca ob treh popoldan. Ker je rojak Frank Kerže zaprudil vlak, ni bilo mogoče, da bi bil v pravem času v La Salle. Rojak John Novak je otvoril shod in je navzočim povedal, da želi državni -tenator gospod P. Koleman spregovoriti par besed o nameravanem lokalnem vojnem skladu, katerega nstanove za U Sai ie in okolico. Za tem je govoril brat Lavo Zev- n»k o sedanji vojni situaciji. Na to je bil« čitana sledeča resolucija, ki je bila soglasno spre jeta: J : • » * "Slovenci in Slovenke iz I* Salle iu okoli, ce, zbrani na javnem zborovanju dne 10. marca 1918 v dvorani Slov. Nar. Doma v l^a Sulle H|.f izjavljamo, da se popolnoma strinjamo s eilji lu idejami Slov. Rep. združenja in obljubujeuio, da ga bomo po svojih močeh podpirali. Zavedamo se, da je svetovna vojna, ki je po-teguila v svoj vrtinec skoraj vse narode sveta, prizadjala obilo gorja in bede tudi našemu sloven-skemu narodu. Zavedamo se, da je bila ta vojna vsiljena mi. roljubnim narodom cd roparske bande na cesarskih dvorih Berlina in Dunaja, iu sicer z ropar, skim namenom podjarmiti pod Železno pest kri», tegu uemškegff despot izum vse druge, doslej ie proste narode. Zavedamo se, da se sedaj bije boj na polji, nah za svobodo in prostost vseh narodov; to ni več boj krutega Viljema in njegovih krvoločnih pomočnikov na eni strani ter zaveznikov na dru-gi, ampak to je boj med demokracijo in temnim suženjstvom. zmaga nemški militarizem s svojimi krvavimi načrti, zasužnji ves svet; vsak nt rod bo ječal pod težo nemške cesarske brutalnosti. Ae nikoli v zgodovini ni človeštvo doprineslo toliko Žrtev za svobodo, kot jih doprinaša v tej vojni. Potoke gorke človeške krvi je že popila zemlja na bojnih poljanah, na miljone mladih fantov in mož je darovalo svoje življenje v tej vojni za svobodo nas vseh. Na stotisoče nedolžnih otročičev je moralo v prerani grob zaradi te vojne. Ali naj bodo te žrtve zamanj, ali naj kri, ki napaja bojne poljane, ne obrodi nobenega sada! Ne in stokrat ne! Boj, ki se danes bije, se mor« nadaljevati toliko časa, da zmaga pravica nad krivico, nadaljevati se mora, dokler ne bo nemški militarizem s svojim okrvavljenim roparjem Vi-ljemom premagan, premagan popolnoma. Pridružujeo se večini slovenskega narcda v Ameriki za propagando Jugoslovanske federativne republike, kajti edino v tem, da se otrešeno raznih monarhističnih pijavk, bomo postavili temelj za miren razvoj v bodočnosti. Jasno ni odkritosrčno izjavljamo danes tukaj, da se popolnoma strinjamo s cilji in idejami našega predsednika WTilsona, ter svečano obljubljamo, da bomo podpirali vlado naše nove domovine po vseh svojih najboljših močeh za dosego tistih ciljev, ki jih je naš predsednik že večkrat povdarjal. Storili bomo, kar bo v naši moči, da prinese ta vojna zmago demokracije nad avtokraeijo, tla zavlada po končani vojni svoboda na vsem svetu. Bratje in sestre: Boj naše nove domovine je tudi boj našega slovenskega naroda; če zmaga "Stric Sam", zašije tudi našemu narodu v starem kraju milo solnce svobode, kajti otrcsel se bo suženjskih verig, v katere je že steletja vkovan. Zatorej pomagajmo plemenitim idejam Združenih držav, pomagajmo rušiti današnji krivični, militaristično-monarbistični sistem v Ev in ne odnehajmo prej, dokler se ta gnili »istem poruši popolnoma, da nam bo dana pri razvalinah^ te gnilobe postaviti pošteno člo družbo, v kateri bomo živeli z vsemi narodi sv v bratski ljubezni in slogi. Naj ta ogromne žrtve, katere padajo danes na bojnih poljanah, rode novo drevo človeške družbe ,pod čigar senco naj zbere v.ie narode sveta ter naj deli vsem: Enakopravnost, bratstvo in svobodo.'' Shod je bil skoraj zaključen, medtem pa je prišel rojak Fr. Kerže. Nfcmo mu dali dosti odmora, kajti naša iskrena zelja je bila slišati njegov govor. Ustregel je naši želji in nam v priproutih, la hkorasumljivih besedah predočil vse, kar ima stik z osvobojevalnim delom zatiranega slovenskega naroda v, stari domovini. V odbor krajevne postaje S. R. Z. so bili ii-voljcni: Matt Vogrieh, predsednik; Jaseph Čerta-lich, podpredsednik; Ferdo Arzenshek, tajnik; John Ermenc, blagajnik. V nadzorni odbor: Thomas Golob, Anton Mežnarich in Paul Berger. Redne mesečne seje se vrše vsako 4. nedeljo v Wsecu po "Domovi" seji. Svobodoljubeči rojaki so skupno darovali $19.70 Shod se je vršil vseskozi mirno in v zadovoljstvo vseh. Rojaku Frank hvala. Keržetu pa najprisrčnejK« Paul Berger. štirideset korporacij v Zcdinjenih državah je leta 1916 napravilo čez 700 miljonov dolarjev izrednega vojnega profita, to se pravi toliko več dobička, kakor v mirnih časih. Stric Sam bi menda lahko rabil nekaj teh miljonov. "Pod vrhovnim vodstvom cesarja in kralja se nadaljuje ofenzivna bitka proti Angleežm na fronti pri Arrasu, Cambraiju in St. Quentinu le dva dni". Tako sc glasi uradno naznanilo iz glavnega stana nemške armade. Brzojavna poročila pripovedujejo dcdej o znatnih uspehih, ki jih je nemška armada dosegla proti Angležem. To se sicer še vse lahko obrne, kakor se je v tej in še v drugih vojnah Že marsikaj obrnilo. Ampak o tem bo ie čas govoriti, kadar bo situacija odločila, kar do-slej fie ni. Zanimivo je pa za nas, da "vodi" kaj-zcr Vilče to ofenzivo. Ne da bi se čudili. Saj prinašajo cesarji in kralji vse mogoče sposobnosti » sabo na svet, in ker jo vojna najplemenitcj*i i" najbolj viteški opravek,, se mora samo ob seM razumeti, da so veličanstva najženialnejši vojskovodje. Toda stvar se na zapadni fronti vendar k prejalislej lahko zasuče. Ako pride do tega in «s-čne nemška armada kazati hrbte, tedaj smo radovedni, ped čigavim "vrhovnim vodstvom" I*»-do Nemci takrat tekli.,In kaj bo tedaj r. "božjo milostjo", Naša mafnišRa izdaja [ Sodrngi! Zima »« prVMižujc kraju ki a. pomladjo pride zopet svetovni praznik zavednega delavstva prvi majnik. Za proletariat. ki je «vest ideji svobode in mednarodnega -bratstva, nastaja vprašanje, kako proslavi ta dan, katerega pomen so dogodki zadnjih let le še povedali. Kes da je v mnogih deželah, slasti v državah teroristične avtokracije, v Nemčiji iu v Avstriji, praznovanje prvega mejnika nemogoče. AH s teiu ni rečeno,, da je poginilo, kar izraža ta proletarnki praznik. Vojna je le se jasneje pokarala, da je brei mednarodne solidarnosti narodov, v prvi vrsti njih množic, njih delavskih razredov, vsaka svoboda, vsak napredek in UHpefert razvoj človafttva nemogoč. Kakor mora izginiti tiranski absolutizem, tako mora tudi miuiti nacionalistična prevzetnost in zaničevanje drugih narodov, da se more na trdno podlago postavki mir, ki ga potrebuje svet za prosto dihanje in va**no življenje. l*rav to mednarodno pobratimstvo je pa temeljna ideja prvomjanišltega praznika. Ta ideja ni mrtva, temveč se je mogočno poživela in se širi dalje od dne do dne. V mnogih krajih so ji zamašena usta, toda v srcih Živi povsod in v vsaki deželi pride dan, ko vzplamti v mogočnem plamenu, v katerem izgori despotizein. Vojna, ki je po vsem svetu v vseh krogih po vzročila zmede in zatemnila mnogo jaanih pogledov, ni niti delavstvu popolnoma prizanesla. Tudi delavci so ljudje in tudi hajbolj za\edni med njimi niso nezmotljivi. Pojavila so se nasprotja * presojanju položaja, v rebiranu taktike, in včasi. so ta nasprotja dobila ostre oblike. Toda zelo majhne so tiste duše, ki obupavajo zaradi tega nad delavsko osvoboditvijo in nad socializmom. Emancipacija proletariata je utemeljena v razvojnih zakonih in nobena sila na svalu je ne more trajno preprečiti. Nekaj časa jo lahko zadržujejo zunanje ovire in zmota delavatva samega; toda kar se mora zgoditi, se zgodi prejalislej neizogibno. Socializem je tak cilj» ki ni izumljen v glavi kakšnega posameznega človeka ali kakšne male skupine, ampak je neizogibna posledica gospodarskega razvoja, in zato je njegova končna zmaga nedvomna. Njegovo propagando lahko o-vira in otežčava brutalna sila; njegove uamene lahko ohrekujejo podle kreature; njegovo ime lahtko zlorabljajo fanatiki in nevedneži; socializem sam ostane kljub temu zdrav in krepak, in z njegovo zmago pride svoboda in povišanje vsega človeštva. Čim bol jae pa kaže kratkovidnim * očem, kakor da hoče tudi socializem pogoltniti kaos, tem resnejša je naloga resnično zavednih delavcev, da drže krepko prapor svobode in mednarodnega bratostva, da podkrepe vero omahujočih in vlijejo poguma tistim, ki so preveč zatirani, da bi mogli dvigniti svoj glas. . Način praznovanja samega je stvar prizadetih organizaciji. Toda 4' Proletarec " in 44Jugoslovan, »ka Delavska Tiskovna Družba" hočeta tudi od svoje strani storiti, kolikor je mogoče, za proslavo tega dne. « Že lani smo izdali poseben majniiki list in smo z njim dosegli velik moralen uspeh. To nas vzpodbuja, da ponovimo letos ta korak v na-di, da ust režemo s tem zavednim slovenskim delavcem. Izdaja bo zopet urejena v obliki revije v velikosti 10.5 proti 7 palcem in bo štela najinanje dvajset strani. Ako pa dobimo zadostno množino oglasov, bo obsegala dvajset strani samega čtiva, to se pravi, da ne bodo oglasi všteti v tem številu strani. Kakor lani, bo tudi letos slavnostni list lepo in bogato ilustriran Ureditev poskrbi uredništvo "Proletarca", kar daje gotovo vsein rfaročnikoiu jamstvo, da dobe lepo izdajo, ki bo dostojna delavskega praznika in gotovo zadovolji vse čitatelje. Kolikor je ležeče na upravnlštvu, bo tudi ono vse storilo, da se izpolnijo vse upravičene Želje. Ta iadaja izide poleg 'Proletarca" • ki izide redno brez obzira na slavnostni list. N.i» ročnikl torej dobe tudi za 1. maj redno "Proletar-čevo" številki*. Kdor želi slavnostni list, ga mora naroČiti. Lani smo storili vi tem oziru prvi poizkus; letoH ga ponavljamo. Ako se obnese, ho Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba iz tega črpala pogum za prihodnja leta in tedaj je gotovo, da postane slavnotrti majski list trajna letna izdaja. Z ozirom na veliko draginjo, ki se je lotila vseh tiskarskih proizvodov, vsled katere se pokrivajo le izdaje z zelo velikimi nakladami, se di-rektorij sicer zaveda težave te naloge; pričakuje pa uspeh, ker je prepričan, da ust reže s to izdajo željam najširših delavskih krogov. Vsak sodrug, kdor smatra boj proletariata za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma resno, nam bo gotovo pomagal s pridno agitacijo za razširjenje te izdaje, ki bo vsakemu odjemalcu lep spomin. Cene slavnostnega lista so sledeče: , Posamezen iztis............ .$0.10 f 10 iztisov..................0.% ; 2.» iztisov • • . ...............2.2<> 50 iztisov . . . . ...............4.50 100 iatisov...................8.00 250 iztisov...................19.00 » 500 izrisov...................:*5.0« 1000 iztisov....................60.00 Majski slavnostni list izide v prvi polovici aprila in prosimo vse organizacije kakor tudi posâmes- ne odjemalce, da se čimprej naroče. Na vsak način pa morajo biti naročila najkasneje B. aprila v rokah upravniitva. Z ozirom na velike atroAks nau\ ne bo mogoče tiskati več iztisov, nego jih bo naročenih ; kdor se prekasno oglasi, um torej ne •bomo moffli post reči. Prosimo sodruge, naj vpo-števajo to, ker se je doslej že nekolikokrat zgodilo, da so nam naše izdaje — n. pr. letošnji koledar — zelo kmalu pošle, in tako se tudi sedaj zelo lahko zgodi, da ne bomo imeli več slavnoatnih listov, ko bi jih marsikdo še rad dobil, ft pravočasnim naročilom je pa to vprašanje rešeno. Vsa nsročila sprejema upravništvo 44 Proletarca-". Da bo izdaja zelo primerna za agitacijo, nam ni treba naglašati. Izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite! UPRAVNIfiTVU "PROLSTARCA" 4008 W. 31st 8t., Chicago, I1L Pošiljam ........dol.........cent. sa ............ istisov majskega slavnostnega lista. Pošljite na naalov: * Ime . .............................. ir"-f" •• t . > 4 ' » " ■ ¿¿¡j Ulica.............................. Mesto in država.................... Pravljica o Kurentu Marsikdo še ni veliko slišal o Kurentu, o njegovem značaju iu življenju. Zares, tudi sedanji resni čas ni primeren za premišljevanje o Kurentu, toda kljub temu prinesejno male črtice iz njegovega bivanja na zemlji. Je pa tudi dobro za čloyeka, da vsaj nekoliko trenotkov pozabi na tvetovno bol ter se vsaj nekoliko razvedri od trp-k/h in mučnih skrbi. &e pred rojstvom Kurenta je prosila njegova mati Boga, da bi podaril njenemu otroku tri dobrote: Naj bi bil otroku v tisti umetnosti, ki ga bo najbolj veselila, pravi mojster, kakršnega še ni videl svet; drugič, naj bi ga ljudje povsod radi sprejemali, in tretjič, naj bi v svojem življenju vsaj toliko dobrega storil, «da bi prišel v nebesa, četudi ostane samo za vrati. Kurentovi materi so se zares vse tri prošnje izpolnile, ker je tako zelo pobožno molila. * Kmečki stan se je zdel Kurentu pretežaven; tedaj se je izučil rajši za kovača. Postal je obenem pijanec. Smrdelo mu je vsako delo, tudi kovaško. Tedaj se je pa naučil tudi na gosli igrati. Godel je tako lepo, da je svet strmel. Živel je lahko brez truda, ker so ga povsod radi imeli ter ga vabili na vuako veselico. To je bil diriodaj, kjer so pele Kurentove gosli! Kdor je to njegovo godbo le od daleč zaslišal, je začel plesati, naj je bil mlad ali star. In če tudi ni hotel, je moral plesati, ker «o mu začele noge kar same drencati in poskakovati. Tako moč je imel Kurent v svojih goslih! Ali dostikrat je pa ljudem tudi nagajal ter jim delal kvar in sramoto, da so ga hudo preklinjali. Ženske so nesle v mesto v košarah jajca na prodaj. Kurent pride za njimi ter jim zagode. Babe začno od radosti vriskati in plesati, košare jim pa popadajo na tla, da se jim pobijejo vsa jajca. Pastirji so iskali po trnju in grmovju tičjih gnezd. Kurent se prikaže in jim za-čne gosti. Ubogi pastirji skačejo, se vrte in premetavajo po trnju, da so bili kmalu vsi razpraskani in krvavi Tlačani so spravljali grajsko mrvo. Ko se oglasijo Kurentove gosli, so začeli plesati ter so plesali brez oddiha, dokler ne privrši nevihta in jim premoči vso mrvo. Gospoda to izve in na- pove koscem hudo kazen. Tlačani pokličejo v svoji nesreči na pomoč Kurenta, krivca napove -dane kazi«. Kurent jih usiiši, se približa gospodi ter ji zagode. Graščak zagrabi svojo gospo, njegovi sinovi svoje sestre in šlo je hop naokoli po travniku. Gospodi se pridružijo tudi tlačani ter še mnogi drugi ljudje, ki so prišli gledat in poslušat. * V nedeljo je duhoven ostro svaril ljudi, 4® naj se skrbno ogibljejo hudobnega Kurenta. Kurent to izve, pa hajd v cerkev! Bila je polna^Oer-kev ljudstva. Začel je gosti. Ljudem popadaj* knjige na tla in vsa cerkev se spremeni v. pAsa*'* ¿če. Duhoven je hotel karati ljudi, pa tudi njemu šine ples v noge in se je azčei vrteti na vso moč. To je bilo strašno pohujšanje! Kurent ni hodil rad v cerkev in .še zdaj, ko je prišel, bi bilo bolje, da bi bil ostal doma. V peklu so se "hudobe že naprej veselile; da bodo dobile medse takega umetnika. Poslale so k njemu svojega prvaka, tistega zlodja, ki šveplje na eno nogo. Hudič .pozdravi Kurenta v imenu vse peklenske družine in mu pove, s kakim veseljem ga čakajo v peklu. Kurent prime gosli ter veli: Kdor je vesel, naj tudi pleše 1 'Za*el je gosti in prvak vseh zlodjev je moral plesati. Za šve-pasto nogo to ni majhna reč. Hudoba prosi Kurenta, da bi prenehal, ali poredni Kurent se ne da tako brž preprositi. Hudič je javkal in tulil, da je bila groza. Godba in ples sta trajala ves teden. Kurent je pozabil na jed in pijačo, tako silno ga je veselila ta kratkočasnica s hudobcem. Izpustil ga ni prej, dokler mu niso omahnile trudne roke. V peklu so se ga zdaj manj veselili. Noč in dan so premišljevali hudobci, s kakimi strahotami ga bodo trpinčili in mrcvarili, kadar jim pride v pest. Zdelo se jim je sploh nemogoče, da bi utekla njegova duša njihovim krempljem. % 'Nekoč sta prišla h Kurentu Kristus in sveti Peter. Kurent je bil sicer velik grešnik, toda kar je imel, dal je iz srca rad svojemu bližnjemu. Pogostil je visoka gosta, kar je najbolje znal in mogel. Kristus ga vpraša, če hoče za plačilo nebesa. Kurent se lepo zahvali ter veli: Nebesa mi itak ne odidejo, daj mi namesto njih rajši tri druge da- rove. Daj mi najprej to, da s tega stola nihče ne bode mogel iti proč, razven če jaz dovolim. Podeli tako lastnost tudi tej črešnji pred kovačnico, da nihče ne zleze z nje brez mojega privoljenja. Tretj idar pa naj bo, da bode moj kovaški meh tako blagoslovljen, da kar pride v njega, ga ne bode smelo zapustiti, dokler bom jaz živel, brez moje volje in vednosti.. Kristus izpolni Kurentu želje in gre s sv. Petrom dalje. Kmalu potem je prišel h Kurentu berač in ga prosil miloščine- Kurent pravi: Danes je zame vesel dan. prejel sem tri 1®P«< dahwe, pa ton* dal tudi tebi vse. kar premorem. Moje hiše se berači ogibljejo, ker menda vedo, da nič nimam. Danes sem pa nekoliko bolj založen. Prinesel sem h svatbe kračo, bokal vina in plašč, ki so mi ga podarili veseli svat je, da me ni zeblo. Na, vse to. je tvoje. Bera£ poje kračo, popije vino in ogrne plašč. Kurent veli: Čakaj malo! Morebiti že dolgo nisi nič poskočil, moram ti stare ude malo ugreti. Vzel je gosli in začel gosti, berač je pa plesal s takim veseljem, kakor ga še nikoli ni začutil, kar je na svetu. Na ves glas je hvalil Kurenta. da mu je napravil tako srečen dan, in prosil s sklenjenimi rokami Boga in vse svetnike, da bi blagega kovača po njegovi smrti vzeli v nebesa. Kurentu se je približala zadnja ura. Hudobci niso mogli pričakati, da bi sam prišel k njim, zato so poslali zopet svojega švepastega prvaka po njega. Hudoba prišvedra v kovačnico in se 'hudobno zarezi Kurentu, veleč mu, da naj se urno odpravi na pot. Kurent nvu veli, naj se vsede malo na stol, saj vendar ni takšna sila, pa si nekoliko odpočije. Švepec je bil truden in se vsede. Kurent razbeli klešče in začne hudobo tako neusmiljeno ščipati in žgati, da se mu vse peklenske muke ne zde senca trpljenja, ki ga je moral zdaj prestajati. Zastonj se je skušal odtrgati od stola ali s stolom vred pobegniti. Rotil sè je Kurentu z vsemi peklenskimi kletvami ,da nikdar več ne bo blizu prišel, če ga iapusti. Končno mu je Kurent dovolil, da naj se pobere, odkoder je prišel. Namesto enega pride kmalu potem celo krdelo peklenščekov po Kurenta. Njih vodnik mu za-pove, naj gre hitro z njimi, ker do pekla je precej daleč in na potu nintiajo nikogar, ki bi jih hotel pogostiti, zaradi njega pa nočejo stradati. Kurent povabi zlodje, če so lačni, naj se nazobljejo lepih črešenj, katerih je vse polno pred kovačnico. Hu-diČki planejo ne črešnjo in začno zobati. Kurent pa skliče družino in vse sosede in so začeli po hudobah udrihati s koli, drogi, vilami, sekirami ter z drugim orodjem, ki je bilo pri rokah, ter so izvrševali ta posel tako dolgo brez vsega usmiljenja, dokler ne ukaže Kurent, da je dovolj. Sedaj Kurent dovoli hndobeem zlesti z drevesa in tekli s<» ^ tako silo, da so se eden čez drusega prekopi-v aei:a4ui*. JMk »e*juao» megli dovolj nasmejati. Kinah» pa prigrmi po Kurenta namesto enega krdela vsa peklenska vojska. Kurent se tudi sedaj ne ustraši, ampak veli 'hudičkom, naj mu pokažejo napisano pravico, da ga smejo vzeti, sicer nc gr* ž njimi. Hudiči mu prinesejo pismo, katero Kurent vzame in ga vrže v meh. Hudobel šinejo za pismom v meh in tako je imel Kurent vso peklensko vojsko pod svojo oblastjo. Po -iskal je takoj najtežje kladivo in tudi svoji družini je velel, da naj tolčejo po mehu, kar morejo. Ko so se utrudili, so nekoliko odpočili, potem pa se lotili dela znova in tako so hudiče noč in dan nabijali in mečkali, dokler je Kurent še živel — Po smrti se je obrnil Kurent najprej proti nebesoin. Sv. Peter pa mu veli, ker ni hotel nebes. ko so mu bila na ponudbo, naj si gre iskat prebivališča v pekel. Kurent noče delati nadlege ter koraka brez strahu nroti peklu. Ko ga zagleda straža, oznani brž v peklu, da pride Kurent. Hudobe se siitio prestrašijo, zaklenejo peklenska vrata, se vpfro vanje in jih tišče s tako močjo, da jim kremplji predero vrata. Kurent pa jim zatolče s svojim kladivom kremplje k vratom. Nato se zopet vrne pred nebeška vrata in prosi sv. Petra, da bi mu vsaj toliko odprl, da bo videl, kaj in kako je v nebesih. Sv. Peter mu odpre. Takoj za vrati pa zagleda Kurent plašč, ki . ga je bil dal beraču, in zraven plašča vidi tudi kračo in bokal vina. Kakor blisk puhne na plašč in se vsede nanj. Ko ga sv. Peter začne izganjati, mu prijazno zavrne Kurent z besedami: Bog je dal tako pravico, da vsak na svojem lahko sedi. Ivan Cankar. Hlapec Jernej in njegova prayiea. Hudo je bilo popotniku, ko je slišal Jerneja. "Dolga in težka je pot, oče! Čez visoke hribe drži, čez ravni brez mej in konca. Mesec dni hodim, veliko počivam, pa se ozrite na moje noge! Na kantonu že «edite — sto .klafter od dmna; še sto klafter, pa boste počivali v jarku, dolgo počivali, oče! Vzemite zadnji srebrnik, ki ga še imate, oče, pa stopite v železni voz. Kadar boste v ceraskem mestu in boste okusili veliko bridkosti, pa se spomnite name! Lažje izkopljete v kresni noči zlat zaklad, nego pravico oh belem dnevu!" Tako je rekel popotnik in je šel, Jernej pa je gledal «a njim ves Žalosten. 4o. Jernej je sedej na rob klopi, culo je položil na kolena: voz se je stresel, »abobnelo je in zaškripalo, Jernej pa se je odkril in se je pokrižal. 44Blagoslovi, Bog. to poslednjo pot; v svoje roke polagam svojo pravico!" " Kam ste namenjeni?" ga je vprašal sosed. •'Na Dunaj." Vzdignili so glave, začudeni »o gledali Jerneja, njegovo ponošeno, zaprašeno obleko, culo na kolenih in škornje na rami. 4 Počemu na Dunaj?" 44Do cesarja;" Tedaj niso več gledali začudeni, temveč £8-smjelali so se naglas. i. 4'Razloži, sosed, razloži svojo zgodbo!" In ko je pripovedoval zgodbo svoje praflce in svoje težke poti, so se smejali tako veselo, kakor da bi poslušali pisano našemljenega komedijanta na semnju. 4'Saj ne plešem pred vami, saj vam ne pojem pustih kvant!" je rekel Jernej in je bil osupel ob njih prešernosti. Zasmejal! so se še glasneje. o "Zdaj pa še razloži, sosed, kako boš pri ee-sarju, kaj boš povedal in kako boš napravil; še to nam razloži, da bo vožnja vesela!" 44 Kakšni ljude ste, kje rojeni, odkod doma, da se smejete pravic kakor pijani dekli? Kateri je vaš Bog, da brijete norca iz njegovih postav?" Popotnik pa so bili zmirom bolj veseli in io strmeli v Jerrfeja kakor v semanje šudo. Njegov sosed je posegel v suknjo In mu je ponudil steklenico. ."^M 44 Nš žganja, sosd, da bo* lažje govorit, zakaj nadvse prijetne so tvoje zgodbe!" Jernej ni pokusil žganja in je molčal. J (Daljs prihodnji«.) Üu PROLETAREC UST SA 1NTKSB8B DKLAV8KBOA _LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - Lastnik ia UdajaUlj: — JijisUviiski delavska lisksvss iražki v Ckieiflt. Illlois. Narečni na: Za Ameriko $2.00 sa celo lito. f 1.00 za pol let*. Za Evropo |».50 «a celo leto, $1.26 ta pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri eprenembi fcivaUMa je poleg novega nameniti tttUi stari naslov. „__>lr»Mh« ar«aai*acij« Jufosl. — «aciaJUtic«. ivu* v AaMfikL — V te pritoibe glede nerednega pošiljanja nata in drugih nerednoati, je pošiljati predsedniku druibe fr. UdkYicb, 1S44 So. Racine Ave., Chicago. 111. PROLETARIAN and publUk«4 »»«y TuacSay by Stüh Slavic Wtrkaei's Pad. Ct., Chicago, Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.86 for naif year. Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" W. 91. STREET. CHICAGO. ILLINOIS IZVOR BOGASTVA. Bogastvo se deli v dve vrsti: pri rod no in ustvarjeno. Prvo preskrbi priroda sama, drugo pa u-atvari delavec. Pri rodno boga-atVo, nedotaknjeno po delavcu, je bre* koristi za človeštvo. Prirod-no bogastvo je mrtvp, dokler se ga ne dotakne magična roka delavca. Premog n. pr. je prirodno bogastvo, toda brez vrednoati je, dokler ni izkopan, spravljen na površje in spremenjen v toploto ali gorivo. Za proizvajanje bogastva so potrebni trije faktorji: surovine, katere preskrbi priroda,orodje in individualno (posamezno) delo.' Čim bolje je orodje in čimbolj je organizirana sila proizvajalcev, tem hitreje in bolj dovršeno se spreminjajo surovine v razne predinete za porabo fapf zabavo človeka. ,, Surovine kot del prirode bi morale biti brez vprašanja splošna lastnina človeštva- Vsaka teorija ali nauk, ki zagovarja privatno lastninstvo prirodnih surovin, da sme ena oseba, več oseb ali razred ljudi posredovati iate, je nedemokratičen in krivičen. Orodje, stroji in ostala sredstva za proizvajanje bogastva so skupni produkt vsega človeštva. Vsak isnajditelj, učenjak, učitelj in delavec izvrši nekaj. Vsak fij nančnik in pospeševatelj trgovi ne pripomore k izpopolnitvi pro-1 izvajalnih sredstev. Vsled tega bi motala vsa sredstva za proizvajanje obče rabnih dobrin — orodje, mašine itd. — po vsej pravici biti lastnina vseh proizvajalcev. Kdor poseduje mašino inl tvornico, poseduje tudi produkt. Produkt, surov ali dovršen, jd pa kapital. Délo, industrijalno in individué alno, ustvarja iz surovin rabnol bogaatvo. Delavci torej ustvarjajo vae. Za svoje delo pa dobe delavci le majhen del svojega produkta v obliki mezde ali plače. Ostali del produkta, kar se imenuje nadvrednost, pridrži lastnik mašin, tvornice itd. in ta del pomaga zgrinjati kapital, kateri vzdržuje kapitaliste. Kapitalist ne proizvaja niČe-aar. On je lahko organizator kapitala, poalovodja, ravnatelj podjetja, "bosa" ali karsibodi in kot tak lahko povzdiguje vrednost kapitala. Toda kot lastniki proizvajalnih sredstev ne proiz-l vaja ničesar. Ako bi bilo lastnil atvo proizvajalnih sredstev v roi kah občine ali države namesto v rokami kapitalista, vplivalo bi vac| drugače na produktivno silo | stih. Predvsem: izginil bi profiH vsak delavec bi dobil od skupne] ga produkta, kar produeira s svo jim delom: izginili bi razredni boji, kakršni se danea pojavljajo med delavei in kapitalisti. Vsil bi bili proizvajalci in vsi lastniki kapitala, bogastva. In to je, kar v glavnem zahtevajo .socialisti. Socializem pome ni skupno lastništvo surovin in proinmjnlnih ter distributivnih sredstev. Bogastvo, prirodno in ustvarjeno, naj uživajo tisti, ki ga preobraztijejo in uatvarjajo. ZMEDA POJMOV. V Chicagi mislijo odpraviti telovadbo iz šol. Ooapod Czarnecki, Šolski svčtnik, je tisti svetnik, ki bi rad osmešil mesto vpričo zunanjega sveta. On je namreč v telovadbi odkril — koa nemške propagande. Svojo sicer novo, zato pa vendar nič kaj pametno teorijo utemeljuje čudni modrijan a tem, da vzgaja telovadba močne mišice, ampak alabega duha.. In temu pravi prusjaštvo. Po njegovih nazorih je telovadba priprava za cirkus, ne pa vzgoja za otroke. Človeku se smili prebivalstvo, ki ima na važnih meatih kakor v šolskem svetu, take zaatopnike. To so ljudje, ki smejo v miljon-skem mestu ukrepati o vzgoji bodočih rodov. Gospod Czarnecki je "promi-nenten" mož. Kot sovražnik telovadbe je sam gotovo ni gojil. Torej bi moral po njegovi teoriji ¿riti njegov duh zelo močan. Tega pa nikakor ni videti, kajti njegovi nazori so puhli, kakor da ni nikdar od notraj videl šole. Telovadba vzgaja mišice. Ako dela človek proste vaje, mu s tem gotovo še ne prihaja latinščina ali geometrija v glavo. Toda ravno tako ne dobi človek krepkega telesa, ako študira grško gramatiko ali pa rešuje zamotane matematične uganke. Že stari Rimljani so dejali: Mena sana in corpore sano — zdrav duh v adravem telesu. In vsak biolog, vsak zdravnik bi modremu pami Czameckerau lahko potrdil, da velja ta resnica še dandanes. Telovadba ne napravi človeka učenega. Toda človekovemu telesu daje večjd sposobnost za delo, tudi za duševno delo, kajti če misli gospod Czarnecki, da je duh en človek, telo pa drugi, se zelo moti. Tista kri, ki ae pretaka po vseh žilah, hrani tudi možgane, in če telo krepko, da premaguje z lahkoto strupe, ki prihajajo vanj, bodo tudi možgani lože in bolje delali, kakor če je človek slabotnež, ki ae mora varovati vsakega piha. Klaaična je Czarneckijeva iznajdba, da je telovadba pruaja-štvol Svet še ni ničesar vedel o pooonjanju Germanov, Pruapv pa sploh še bilo ni, ko so stari Grki gojili telovadbo. Beseda gimnazij ki je v Evropi v rabi za srednje, takozvane latinske Šole, je pri Grkih označevala telovadnice in ima enako korenino kakor gimnastika. Če bi bila telovadba pruaja-ška, bi morali vao Evropo smatrati za poprušeno, kajti telovadba se ne goji le povsod po šolah, ampak še posebna društva so zanjo ustanovljena, ne le Tumvereini pri Nemcih, ampak podobne organizacije pri vaeh civiliziranih narodih. Še nikdar nismo ališali, da bi bili na primer Sokoli pruajaški, ampak navadno se je mislilo, da imajo zelo naroden slovanaki značaj. O tem bi moral pan Czarnecki tudi kaj vedeti; ko ao pred par tedni Poljaki v Chicagi priredili veliko demonatracijo za neodvisno Poljsko, menda niso njihovi Sokoli, ki ao korakali v sprevodu, demonstrirali za Pruaijo! stvo takim reakcionarjem, kakršne predstavlja goapod Czarnecki, na kurje oči. KLERIKALIZEM IN Ô0LA. Nič ne gre klerikalcem tako po glavi, kakor šola. Špekulaciju je enostavna, pa izvrstna: Dobimo mladino v kremplje, pa imamo ves bodoči naraščaj; kmalu bo vse ljudstvo naše. Sklicevanje na preteklost. Klerikalci se sklicujejo, da je katoliška cerkev, prva snovala šole. To sicer ni resnično, kajti šole so imeli tudi poganski narodi v starem veku. Ampak recimo, da bi bilo rea. Tiste šole, ki jih je u-stanovila katoliška cerkev, so bile zelo borne. Po propadu stare kulture je bilo v Evropi zelo temno in ko se je pričelo novo duševno življenje, se je vse sukalo okoli krščanskega nauka. Kukor je imela .vera v državi prvo mesto, tako si ga je, naravno, osvojila tudi v šoli, ki je bila pravzaprav ustanovljena zgolj v ta namen. Saj je bila tudi znanost, kolikor je je pač bilo, povsem pod cerkvenim vplivom ; izhajala je od verskih prepostavk in iskalu je verske cilje! Ako bi bilo šolstvo ostalo na tisti stopnji, na katero jo je postavil katolicizem, bi imeli malo druge znanosti kakor očenaš in litanijc. Kako ozkosrčen je bil klerikalizem, se vidi že odtod, da se neduhovniki še s svetim pismom niso smeli seznanjati; saj stoji katoliška cerkev še danes na stališču, da biblija ni za laike. Novi časi. Ampak priznajmo ji za preteklost toliko šolskih zaslug, kolikor sama hoče. Zato vendar ne sme sedaj izjaviti pravie do šole. Če so bili moji pradedje modrijani, še nI dokazano, da sem tudi jaz moder in če so imeli velikansko bogastvo, ki so ga pozneje izgubili, ga nimam jaz in se ne morem bahati ž njim. Šolsko vprašanje moramo razmotrivati po sedanjih razmerah in po potrebah sedanjega časa, ne pa po megleni preteklosti. Včasi se je v&fr,-da je aemlja plošča; ali naj ae otroci tudi danen uče tako, ker je bil nekdaj tak nauk t O fiziki niso vedeli desetine tega, kar se ve danes, kemija je bila sploh neznana; torej bi morala tudi danes ostati neznana. Za tako logiko se bo lepo zahvalil, kdor želi svojim otrokom kaj sreče. Toda za klerikalce je ta logika zelo primerna. Znanje Če ae pokvarijo v šoli, so pokvarjeni za vaa aveja leta. Dober raaberikatero k» Ui po čudežnem í<>háá\*MÍ"hrAA • živa pač učitelj, ne pa duhov- nak¡ju*ku prišel iz srednjega ve- k T ^ blagoslovljeni bi bili -d nas, b| a avojo neodvis- » Tl^oLZ- je klerikalizmu škodljivo, zato bi i zabratguje šušmarstvo, a ravno Stvar bi bila le smešna, če ne bi bilo v ozadju še nekaj druzega resnejšega. Prišlo jle namreč v modo, da označuje vsak nazadnjak to, kar ni njegovi reakcionarni dušici všeč, za prusko, in teda, bi mu morala vsa Amerika iz patriotizma pritrjevati. Tako bi ka pitalisti jutri tudi delavske orga nizaeije lahko imenovali pruske" in delavci bi morali trumo-ma bežati iz njih, da ne bi Id! nepatriotični". ga rad zatrl. In da bi ga mogel zatreti, hoče dobiti pod svojo o-blast tisto mesto, od koder se znanje razširja med ljudstvo, torej šolo. v Soli naj bi bilo dovoljeno! Najdragocenejše, kar imamo, izročamo šoli: Svoje otroke! Kar se jim bo tam vcepilo v srce in v glavo, jim ostane za življenje. Kdor trdi, da si aocializem In ¡ zem nasprotujeta, ne raz-socializma, ali pa ne razume Hbna. Ali pa ne enega ne Tako se pa ne gremo, gospod Czarnecki! Takemu humbugu je treba potegniti krinko z obraza. Patriotična maska se lahko natakne, ampak vpraša se, kaj se skriva za masko. Kdor hoče, da bi Ame rika vzgajala teleane slabiče, ki bi nujno v par generacijah postali tudi duševni slabiči, ni patriot, ampak aovražnik naroda.Prav tako je izdajalec naroda, kdor hoče delavstvo pahniti v popolno odvisnost od kapitaliatičnih izkoriščevalcev. Amerika more biti močna, če bo masa njenega prebivalstva močna in zdrava. Ako bo tisti rezervar, iz katerega se zajema vse, ako bo delavski razred slab, izmučen od preobilnega dela, opešan vsled nezadostne plače, neprosvetljen, ker nima Časa in odmora za avojo izobrazbo, tedaj bo Amerika imela škodo od tega. Nasprotno bo Amerika močna, če bo njen delavski razred močan. Tako je e vaemi rečmi in zato bo zelo potrebno, da stopi ljnd - Zakladniški tajnik McAdoo prosi časopisje za objavo sledečega naznanila. Klubom, društvom, organizacijam i. t. d. v Zedinjenih državah. Gospoda! Da se privede ta vojna za čast. in pravice Amerike in za svobodo sveta do zmagovitega zaključka, je vaša vlada prisiljena iskati več denarja in v ta namen je bilo naznanjeno TRETJE POSOJILO SVOBODE. Kampanja za to posojilo se prične dne 6. aprila 1918, na dan ^obletnice našega vstopa v vojno. Američani, ki so bili drugod ali od naseljenih staršev rojeni, so individualno in potom svojih organizacij, društev, klubov i. t. d. podpirali prejšnji posojili svobode na tak način, da čutim globoko hvaležnost za to. Prepričan sem, da dobi tudi tretje posojilo svobode njih podporo brez obzira na vero, starost, rojstni kraj in pokolenje. i * Da doseže to posojilo popoln uspeh, je potrebno organizirano in vseskozi sistematično delo. Zato je rpis vseh organizacij za bodočo kampanjo za tretje posojilo svobode nadvse važčn. Resno pričakujem, da dobi vlada to sodelovanje v popolni meri. W. G. McADOO, tainiMprirodoslovec mora preiskati naravne pojave brez vsakega pred- V zvezi s tem raZglaSa ravnatelj časnikarske službe Frank R. Wilson sledeče: Klubom, društvom, organizacijam i. t. d. v Zedinjenih državah. Gospoda! Z oziront na navedeno ptošnjo Vaše vlade, izdano od zakladni škega tajnika Zedinjenih držav McAdoo in prepričan, da se odzovete temu pozivu z namenom, da ponovno izkažete svoj patriofizem in svojo lojalnost, uljudno prosim, da stori Vaša organizacija takoj korake, da bo na popolnoma organiziran način sodelovala v kampanji za tretje posojilo svobode. Priporočljivo je, da se takoj snide poseben odbor, ki je že imenovan ali pa ga zdaj imenujete, in izdela načrte za popolnoma organizirano delo. Z odličnim spoštovrfnjem FRANK R. WILSON, ravnatelj publicistike. nostjo nikakor ne mogel obstati v silni konkurenci z ljudmi, ki i-majo vae znanje našega časa. Kaj naj doseže mod nami zamorec, ki pride naravnost iz srednje Afrike med nas! Saj bi ne v kam naj se dene. Prav tako bi se godilo našim otrokom, če bi brez omike in potrebnega znanja morali tekmovati z naprednimi, izobraženimi narodi. Za najslabše hlapce bi jim morali služiti in narodna smrt bi jim bila neizo gibna. Nikar naj se ne reče: Človek postane lahko dober inženir ali zdravnik, tudi če veruje do piko vae, kar zahtevajo dogme. V nekaterih poklicih so verski in splo šni nazori res nekoliko podrejeni. A kako naj človek postane imeniten tehnik, če rtiu šola sploh nc da potrebnih duševnih pripomočkov, ker ga zaradi svojih ciljev sili v ozki krog klerikalnih nazorov! Mnogo je pa poklicev, ki so samiobsebi v najtesnejši zvezi s svetovnim, nazorom. Veren katoličan mora verjeti v 1 urške čudeže; takozvane nadnaravne moči mu morajo veljati več »kakor zdravnikova veda in spretnost. Dober zdravnik pa ne sme vpo-Števati nobenega čudeža, temveč se sme znašati edino na svojo znanost. Astronoma ne sme ovirati nobena beseda svetega pisma; RAZUM OiPIO. Med vaemi predata vitel j i iz živalskega sveta je opica nsjum-nejša žival. Umna živla v tem miii-alu, kakor mi, ljudje rabimo to besedo. Sledeči primeri jasno kažejo stopnjo razuma, ki ga imajo te živali. Noki opici-so dali papirnato vrečieo, v kateri se je nahajalo nekoliko čebal. Ko je odprla opica to vrečico, so siete le ven čebele ter jo opikale. In vsakokrat po . tem slučaju, ko so dajali ravno » isti opici papirnate vrečice, je ona najprej pristavila vrečico k uše. mi ter prisluškovala če v uji ne brenči, in šele potem je vrečico odprla. V nekem drygem slučaju so dali opici jajce. Želoci je oluščiti, je je udarila ob tla. Jajce se je razbilo in vaebina se je razlila tle-h. Vsakokrat po tem slučaju, kadar so isti opici dali jajce, je je previdno in nalahko udarila ob tla ter napravila malo luknjico, kjer je izpila jajcevo vsebino. •Slavni učenjak Darwin opisuje naslednji slučaj: Neka opica — samica je pohče-rila majčkeno mačioo, do katere se je obnašala in jo negovala s pravo materinsko ljubeznijo in nežnostjo. Nekoč se je mačica igrala, ter je s svojim prijemom cipraskala materi lice. Tedaj je ' prijela opiea mačko v roke, pazljivo ogledala njene tačice ter ji odgriznila vae kremplje. Mnoge ai val i in žuželke nas silno presenečajo s svojim obnašanjem in postopanjem, v katerem se navidez kaže popolno spozna • vanje in zavedno razumevanje okrožujoče okolice. Toda večinoma imenujemo mi to instinkt ali nagon, to je prirojeno neza -vedno spoznavanje okolice in stvari. Ce pa postavimo žival v novo in nenavadno okolico, se bo . videló,-da je čisti) brezpomočns in da ne kaže razuma. V omenjenih slučajih pa, ki smo jih navedli glede? ôpice, se je jaano raz videlo, da je opica pokazala vao razum-naît in zavedanje in da je tudi pokazala, da zna razločevati stvari in da ve poiskati vzrok in posledico. Oba navedena«apela se obračata do vseh organizacij brez izjeme Sodelovanje v tej kampanji je mogoče na ta način, da si organizacija, ki hoče sodelovati, izvoli za ta namen poseben odbor. V vsakem dis-riktn in v vsakem kraju so uradi za posojilo svobode in pri njih dobi tak odbor lahko vsa potrebna navodila; z njimi tedaj lahko sodeluje >o svoji!» razmerah. Njkaterim organizacijam so bila taka navodila tudi Že ml rakladniškega urada ali pu od krajevnih uradov dopo-slana. mnevanja, brez obzira na to in ono vero, da, brez Obzira na Bo ga ali bogove. Neodvisno znanje. Klerikalizem je torej čisti, znanstveni omiki na vsak način nasproten In zato ae mu šola nikakor ne sme vdati,odnoano: Ljudstvo mu nc sme izročiti šole, če se hoče res izobraziti tako, da bo moglo napredovati in zmagovati v boju za obstanek, ki je od dne do dne težji in zahteva vedno več znahja, praktičnega znanja, posvetnega znanja, ml vsake dog matike neodvisnega znanja. Klerikalna zmaga bi bila največja nesreča za šolo. Cerkev naj skrbi za svoje naloge, šolo pa naj pusti pri miru. Če pa iztegujc klerikalizem prste po šoli, mu je treba pokazati sobe tako, da jih potegne nazaj kakor polž roge. posledice svojega postopanja. V nekem zoologičnem vrtu so živeli V skupni kletki trije pavijani (neke vrste opice). Ena je bila starša. drue" soei alizma. * ' To niso le pesimistične misli, ampak dejstva potrjujejo te namene. Kdor ne verjame, naj po* gleda na Finsko. Kaj imajo Nemci tam iskati? Rusija je sama priznala finsko neodvisnost. Če je bilo na Finskem kaj bojev, so bili notranji, boji med finskimi strankami. Pa vendar pošilja Nemčija svoje vojaštvo tja. Zskaj? Da pobije socializem. Kamorkoli prihajajo nemške čete, v Litvi, na Kuronskem, Estonskem, povsod vpeljujejo proti-revolueionaren red. In na Ruskem ne bi porabili vpliva, ki jim ga daje brest-litovski mir, v enak namen ? Vsemu temu se pridružuje še gospcdaisko-politični moment. Nihče pač ne more dvomiti, da so vojni nameni Nemčije kapitalistično-imperia-listični. Rusija je zanjo dOtla, ki omogoča skoraj brezmejno profitarsko izkoriščanje t- teda ne, če je socialistično organizirana. Razun tega pa je čez Rusijo kakor čez Balkan pot na vzhod. Ampak zopet le v tem slučaju, če ni Rusija socialistična. Boljševiki so strmoglavili Kerenskijevo vlado, ker ni bila za socialno revolucijo po njihovih nazorih radikalna. Ako bi se trajno uklonili nem-, škemu miru, bi zatajili vse svoje dosedanje delo, - kajti od revolucije ne bi Rusiji ostal niti majhen ,.del tega, kar je že Živelo v času Kerenskega. Ruske revolucije ni mogoče rešiti drugače, kakor z razveljavi jen jem brest-litovskega mini; tega pa Rusija ne more doseči drugače, kakor z novim bojem. Ako so boljševiki revolucionarji — in mi mislimo, da so — tedaj se bodo zopet bojevali, da rešijo revolucijo. Ali je socialistična stranka ideološka sekta sli praktična bojevna organizacija* To vprašanje se vsiljuje človeku v današnjih dneh s ozirom na taktiko, ki jo zahtevajo od so-izma razmere in čas. Ako bi bil «socializem le moralna ideologija, i bi imal nobena pravica nastopati kot -oavobo- Ij «zatiranih razredov; kajti zatiranje ae ne v ideji, temveč je vseskozi materijalno. Zoper materijalno silo pa more uspevati le materi jalna moč. Socialistične stranke so od vsega začetka stale na tem stališču; bile so realne m izpolnjevala so praktične naloge. Tudi v sedanjem času morejo le tako služiti svojim ciljem, j \ Za taktiko z ozirom na vdjno morajo biti socialistični stranki me roda jn i interesi socializma. Postavljati na njihovo mjeato pacifizem, ae pravi zatajevati socializem. Pacifizem more biti dober le tedaj, če koristi socializmu in ga poape-šuje; kadar ga ovira, je nesoci^listiČen, in kdor sagovarja v takem slučaju mir za vsako ceno, j« __ hote ali nehote, vedoma ali nevedoma — Izdajalec socializma. Prav v sedanji vojni je položaj tak, da ne moreta socializem in pacifizem hediti vzpored, ampak sta si direktno nasprotna. Najvnetejši zagovorniki miru so lahko veliki idealisti, svetniki, ampak socializmu ne služijo. * Vprašanje, na katero je treba odgovarjati, se glasi: Odkod preti socializmu v sedanji vojni največja nevarnost ? Okrog tega vpTašanja se ne more hoditi po ovinkih; ne more se poriniti na stranski tir; ne more se maskirati s posameznimi iz socialističnih naukov iztrganimi atavki. Odgovor je neizogiben, in odgovor se glasi: Od zmage centralnih sil, pa naj se doseže ta zmaga na bojišču ali pa za zeleno mizo mirovnih me-Setarjev. O pravilnosti tega odgovora je človek lahko dvomil, dokler ga ni Nemčija sama ja^no potrdila. Danes je vsak tak dvom uemogoc, zakaj Nemčija se je do dobrega razkrinkala na Ruskem. Njeni protiaocialni in protirevolucionarni nameni so sedaj popolnoma očitni. Ruski mir je mir s pogajanjem. In ta mir je najokmtnejši udaree za socializem, ki si ga je moči misliti. Vsak mir, ki bi se t Nemčijo sklepal, dokler ji daje njena I vojaška sila nado v zmago, bi bil v jedru enak |» ruskemu miru; vsak bi bil prot¡demokratičen, protisoeialen, protirevolucionaren. Toda recimo, da bi bila Nemčija na zapadu bolj "milostiva", nego je bila na vzhodu; da ne bi Avstrija v Srbiji in Črni Gori ta:\o ropala, kakor ropa na Rrtmunskem; recimo, da bi roparska zver pozabila na svojo zversko naturo in jo zatajila. Recimo to, četudi ne verjamemo in Četudi je preveč izjav iz Nemčije, ki kažejo, da hočejo centralne sile tudi v Belgiji, na Francoskem in na Balkanu nesramno krasti; recimo vendar optimistom na ljubo, da bi bilo kaj takega mogoče. Vprašanje, baš za socializem vele važno vprašanje ostane vendar: Kako naj se razveljavi brest-litovski mir, ki je najkrutejši udarec za socializem prav tako kaikor za rusko revolucijo: Socializem — tako smo se vedno učili — je mednaroden. To ne pomeni, da ne pozna narodno-ati, kakor čivkajo prazni frazerji, ki nikdar niso razumeli jedra socializma, ampak pomeni, da ima proletariat vseh narodov skupne interese. To pomeni, da je uspeh socializma na Ruskem prido- bitev za delavstvo vsega sveta; in prav tako, da je poraz socialiema na Ruskem udarec za ves proletariat. t Ko so Rusi nastavljali svoje prsi v boju za svobodo in strmoglavili carizem, so doneli slavo-spevi po vsem svetu. To je bilo po ceni. Hvaliti ftftse je bilo gotovo lože, kakor sprejemati udarci carskih sabelj. Dan** je ruska revolucija pobita. Ali sme biti proletariatu ostalih narodov to vseeno? Če je socializem mednaroden, tedaj je njegova dolžnost po drugih deželah, da pomaga ruskemu socializmu v njegovi stiski. Pomoč pa mora biti dejanska; z resolucijami in telegrami ni nič opravljeno. Če se hoče pomagati, je pa zopet vprašanje: Kdo ugrožava rusko revolucijo in socializem na Ruskem najbolj? Odgovor se glasi: Nemški militarizem. To dejstvo se ne more utajiti. Fakt je, in zato ga je treba priznati. Poznamo ugovor, a katerim se branijo tiati, ki nočejo videti jasne resnice. Pravijo, da je največji sovražnik proletariat a kapitalizem njegove lastne dežele. Toda na Ruskem je kapitalizem danes brez moči napram sovjetom in vladi ljudskih komisarjev. Ta kapitalizem je v duši proti-t¡revolucionaren; ampak to, kar nosi v duši, je brez pomena, če nima moči. Upanje ruskega kapi« ' talizma je Nemčija, ki se je pokazala kot proti-revolucionarna sila, kamorkoli je prišla; valed tega je dejansko največja sovražnica ruskega socializma Nemčija, kakor je nastopila kot brezobzirna sovražnica socializma v Ukrajini in na Finskem. Nemčija ni le največja, ampak tudi najnevar nejša sovražnica socializma. Zakaj ona ima moč, da uveljavi svoje sovraštvo z oboroženo roko. In da ima tudi voljo za to, je dokazala s svojimi dejanji. Ruski revoluciji ni mogoče pomagati drugače, kakof da m eknšb moč rijenega najnevarnejšega sovražnika: Nemškega militarizma. Izrekati ruskim socialistom simpatije, pripovedovati jim lepe reči o solidarnosti, pri tem pa mirno gledati, kako danega njih sovražnik svoje cilje in jih tepta s svojo peto, ali pa celo zahtevati, naj se da temu sovražniku svoboda za njegovo početje, je farizejstvo. Boj mora biti naperjen proti tistemu sovražniku, ki je najbolj nevsren. Ta sovražnik je oči-vidno nemška avtokracija. Vsi interesi socializma zahtevajo, da se uniči ta sila. .In ker je ta cilj nedosežen brez vojne ,je vojna zoper nemško avtokracijo v interesu socializma. To so dejstva, ki jih ni mogoče zanikati. Ker je položaj tak, pa ni pacifizem v sedanjem času le meglena ideologija, ampak če bi se mogel uveljaviti, dokler stoji nemški militarizem kot železna sila zoper vsako demokracijo, bi bil tudi izdajstvo socializma. Ako bi vse zavezniške armade z ameriško vred odložile orožje, ne bi Nemčija iz tega izvajala nobenih drugih posledic, kakor da bi z vsemi državami sklenila — brest-litovski mir. Kakor Rusijo bi spravila ves svet pod svojo pest. Kako bi se tedaj godilo socialistom, bi pa lahko povedal Liebknecht. Boj zoper nemško avtokracijo je živa potreba socializmk. Neki poročevalec, ki je imel priliko govoriti s sodrugom Camille Huysmansem, piše: "Scdrug Huysmans je duševni vodja delegacije socialistov, ki odide v kratkem v Zedinjene države. V deputaeiji bo še več znanih socialistov h zavezniških dežel. Huysmans pravi, da je poglavitna naloga deputacije obiskati predsednika Wilsona, s čigar vojnimi cilji se je londonski socialistična konferenca popolnonia strinjala. Po Huysmansovih besedah se ne sm* socialistična de-putacija nikakor smatrati za pacifistično odposlanstvo. Huysmans je z velikim navdušenjem govoril o zvezi narodov, ki jo propagira predsednik Wilson in o pravici vsakega naroda, naj bo velik ali majhen, da odloča sam o svoji usodi. Huysmans pravi, da je predsednik Wilson tiati izmed vseh državnikov, ki je najjasneje izrazil naloge demokracije v tej vojni. Deputacija Želi, da razloži predsedniku nazore socialistov iz zavezniških dežel, ker je videti, da doslej ni dobil zanesljivih informacij o tem vprašanju. Huysmans je prepričan, da se Wilson o vi nazori popolnoma vjemajo z nazori socialistov in upa, da se mu posreči prepri-čati predsednika, da najlože doseže svoj« demokratične namene v sodelovanju s socialisti iz za veiniških dežel. Kakor. Wilson, tako dela tudi Huysmans razliko med nemško vlsdo in nemškim narodom. Ako hoče biti kralj resnično demokratičen, Ima za to le eno sreditvoj Da odloži krono in po-stane navaden državljan republike. Kadar bo kralje spočenjal sveti dnh, bortio o njih drugače sodili, kakor o navadnih ljndeh. Prvomajski štrajk v Nemčiji. Iz Haaga prihaja poročilo, da pripravljajo delavski agitatorji in rsd¡kalni socialisti po vsej Nemčiji velike stavke na dan 1. maja. Take vesti so prišle v Holandijo čez nemško mejo. Veliko ni, kar pripoveduje ta telegram, a bilo bi lahko veliko, če bi nemški proletariat imel tisto moč, katero očividno nima. Predvsem se iz pročila ne spozna, ali gre za proslavo 1. maja, ki je bila po Evropi pred vojno večinoma spojena s praznovanjem po tovarnah, ali pa se namerava večje stavkarsko gibanje, ki bi imelo političen cilj. Nemški vladi gotovo tndi enednevna stavka ne bi bila prijetna. Praznovanje 1. majnika je tekom vojne v Nemčiji popolnoma odpadlo, in če bi se sedaj izvršilo, bi to pred nananjim svetom popolnoma razdrlo pravljico o popolni slogi \-seh razredov in strank v Nemčiji. Sicer je že davno znano, da ne veruje živ krst ne na Nemškem ne kje drugod v to slogo. So v začetku vojne, ko je nekaj časa izgledslo, kakor da je res vse z navdušenjem zlezlo pod kajzerjevo pikelhavho, ni bilo to resnično. Sedaj, ko se je socialistična manjšina ločila od veČine, ko je velika skupina neodvisnih socialistov v kajzerskih zaporih, ko so se rajhstagu javno pokazala nasprotja med strankami in med velikim delom strank na eni in vladi na drugi strani, sedaj, ko smo doživeli revolte v mornarici, štrajke po municijskih tovarnah I. t. d., bi mogel le še popoln kliot verjeti v to slogo. Ampak nekatere vlade imajo čuden način mišljenja. Tako postopajo, kakor bankrotni ari-stokratje. Četudi ve ves svet, da graščina že davno ni več grofova lastnina, ker je Židu več dolžan, kakor je vredna, se vendar vozi v kočiji z grbom, se obdaja z livriranimi lakaji, prireja gostije — le da bi se zdelo, kakor da je še tak gospod, kakršni so bili njegovi pradedje. Tudi Nemčija hoče, da bi se zdelo, kakor da j e v njeni domačiji vse v redu. Res da se nikomur ne zdi tako. Res da ne more nikogar prevariti. Ampak rada bi videla, da bi se tako zdelo, in po tej želji uravnava svoje postopanje. Materijalno bi Nemčija menda še pretrpela enodneven štrajk, dasi bi bila izguba velika in občutna. Ampak moralna Skoda bi bila veliko večja od materijalne ,in zaradi tega je zelo neverjetno, da bo dovolila ta štrajk, tudi če bi se izvršil pod pretvezo majniškega praznovanja. Seveda ne mislimo, da pojdejo delavci prosit za dovoljenje. Ampak vlada tudi ne bo čakala na to. temveč bo storila svoje korake, čim bo vedela, kaj se pripravlja. Da pa ve to že danes, je več kakor gotovo. Vest, ki je mogla priti čez nemško mejo v Haag, ne more ostati skrita vladnim špionom doma. Kaj- r zerstvo, ki ima svoj vohunski sistem urejen in razširjen po vsem svetu, ni s tem doma nič slabše oskrbljen. Toda recimo, da bi se ViVjemova vlada hotela pokazati liberalno in dovoliti svobodno praznovanje prvega majnika. Saj bi lahko preračunala, Jcoliko dela bi bilo izgubljeno v enem dnevu in koliko bi se moralo delati čez čas, da bi se izguba nadomestila, pa bi Že pred prvim majem lahko • ukazala toliko čeznrnega dela. To hi šlo, če ne bi bilo enega pomisleka, na katerega tudi Hertlingovi ljudje ne pozabijo. Kdo namreč garantira, da bi se delavci, ki zapuste prvega maja tovarno, drugega maja vrnili na delo ? Začetek takega štrajka je težji, kakor nadaljevanje; zato ne bo vlada olajšala začetka. Ako bodo neodvisni socialisti hoteli prvomajski štrajk, ga morajo provocirati proti volji vlade, in to pomeni upor. AH medtem, ko je verjetno, da ima socialistična manjšina voljo za tak upor, je neverjetno, da ima nemško delavstvo dovolj moči zanj. Vlada — o tem ni dvoma — se ne bo niti trenotek pomišljala, da zatre vsak večji štrajk z vojaško silo in naglo sodbo. In dokler ni solidarnosti meti vojaštvom in delavstvom, bodo vsi napori nemškega proletariat a zaman. Iz Londona poročajo: V kratkem se odpelje deputacija socialistov iz zavezniških dežel odtod v Zedinjene države. Z deputacijo odide tudi so-drug Camille Huysmanw, tajnik socialistične In-tcrnacionale. Glavni namen deputacije je, da ob-išče predsednika Wilsona in mn razloži nazore evropskih socialistov glede na vojno ter ga naprosi za nadaljno podporo demokratičnih interesov. Deputacija gre v Zedinjene države po Sklepu socialistične konference, ki je bila meseca februarja v 1/ondonu. Razni velekapitalisti so sedaj zelo nezadovoljni s predsednikom Wilsonom, vojnim tajnikom Bakerjem, Hooverjem i. t. d. — To nsm je všeč. I) ADVERTISEMENT P R O L ETA H K C * a SLOV. DELAVSKA U*tuuovlj«n8 dut* 10. avgusta 1008. PODPORNA ZVEZA lukor|M>riraua 22. aprila 1909 , v državi Petin. Sedež r Conemaugh, Pa. O LAVNI UKADNIKI: Predaeduik: Ivan Proator, 1098 Norw«M>d Bn«*iHUgh, Pa. I. Pum. tajnik: Frank PavlovM, 20 Main Street, Couemaugh, pa. Pom. tajnik: Andrej Vidriih, 20 Main «treet, CviumBu^h, Pn. Blagajnik: Josip Zele, 6502 Bt. Hair Ave., Cleveland, Ohio. Pom blagajnik:: Antou Hočevar, H. K. II. 2, Bo* 27, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predaeduik nad«, odbora: Joaip Petmel, Box M, Willoek, Pn. 1. nadrornlk: Nikolaj Povile, 1 Crah Ht., Nuinrey Hill, N. H. Pittsburgh. Pa. 2. nadnorulk: Ivan Groèelj, 885 E. IMth Ht., Cleveland, Ohk»., POROTNI ODBOR: Predaeduik Pop. Odbora: Maitio Ubcrtan. Bo* 72, Kast Mineral, Kan». 1. Porotnik: Fraue Teropčir, K. K. p. 3, Box 146, Fort Hmith, Ark. 2. Porotnik: Josip Golob, 1910 So. Î4th Ht., Springfield, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Josip V. Orahek, 843 R. Ohio fit., Pittsburgh, Pa. URADNO OLABILO: (iIn» Naroda, 82 Cortlandt Ht., New York City, N. Y. . Cenjena dru&tva, oziroma njih uradniki, ao uljudno pro*eni, po«iljati vse dopiae naravaoat na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar naj ae pošilja edino potom Poitnib, Eipresaih. ali Baataifc denarnih naknsnie. niknkor pa ne potom privatnih čekov. Nakasuice naj «e naalovljnjo: Blaa Novak, Coneiuaugh l>epoait Bank, Conemaugh, Pa., ia tako naslovljene po« i I ja jo a mesečnim poro«! lotu nn analov gl. tajnika. V alučaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake ho odnje popravi. VOJNO VARČEVANJE S tem, da je ponudila občinstvu "vojno-varčevalije znamke", je dala vlada Združenih držav na razpolago vsakemu moškemu, ženski ali otroku v deželi koristno, priprosto in varno nalaganje denarja. Vojno-varčevalne znamke so odgovor velike demokracije na zahtevo vladnih obveznic demokratičnega značaja. To so obveznice "majhnih otrok". Kot pri Liberty posojilih, stoje tudi za njimi vsi viri vlade. in naroda Združenih drŽav. Imajo pa še dodatno preduost, da se vedno večajo v vrednosti, od trenutka nakupa pa do dozoritve, in to povečevanje jamči vlada. Te znam-ke se izdajajo v dveh vrednostih, 25c in $5.00. a * Za večjo udobnost nalagate-ljev se izdajajo nakupu ikoni znamk po 25c takozvanf "Thrift Carda" ali varčevalne pole. Te karte imajo prostora za - 1<> znamk. Kadar so vsi prostori te karte izpolnjeni, se lahko ta varčevalna karta izmenja za $5.00 vredno varčevalno znamko ne vsakem poštnem uradu, v bankah in pri drugih avtoriziranih ngenturah s tem, da se doda 12 centov v gotovini pred 1. februarjem 1918 ter po en eent več za vsak poznejši mesec. Oni, ki imajo rajši to, kupijo lahko takoj znamko za $5.00. Te znamke so na prodaj od 3. decembra 1917 pa do 31. januarja 1918 za $4.12. Avtomatično se večajo v vrednosti za en cent na mesec do 1. januarja 1923, ko IkmIo Združene drŽave plačale $5.00 pri vsakem poštnem uradu ali pri zakladnici v Washingto-nu za vsako znamko, pritrjeno na 4 4 vo jno-va rče v a I n e m ce rt i f i ka -tu." • Kadar si nabavite znamko zn $5.00, jo morate pritrditi na graviran list, znan pod imenom "vojno-varčevalni certifikat". Ta certifikat noai ime kupca ter ga more unovčiti le oseza, katere inie se nahaja na njeni, razven v slučaju smrti ali nezmožnosti. Ta certifikat ima 20 prostorov. Če se ti prostori izpolnijo z voj-no-varčevalnimi znamkami med 3. decembrom 1917 ter 31. januarjem 1. 1918, bodo znašali str6-ški nakupovalea $82.40 in dne 1. januarja 1923 bo plačala vlada lastitiku certifikata $100.00, kar zna«*i čisti dobiček $17.t>0. To 1c-melji na obrestnem podstavku 4 od sto, plačljivih četrtletno od 2.' januarja 1918 naprej. Atevilo vojno-varčevalnih znamk, ki -;e ŽENSKO DELO. vcenje vo S^SSE DOPISI. Statistični oddelek zvezne vlade je pred kratkim izdal svoje trinajsto poročilo, iz katerega jc razvidno, da si služi v Ameriki nič manj kakor 8 niiljonov žensk svoj kruh z delom. (Zdaj bo to število znatno večje, ker je vsled vojne mnogo žensk zasedlo moška mesta.) Pri tam seveda niso vštete gospodinje, temveč le ženske, ki opravljajo mezdno delo. Statistika obsega ženske osebe od desetega leta dalje. Ženske ao sedaj zaposlene že v vseh industrijskih panogah, celo že na ladjah in precej jih dela tudi po rudokopih. Izmed 71,580,270 oseb, ki so stare nad 10 let, je bilo vposlenih v letu 1910. 38,167,336; z drugimi besedami t 38,000,000 ljudi je dela lo za mezdo. Izmed teh je bilo nad 30,000,000 moških in nad 8,000,000 ženskih, pri čemer pa kakor vala* no niso vitete ženske v- gospodinjstvu, temveč" li "one, ki ju/ kvi-lificirane kot osebe, ki delajo za plačo. Izmed 8,000,000 žensk, katere si služijo svoj,.kruh izven hiše, je vposlenih 1,094 žensk pri pridobivanju rudnin. Izmed teh jih je 450 zaposlenih v rudnikih, 45 jih koplje rudo, ostale pa se pečajo z raznimi drugimi posli v rudarstvu. 31 žensk je kovaČic, 15 po-lagalk opeke ali zidaric, 16 jih dela pri plavžih in 19 v steklarnah, (>,140 jih pa dela v železni in jekleni industriji. Največ se jih seveda peča z bolj ženskimi rokodelstvi; vendarpa je 16,051 lajnotaj-pistovk v tiskarski obrti. Tekstilna industrija rabi 16,038 žensk, v tovarnah za šivalne «troje pa dela 231,206 žensk. Poleg teh pa je še 782 čevljaric in 1,240 sedlaric. Tudi to je značilno za kapitalizem. Njegovi filozofi se trudijo v potu svojih obrazov z mučnimi dokazi, da je priroda ustvarila ženo za hišo in za njen "naturni poklic." Žensko konkurenco v "višjih poklicih" preklinjajo na vse načine; pa vendar je ženski organizem gotovo bolj primeren za študiranje kakor za kovačnico; ženska kot zdravnica je pogosto-nia bolj poklicana kakor moški zdravnik, medtem ko kopanje rude ni posebno žensko opravilo. Ali industrija se malo briga za filozofijo. Ženska dela ceneje od moškega, ergo «e stori to, kar je boljše za kapitalistični žep. Če to 44vzdržuje" ali "razdira" družno, če je to dobro za žensko zdravje, če to pospešuje zdrav zarod, ne vprašuje kapitalizem. In šele socializem bo rešil ta vprašanja, seveda ne tako, kakor prodajo eni osebi ob ^remkali ^ rp,||je kftpkaUicmt pa tudi ne «asu, ne sme presegati $100 00 in ^ kflkor ^ domlAljl|jo razni nobena oseba naj ne drži teli voj- j ||M| mo1.alist|f ampak po zdravi no-varčevalnih zuamk v«e kot do, skupne svote $1000.00. j ^ Če najde lastnik vojno-varče- ( Nikjer nn svetu ne omalovažuje val ne ga certifikata za potrebno socializem strokovnega gibanja, unovčiti ga pred dozoritvijo, Ia- Povsod ga podpira. Po mnogih h ko stori to ob vsakem času po 2. januarju 1918 po lOdnevnem pisanem opominu na katerikoli poštni urad. Nato dobi za vsako pritrjeno znamko plačano svoto poleg dodatnega enega centa za vsak mesec po mesecu nakupa posameznih znamk. deželah je šele socialistična stran ks ustanovila strokovne organi/a cijc. Ali naj jih ceni, kolikor Jih hoče, — Ca nadomestilo politične ga boja jih vendar ne more smatrati, in za dobre jih more le tedaj Kapitalizem ima sorodnosti iu podobnosti po vsem svetu in le veliki kratkovidneži morejo misli* ti, da so kapitalisti v eni deželi bolj idealistični, v drugi pa bolj brutalni. Kdor sedi tako, dokazuje s tem, da ne pozn« temeljev, sestave in gonilnih sil Človeške družbe. Kapitalizem ima svoje za* koue, po katerih se mora ravnati, če KoČe ali če noče. Kapitaliat, ki noče biti izkoriščevalec, ampak sledi nagibom dobrtga srca, se bo kmalu lahko izbrisal iz vrat kapitalistov; zakaj tisti njegovi tovariši, ki se ne ozirajo na sentimentalnost, ampak ravnajo izključno po kupeijskih interesih, t lat i, ki rabijo svojo moč, kjerkoli jo morejo in vsled tega izkoriščajo delavce in kontuiuente, tisti, ki znajo nakupičiti večje profite in jih izpreaieniti v nov kapital, bodo kmalu labko zatrli jalove konkurenco tistih, katerih profiti gredo rakovo pot. Kapitalistične razmere so pogoj izkoriščanja. To ne velja za Ameriko nič manj kakor za druge, dežele. Vprašanje, če so naši Roekefelelr-ji, Morgani, Camegiji, flaryji itd. bolj mehkosrčni ali bolj trdosrč-ni od Kruppov, Kestrankov, Hen-kell-Donnersmarkov, Rothsehildov itd., nima niti najmanjšega pomena za javnost. Zakoni kapitaliz* mu so za ene in druge enaki in po njih se ravnajo vsi. To se pravi: Vsi izkoriščajo, kolikor le mo- Moeo. Drummond Paeking Oo............ Cudahv Bron. Packiag Co........... Plnnkinton Paeking Co............ Bkupaj . . . .................... Premog Milwaukee Coke and Ga* Co......... C. Reins Coal Co.....* .............. Milwaukee Western Fnel Co......... ** ' s •»'»,> Bkupaj....................... Obuvala. P. Mayer Boot and Shoe Co. ,........ Harah i* Edmonds . . .».....«.,■....<• Nunn a Buseh Hhoe Co. ............ Hk tipaj •••••..i............ Papir. Kimbery Clark Co................... Xekoosa-Edwarda Co. .............. Thilmaav Paper Co......mm....... Wauaan Hulphite Co............... Menasha Paper Co.................. Northern Paper Mills Co........A.. Skupnj........................ Jeklo. Allis Chalmers Co. . . ................ American Brass Co................. The Falk Co....................... Federal Pr. Steel Co................. Gisholt Machine Co................. Hi m m <»n s Co. (Kenosha).........,.... rejo; vwi izrabljajo priliko za obogatitev, ki jo le morejo dobiti. Kmalu po Izbruhu vojne to prihajale iz K v rope vesti o brezobzirnem postopanju ondotnih kapitalistov, slasti onih, ki so imeli kaj oprsviti s kakršnimkoli vojnim materijalom. Marsikdo se je Čudil. Nam ie bila to le ilustracija za pravilnost socialističnega nauka. Kaj pa naj delajo kapitalisti? Izkoriščanje je njih poklic. Vojna prinaša nenedno priliko za izkoriščanje. Po naturi kapitalizma torej ni nič bolj logično, kakor da porabijo to priliko in kupičijo bogastvo čim hitreje in čim izdatneje morejo. Ni trajalo dolgo in postal je tudi ameriški kupitalizem deležen vojnih dobrot. Vojnšhc in druge z vojno spojene potrebe so bile tako velike, da jih niso mogle ev-roptske dežele same oskrbovati. Kdor je mogel, jc naročal .v Ameriki. In zopet so se mogli le zelo naivni ljudje čuditi, da so tudi naši kapitalisti porabili prilike in navijali zaveznikom cene, kolikor so le mogli. Bili bi jih tudi Nemcem in Avstrijcem, če bi Ijili mogli prodajati tudi tja. Kajti nihče ni takrat vpraševal za nacionalni vir profita. Dobiček je kapitalizmu dober, tudi če pride od samega hudiča. • Sedaj jc Amerika sama v vojni. Wilson razglaša, du sc bojujejo Zedinjene države za demokracijo in da nimajo nobenih sebičnih nn- 1911 9.84 d Ttí.HVK 89.544 200.19« 264. 645 1912 48.673 11. MO 60.603 343.861 529.542 1913 56.901 134.900 188.780 380.291 494.678 250.852 400.114 533.841 1,339.18 1,145.644 Bknpaj. Meso . . Premog. , Obuvala Papir . . Jeklo. . . Smodnik ...... ....... ........ 162.406 117.906 279.312 21M41 63.592 39.726 29.335 351.104 110.347 40.305 21.190 239.688 411.530 83.544 533.841 279.312 351.104 411.530 85.66* 216.730 106.079 808 323.626 356.024 102.708 89.826 43.880 36.700 45.666 674.504 211.266 129.578 70.020 29.513 484.839 925.225 60.603 1,339.138 323.626 674.504 925.225 162,194 234.464 120.574 8.719 363.757 198.099 87.398 31.793 61.444 60.218 438.952 .j .... 205.500 162,94^ 21.185 402.970 792.601 380.291 1,145.644 363.757 438.952 792.601 167.385 Bkupaj ....................... Za leto 1917 je znano, da so profiti še bolj narasli; toda doslej ni bilo mogoče dobiti uradnih številk. ' r r ? Postavke so tako zgovorne, da bi bil vsak komentar odveč. Opravičeno je pa vprašanje: Ali imajo družbe kaj zasluge za to ogromno povečanje profilov t — Nel Navijanje cen ni nobena zasluga. Povečani .konzum je pa prinesla vojna sama; kapitalisti ne morejo reči, da so ga oni ustvarili, niti ne, da so se kaj trudili zanj. Splošno na red no bogastvo se ne množi v enaki meri, kakor navedeni profltl. Iz tega sledi, da mor« na eni strani zmanjkati, kar se na drugi množi. PoveČavanje kapitalističnega bogastva ima nujno ob- meno v. Wilsonu gre le za to, da se «vet reši žugajoče avtok racije. V splošnem podpira VVilsoua v tem tudi kongres. In čim več vpliva bo ljudstvo imelo na politični razvoj, tem bolj je gotovo, da bo prebivalstvo Zediu jenih držav trdno vit al o za vojnimi nameni, ki jih razglaša predsednik. Ampak eno so Wilsonovi cilji, drugo so kapitalistične želje. Kapitalizem gre za profitom Položaj, ki ga ustvarja vojua, o mogoča izredne profite. ln kapi» talisti se poslužujejo tčga položa ja. Apelirajte ntf njih patriotizem 1 Če ste naivni, lahko upate, da doseže apel uspeh. Čt imate svoje izkušnje in če poznarte bivstvo ka pitalrzma, boste vedeli, da mori tak apel ostati glas vpijočega v puščavi. Kdor ne verjame, naj si ogledi naslednje Številke. Kažejo nam kako so od letu 1911 do 1916 na* raščali profiti nekaterih korpora eij v državi Wiscomi»n. In kdoi pozna številke, »e bo prepričal, dr je baS vojna pognala profite na v zgor. Mogočno jih je pognala. No benegn dvorna ne more bfti o tem zakaj postavke so vzete po davčnih napovedih l^rporaeij samih ki nimajo navade, da bi u radon naznanjale prevelike profite in s nakopa vale prevelike davke. Seznam kaže sledeče po leti! razvrščene dobičke: i 1914 51.854 137.482 285.636 1915 80,037 H36.698 1.026.134 1916 107.653 695.586 878.070 474.972 1.942.809 1,681.314 261,302 283.27« 367.417 M20.10S 3ÊU0 424.783 1,939.038 723.808 612.141 912.057 1,548.174 3,274.987 255.584 »1.863 31.694 1 «8.043 57.056-. 67.643 429.732 400.920 239.011 370.341 302.14* ' 1,069.663 283.624 90.736 T97.984 73.236 2.550 86.374 643.904 4.294 125.769 71.781 233897 138.938 29.329 100.550 79.825 11.414 81.654 1,309.195 1,149.168 863.168 770.998 339.973 322.269 411.710 4,754.769 348.710 471.361 269.720 189.786 1,130.040 053.792 1,316.200 2,290.009 822.712 1,485.412 2.378.884 1,429.100 536.351 3,054.400 9,722.317 474.972 912.057 379.341 643.904 536.351 157.361 1,942.869 1.548.274 302.142 441.710 3.054.409 1.978.320 1.684.314 3,274.987 1,069.663 4,754.769 9.722.317 2,832.620 1,730.999 3,485.290 3,288.629 ljudstvo daje denarno podporo z nakupovanjem vojnovarčevalnih znamk itd. Od ljudske moči je odvisen vojni uspeh. Oslabitev ljudstva pomeni oslabitev vojskovanja. Ogromno naraščanje profitov pa slabi ljudsko moč in je vsled tega v mirnem in vojnem času nasprotno interesom splofinosti, interesom dežele. Kaj je mogoče storiti zoper to veliko nevarnost! Najradikalnejše sredstvo bi bilo pač to, da bi vlada z državami in občinami prevzela vse industrija in vsa prometna sredstva. Toda recimo, da se to ne more izvršiti čez noč. Vemo, ds ne moremo od nesocialistične družbe pričakovati uresničenja socialističnega programa. Vemo tudi, da se taki uboževanje ljudskih slojev za po-1 veliki koraki «>cialno revolucio- slcctteo. * i > , Socialisti ali nesocialisti — komurkoli so interesi dežele pri sr-eu, se mora zamisliti vpričo takih pojavov. V času vojne se mora pa zlasti * vprašati: Kakšen narnega značaja ne morejo storiti brez gotovih priprav in brez odstranitve velikih zaprek. Toda nekaj jc mogoče storiti brez obotavljanju. Vojni profit se lahko ohdačijo tako visoko, da se vpliv morajo taka dejstva Imeti velik del indirektno vrne Ijud-na vojno t stvt»^ kateremu je bil vzet. . Ljudstvo je tisti veliki rezervsr, | Ako dobi vlada dohodke od o- prnvieeno povišanega profitnega da tka. ni treba nakladati tako iz katerega zajema dežela — v dobi mitu kakor, v času vojne. priznati, če delajo roko v roko s Registrirani i socialističnim političnim gibanjem ertifikat pa je mogočs rešiti edi- in ne podpirajo na eni strani tiste- ^¿jndstvo daje človeški materi jat visokih davščin na ljudske nole na poštnem uradu, kjer je ga sovražnika, s katerim se iyo bil registriran. rajo na drugi strani bojevati. pozn vojskovanje. Ljudstvo produ-Itrebščine. To pomeni predvsem cira za vojno potrebne snovi; znižanje draginje. Ljudske mase 3,103.986 9,267.733 23,335.179 ! . ' ■ , bi tedaj nekoliko bolj svobodne dihale, lahko bi se telesno in du ševno bolje prehranile, okrepčala in z ljudskimi masami bi vsa de žela postala močnejša. Anglija je naložila 80 odstotko\ davka na vojne profite. To bi bik tudi za Zedinjene države pra\ zdravo. Na eni strani bi potrdilo da se res bojujemo za demokraci jo, ne le za dotično, ampak tud; za gospodarsko; na drugi bi dale Zedinjenim državam moč, ki je prav sedaj največje cene. Visoko obdavčenje vojnih pro fitov ni toliko kapitalu sovražni dejanje, kolikor sredstvo nacionalne samoobrambo zoper notranje izčrpanje. Skozi vsa tisočletja se vleče dolga, neprekinjena veriga dela Mlajše generacije nadaljujejo kjer 90 morale prenehati starej še. Kulturne pridobitve gredo od ro jim boljševiki noč in dan pravili in propagirali, auipak udarili ng razoroženo Rusijo in pobijali ter morili kot v Belgiji uli Srbiji. Tu je strašen čin. Nikdar se to ne more primerjati F rune i j i, iielgi. ji i. t. d., kajti tam je vojna, ee. tudi so Nemci napravili tam pomilovanja vredna dela. Ali ohoro. žen pohod na delavsko državo, ko nemški delavec in kmet ubija ve-Ič in s svojo lastno roko delo, stotako delavcev in kmetov revolucionarjev, lei* pomaga delati največji zločin podjarmi jen ja ne-dmroženege naroda v sužnost, to 'e preveč za navadne možgan«. Zgodovina ima dva primera. Efi-alta in lškarijota, ali to sta indi-vidua. Izvršilo se je. Kajzer je ia-povedal in kajzer je še dane« bog Vemčije. Kdo ni čital njegovega jovoro o ;zmugah njegove slavne vojske v Rusiji, ter rešitvi nemške culture. Rešitev kulture, to mu •odi verjamemo; Nato se je ogla-U njegov hlapec Ludendorff ter govoril tako nesramno in pomilovalno, da je človeka groza te nesramnosti. In sedaj naj nam pa rokleta dolžnost, če 11e, je od viana, ali biti brezmočna sužnja tvtokratične sosede, katera be vse storila, da zatre njej sov de je — ali pa bo zločinsko 'ïirala svojo pridobljeno svo Ker je pa to v socialističnem du nemogoče, ostane samo to je odpor. Spominjam se onih lepih člankov sod ruga Kristana, dve leti laza j, pod imenom: 14 Socializem, wifizem in sorodno." Ac nikjer li bilo 11a tako krasen in jasen na-'in opisano to, kar se jc danes pokazalo, da mora biti. Stvar je napravila takrat med našimi sanjari lovolj hrupa, ali danes se je pokazalo, kaj da velja v praksi ia kaj bomo potrebovali v bodočnosti. A k oda, da niso oni članki i ili v obliki brošure, kajti ravso lanes bi jih tako potrebovali. Mogoče je, da se da to še napraviti? Dogodki v Rusiji kažejfl, kako nolo je upanja v nemško révolu-•ijo brez poraza nemških armad m bojišču. Sele takrat, ko nemški narod uvidi poraz ter spozna, Ja njegovi voditelji niso nepre • magljivi, bo revolt irai. t To je bilo mnenje odličnih nemških socialističnih voditeljev, ko r-o vprašali sodruga P>ebla, kaj on mislTo revoluciji v slučaju vojne, je malo pomislil in odgovoril, da je revolucija v Nemčiji mogoče samo v slučaju vojaškega poraza. To razumejo tudi pruski voditelji; odtod njih perfektna organizacija državne in militnrističeo niašinerije. Upajmo, da sc t lati čas, kateri nam kaže tako trajne dogodke, maščuje nad njimi- Nemogoče jc pa verjeti, da 1>« se duh revolucije, ki jc Šinil kvišku v Rusiji pred letom dni, M pohoditi od kajzerjeve pete. Mo-goče ni več daleč čas, ko bo njêtf» in njemu podobne zmlelo istfl usoda, kot je Zndcln pred enim If*«*1 hatjuško. Veliki francoski Proudhone, je rekel že M»» 1789: *41 ¿es grand ne noua para» sent grand, que pareeque "ou* sammes a genoux, levons 1101»«? To bi se reklo:44Veliki se rani dozdevajo veliki snmo, dokler *m<> nn kolenih. Vstanimo!" J L Da bi že skoro prišel tisti I>ne 3. marca jc bila velika veselica pevskega odseka »lug. kluba 114, Pevci, kalerih je h ^ po število, nko se oziramo na koče naše po vsem mestu kolonije, so sijajno iivrP senc nalogo. Veselica je bila dobro J^ .iskann, finančen uspeli iako ber. Sodelovalo je tudi Slov. P'*; sko društvo 44Ljubljanski Vrl iz Detroits. Na naši zadnji seji se je govorilo o apelu "Proletarca" radi finančnih zadev. Sklenilo se je da # «e takoj gre na delo aa stodolar-ski fond ia Detroita. Ker oas je komaj nekaj stotin Slovencev v Detroitu, in to ne vai socialisti, je to še precej požrtvovalno. Do se daj se je uabralq čez petdeset do larjev in do prihodnje seje 7. a prija upamo, da ho naših sto do larjev skupaj. Ni moj namen, da hi se bahal, kaj je naš klub ukre nil, ampak pišem radi tega, da b' drugi večji klubi, kateri inuijo ve^ prilike in večje ugodnosti, storil isto. Kajti lisi, kot je naš 44Pro letarec", s katerim se strinjamo popolnoma, ne sme in ne bo pre nehal. To naj bo nuše geslo. V soboto zvečer, dne 6. aprila bo v Delavskem domu, 387 Ferry Ave., velih ljudski shod. Tema "Jugoslovansko vprašanje ter Slovensko republikansko zdruše -nje." Poročevalec sod rug E. Kri-stan iz Chicage. b mesece smo se trudili, da napravimo razpoloženje za to važno stvar in da raz- • tolmačimo rojakom pomen tega gibanja. Imeli smo uspeh. Vsa slovenska društva v Detroitu so se odzvala in poslala svoje dele» gate na naše seje. Radi tega je u-nati, da bo shod velik, kar zahteva njegov pomen. Sodrugi! U deležite se, agitiraj-te in nosite naše letake povsod, kjer se razume naš jezik. Pokažimo, da razumemo pomen današ njih časov ter da jih znamo vpo-rabiti. Torej sodrugi, vsi do zadnjegfi na shod v soboto, dne 6. aprila. Joško Oven. White Valley, Pa. V tukajšnji naselbin živi mnogo Slovencev. Kdor pozna naše ljudstvo, se ne bo čudil, da je med nami razno mišljenje. Tako se najdejo med nami tudi še posamezniki, spadajoči med najbolj komične prikazni, ki se jim še vedno nekaj sanja o 44 lepem življenju v dvojni monarhiji Av-stro-Ograki. Imenujejo se 44Avr strijce", pa še zdaj ne vedo, da ni na svetu ne takega naroda, ne takega jezika. Različni ljudje i-majo seveda različne nazore; nekateri so bili napačno vzgojeni in potem ne morejo nikdar iz svoje kože. Toda če niso nazori podprti z razumnimi argumenti, niso ni"* vredni. Svetoval bi ljudem, ki šc vedno trobijo v avstrijski rog, da bi se nekoliko ozrli nazaj in se vprašali, kaj nam je pravzaprav bila Avstrija. Zelo rahlo se izražam, če pravim, da nam je bila mačeha Kako je bilo v narodnem ozi-ru? Vsakdo ve, da so bili Slovenci vedno zapostavljeni; prednost je imela povsod nemška aristokracija in buržvazija. Kako je bilo politično! En pogled na sestavo kranjskega deželnega zbora nam pove vse. Petdeset nemških veleposestnikov je imelo v njem deset poslancev, prav toliko kolikor v četrti kuri-ji vsi volilci skupaj. Kako je bilo vdelavakem ozi-ru? Nobenega napredka, skoraj nobenega socialnega zakonodaj-stva ni bilo, delavntvo so z obljubami vodili za nos, izpolnili pa niso obljub nikdar. Nekako leta 1908. je bil vložen prvi zakonski načrt za starostno zavarovanje, i danes še ni iz tega načrta zakon. Delavske organizacije so bito preganjane; nobenega shoda ni bilo brez policijskega nadzorstva; delavsko časopisje so tudi v mirnih časih neprenehoma kon-fiseirali; delavske agitatorje in organizatorje so zapirali. Kje so kakšne dobrote, ki bi jih bili uživali delavci in nenem-ški narodi T Ko je v Ljubljani tekla kri, je tekla po nedolžnem. Nalašč je bil v Ljubljani garni-zoniran nemški regiment, Čigar oficirji so bili nemški nacionalisti in so dali le iz narodnega sovraštva sfreljati na slovensko ljudstvo. Žrtve, ki so padle na PogaČarjevem trgu, niso zakrivile niti najmanjšega nezakonitega dejanja; po nedolžnem prelita kri je pobarvala ljubljansko zemljo. In ves čas potem je vojaštvo nastopalo kakor v osvojeni deželi. Za kaj naj bomo Avstriji hvaležni T Za izobrazbo, katere nam ni dala t Za preziranje, s katerim je gledala na nas t Za bedo, ki nas je pognala iz dežele t Poglejte, kaj se godi sedaj. Slovanski polki se gonijo v prve vrste v uničujoč ogenj, da se žrtvujejo za sVoje zatiralce, zadej pa preže nemški in madjarski regimenti nanje. Avstrijaki cesar nI nič druzt-ga, kakor hlapec kajzerja Vil je ma in mora plepati, kakor mu ta gode. Avstrija je sploh le se pa šaluk Nemčije, Mi ljubimo svobodo, zahtevami, svetovno demokracijo, nasprotni siuo vsaki monarhiji iu vsemu ka pitaliatiČnemu imperializmu, zato se pa tudi za nobeno ceno ue moremo ogrevati za Avstrijo. Zaradi tega siuo pa konferenc' našega kluba štev. l'Jo soglasno sklenili, da se pridružimo S. K. Z. in priredimo dne 5. maja skupen shod, na katerega .povabimo vas društva v tej okolici. Vabila za ta shod so Že razposlana in nekatera društva so se že odzvala ter se združijo z naVni. Prilika je ugodna, ker priredi naš klub v soIkj-to, 4. maja zvečer veselico in smo povabili sodruga Ktbina Kristana, da bo tam govoril o socializmu in socialistični stranki. Tako bo drugi dan lahko govoril o pomenu S. K. Z. Kakor je že pri vsaki stvari, se dobe tudi tukaj posamezniki, da nasprotujejo. Ne strinjajo se z načeli S. R. Z. in govore, da je to druga liga, ki izgine kakor spomladi sneg in ne prinese nobene koristi. j Take besede morejo prihajati le od nemislečih ljudi. Z nekdanjo ligo nima S. R. Z. prav nič opraviti. Če bi tisti, ki kritizirajo tjaveudan rajši prečitali načela S. R. Z. raslika kakor noč in dan. Liga sploh ni imela jasnega programa; pri S. R. Z. so vsa načela jasna. Liga se je zidala od strehe dol; S. R. Z. se opira na ljudstvo. Liga je hotela narodu nekaj vsiliti; S. R. Z. dela na to, da se u-resniČi volja naroda. Liga je umrla, ker se je zaradi njenih napak ljudstvo ni hotelo okleniti. Nasprotno pa vidimo, da hiti ljudstvo pod zastavo S. R. Z., ker vidi, da so pod njo zastopana ljudska načela. Prepričanih ljudi ne bodo o-plašile besede, da pogine S. R. Z. kakor skopni sneg spomladi. Doslej vidimo, da raste S. R. Z. od dne do dne. Iz vseh krajev se oglašajo pristaši in baš Pennsvl-vanija je, posebno na za padu, živa, da je veselje. Seveda, kaj bi dejai zidar, kadar začne zidati hišo* pa bi prišel tak pesimist mu dejal: Prijatelj, iz tega ne bo nikdar nič; bolje je, da opustiš delo! — Ali bi zidar zato prenehal? Mislim, da bi le čudno pogledal takega svetovalca, pa bi se še čvrsteje oprijel svojega dola, da dozori sad njegovega truda. Tudi nas čaka delo, kajti svoboda ne pride, če bomo za pečjo čakali nanjo. Karkoli se je v zgodovini doseglo, se je doseglo z bojem. Spomnimo st, da gre sedaj za svobodo in za svetovno demokracijo! Ta cilj je vreden truda. Bojujemo se za svobodo vsega sveta. Torej se moramo bojevati tudi za svobodo svojega naroda, ki je en del tega sveta. Od enega konca do drugega se razlega ge^ slo, da naj narodi sami odločajo o svoji usodi. Ali naj mi spimo in ostanemo gluhi za ta klic? Zavi-hajmo rokave in pojdimo na delo, r»a zašije tudi nairf solnce svobode! Vabimo rojake, naj se pripra vijo za shod, in naj zanj agitira-jo, kamorkoli pridejo. F. Chesnik. nost mi je bila v veliko tolažbo v teh težkih dneh. Terezija Pogačar, soproga, ♦ Charles Pogačar, sin. »>ssseeoe»oooooeoosseseo< StranKa \ tudi svoje shode, kjer se posvetujejo, kako bi nas bolj izkoriščali; naša dolžnost pa je, da se zavidamo svojega «tališča in se bori mo za svobodo! Torej vsi na se jo dne 7. aprila! F. Chesnik, Soc. klub št. 195, tajnik TAJNKOM JUOOSL SOCIALL STIČNIH KLUBOV KA ZNANJE. Tajništvo J. S. Z. iuia ?opet sitnosti z ekspedicijo pošte. Pisma prihajajo redno — brez zamude, toda odhajajo neredno — z zk-niuilo in včasih se pošiljat ve tudi 44 izgube." Vsa naročila se odpošiljajo po vrsti, kakor prihajajo, in če ni posebnih zadržkov v uradu; so odposlana najkasheje v teku štirih dni. Posebni zadržki, ki lahko nastanejo ob času revizije, po daljšajo ta rok morda za deset dni, in ne več. V tem času bi moral torej vsak tajnik dobiti naročene stvari; če jih ne dobi( lah,ko računa, da je zadela pošiljatev kakšna usoda na pošti. Nad to u-rodo nima tajništvo nobene kon-trole in tudi ni zanjo odgovorno. V tem izrednem Času se more storiti samo to, kar se more, ne pa tisto, kar se ne more. Tajniki klubov naj to vpošte-va jo in naj za vsako naročilo malo potrpe. Ker so razmere take, je priporočljivo, da naročajo tajniki stvari vedno poprej in ne čakajo zadnjih dni, ko je ha pragu klubova seja. To bi bil za sedaj edini način, da se odpomore zakasnitvam, ki so tajnikom klubov tako neprijetne, kakor tajništvu Zveze. Sedanje razmere bas silijo, da se jim prilagodujeuio; to se pravi, da jih poznamo in iz njih izvajamo koristi za naše gibanje. Tajništvo J. S. Z. Cleveland, Ohio. Znancem, prijateljem in rojakom širom Amerike naznanjam žalostno vest, da je dne 17. marca umrl moj ljubljeni soprog Frank Pogačar. Kruta «mrt mu je prest rigla nit življenja po večmesečni težki bolezni. Pogreb se je vršil v sredo, dne 20. marca. Truplo pokojnika je bilo prepeljano v tukajšnji kre-matorij, kjer je bilo vpepeljeno, kakor se je glasila njegova poslednja želja. Tem potom se tudi srčno zahvaljujem slov. soc. klubom št. 27. in 49. ter organizaciji slov. svobodomiselcev za poslane ventee. Istotako tudi pevskim zborom 4 4 Zarja" in 74 4 Črve ni Barjak", za krasno petje v slovo pokojnika. Nadalje članom dr. "Naprej" it. 5. S. N. P. J. in sploh vsem, kateri so spremili pokojnika na zadnji poti. • Obenem se tudi tem potom naj. priarPneJe zahvaljujem vsem ki so mi na en ali drugi način «tali ob strani tekom dolge bolezni mojetfa soproga. Vaša naklon je White Valley, Pa. Dne 7. aprila bo seja našeg«» socialističnega kluba št. 195. So drugi, udeležite se polnošteviluo; veliko važnega je na dnevnem redu. Želim, da etc, če le mogo Če, vsi navzoči. Ni treba raznih izgovorov. Sodrugi, naše ilelo je /.a osvoboditev izpod kapitalističnega jarma in za prostost m ena kost delavskega razreda; vsuk naj si misli, da imajo kapitalisti Chicago, 111. Slov. soc. klub št. 1 je na svoji zadnji seji sklenil sledečo REZOLUCUO. » Dogodki v svetovni zgodovini zadnjih mesecev so jasno dolca • zali, da jc bila rezolucija večine na st. louiški konferenci Socialistične stranke posledica zmotfc. Nadvse je usoda revolucionarne Rusije pokazala ,da so bile predpostavke omenjene resolucije napačne. Zgledi socialistične Rusije niso našli posnemanja v ccnlral-nid državah in izza ruske katastrofe tudi ni upanja, da ga najdejo. Militarizem central, sil, ki je odvrgel masko, pokazal svoje imperialistične namene in nastopil kot brezobziren protirevolucicna-ren faktor, se čuti po svojem uspehu na evropskem vzhodu oki-ep-čanega in njegova nevarnost za demokracijo vsega sveta ne pri -puš(;a nobenega dvoma več. Za rešitev demokracije in osvobodi • tev socializma je skrušenje cesarsko nemškega militarizma neizogibno. Ta cilj, ki ga zahtevajo inreresi socializma, se nc more Joseči dru gače, kakor z vojno *ilo. Resolucija večine st. louiški konvencije je za to nalogo popolnoma nepo-rabna, pač pa izraža od sodruga Spargota predložena resolucija manjšine pravo potrebo časa. Z ozirom na to poziva slovenski soc. klub št. 1, J. S. Z., na seji dne 15. marca 1918 narodno eksekuti-vo Socialistične strank»? v Ameriki, da naj nemudoma stori,po-trebne korake, da se opusti zgrešeno stališče in spravi v sklad z mednarodnimi interesi socializmi in demokracije. Soc. klub št. 1, J. S. Z., podiva sodruga Sparga in ostale socialiste, ki so ostali zvesti načelom mednarodnega socializma, a so zapustili stranko le zato, j__i j.u. bi m ,UtA nfiMtraTi. *o Inliko \ana eiovea mor» ■■ — ~ " " _ ' . , , „ vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dat« aastran, so lnhko coni kot Itemeljni kamen F»>«lop.ja sa katerim vsaki stremi Dobro je vedno imeti na pnmetu narodni isrek ki pravil ' Zrno do rrna le vedno »meti na »nmri« n»i«u».» -- r- - - pomičn: kamen na kamen palača". Najtežje je početek alt brrz .oietka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vfsgatl vn» denar »e daae«, ampak pazite, da ga nalagat« v gotovo in va^. banko. Z vlogo enega dolarja dobite valo bančno knjlllco. s Ml sprejemamo denar aa hr«nllno vlogo in plsčsmo po 3% obresti od njega. . . Podil lamo denar ▼ I»»UJ®. n . Trodajorno prve posojilne mortgag« (marke««) la dnjemo v najem varne hrsailne predale. Hprejeiflo upisc za psrobrodao potovsaj« v staro domovino po KASPAR STATIK BANK 1900 llue Tal and Av«nn«, III.___. Kapital, vkig« la prebitek ifad . t- SOCIALISTIČNA DRUŽBA. Kako ni l>o socialistična družba koučuo uredila svoje življenje, kaj bo vse počela — a tem vprašanjem se ne moremo podrobno pehati, ako nočemo zaiti tudi mi v sanjarjenja, v utopizem. Pač pa lahko trdimo o socialistični družbi, z vso gotovostjo sledeče; Prva njena naloga l>o, da uporabljajoč najnaprednejšo delovno metodo in vse pridobitve moderne kulture (posebno na tehničnem polju) po razumnem načrtu organizira delovni proces in porabo izdelkov. Le tisti izdelki in le toliko se jih bo proizvajalo, kolikor jih bo treba. Ta potreba se bo morala seveda ugotoviti. Če se pa skladišča napolnijo, tedaj ne oo to nikakršna nesreča za ljudi (kakor dandaues, ko nadprodukcija pro-vzroča krizo, brezposelnost, bedo), marveč polna skladišča in bogastvo socialistične družbe bo pomen jalo skrajšanje delovnega časa, več prostosti. Učenjaki, ki niti ne stoje v socialističnem tal>oru, so preračunili, da bi naša družba po primerni razdelitvi dela in dohodkov potrebovala za kritje vseh potreb komaj 5-urni delavnik, nekateri govore celo o 3-urnem delavniku. Naravno je, da bo socialistična družba zahtevala, da bodo vsi delali, ki so sposobni za delo. Tudi bo akrMa, da se premosti oni velikanski prepad, ki tako poniževalno deli danes ročnega delavca od.inteligenta, da se po možnosti združi ročno in duševno delo, česar ji s primerno vzgojo že od mladosti ne bo težko doseči. NevtdneŽi in hudobneži strašijo ljudi s socialističnim bavbavom, Češ, zadnjo kroneo bofi moral dati in jo razdeliti med sodruge. Ne glede na to, da denarja v sedanjem zmislu v socialistični družbi sploh ne bo treba, so take trditve neresnične: socializem nooe deliti, -marveč združiti lastnino, on hoče povzdigniti vse ljudi v lastnike. Ta skupna lastnina bo veljala le za proizvajalna sredstva, porabna (obleka, živila itd.) ostanejo pač v zasebni lastnini. Tudi v svojem stanovanju in v avoji družini se bo človek lahko prosto gibal. Če si kdo več zasluži, bo imel tudi večje u-• žitke,' Sosializem in prostost posameznika se ne izključujeta, ampak se le izpopolnjujeta. Socialistična družba bo kar največ štedila s svojim najdragocenejšim blagom, s človeško delovno močjo. Dobilo se bo več prostega časa in s tem več prostosti. Duševni in etični užitki bodo pristopni vsem, ker bodo vladale popolnoma demokratične uredbe. Vse človeške moči bodo služile skupni blaginji. S socialistično družbo se bo šele začela zavedno razvijati človeška zgodovina. UTRINKI. "Kriška deklaracija veže londonski odbor in srbsko vlado" — pravijo tisti, ki hočejo Slovence v Ameriki žejne prepeljati čez vodo. Imajo prav. Ampak če priznam londonski odbor, priznavam tudi njegove dokumente, torej tudi krinko deklaracijo. In tedaj veže ta deklaracija tudi mene. Če sem nasproten monarhiji, moram logično biti nasproten londonskemu cdboru, dokler je vezau za monarhijo. Zavezniški ministrski predsedniki so imeli te dni politično konferenco v Londonu in rezultat tega sestanka je izjava, v kateri pravijo zavezniške vlade, da ne priznajo mirovne pogodbe med Rusijo in centralnimi državami in obenem obsojajo perfidijo Nemčije, ki jo uganja v imenu miru napram ruskemu ljudstvu. Konferenca se je vršila pod predseddvom Lloyd (»eorga zadnji četrtek, petek in soboto. Mi-nistorstvo zunanjih zadev je obelodanilo protestno izjavo, ki je bila sprejeta na konferenci. Ententa našteva v tej izjavi vse zločine, ki jih je izvršila Nemčija napram Rusiji. Rusija je brez armade. Ruska vlada je po štirih letih vojne pozabila, da se Nemčija od prvega dne bori proti neodvisnosti narodov in pravicam človečanst va, in v svoji preveliki veri je upala, da izposluje demokratični mir brez vojne. Pokledica tega je bila, da je Nemčija počela, kar je hotela. Nemška vlada jc prelomila pogodbo premirja in pošiljala čete na zapadno fronto; Rusija je vedela "za to kršitev, toda pomagati si ni mogla. "Nemški mir" pomeni za Rusijo, da je Nemčija okupirala najbogatejše dežele, uničila sredstva ruske obrambe in pričela organizirati rusko zemljo za svoj pro-fit. Rusi, ki niso mogli ničesar opraviti na bojišču, sO podlegli tudi pred nemškimi diplomati. Ruski mirovni delegatje so bili primorani javno povedati, da edina alternativa v Brest Litovsku jc bila — podpisati pogodbo in oditi. In podpisali so, nc da bi imeli časa premisliti, kaj so podpisali: mir ali vojno. Izjava nadaljuje: "Zavezniške vlade imajo jasno sodbo o teh transakcijah z Rusijo, katere je že ob »odi 1 ves svobodni svet. Zastonj je tratiti čas z debatami o obljubah Nemčije, ko vidimo, da ni še nikdar držala nobene obljube, odkar je pričela doba njenega osvajanja. Poljski, ki je pretrpela najokrutnejšo narodno tragedijo, zdaj grozi četrta delitev njenega ozemlja; uničenje zadnje trohice poljske neodvisnosti se vrši v obliki sleparske obljube po svobodi. Kar se je zgodilo z Rusijo in Poljsko,' je doživela tudi Rumun-ska. Pod krinko mini se vrši brutalno osvajanje s pomočjo protizakonite sile. Taksne mirovne pogodbe ne moremo niti ne bomo nikdar priznali. Naši eilji so drugačni. Borimo se in nadaljevali bomo vojno toliko časa. dokler enkrat za vselej ne pometemo z roparsko politiko te vrste in dokler ne pride na njeno me-sto resnični mir in organizirana pravičnost." Iz Amsterdama poročajo: "Dunajski časopisi naznanjajo ,da se trudi novi rumunski ministrski predsednik Aleksander Marghiloman, da bi desegel alianco Rumunije s centralnimi silami. Kakor pravi telegram z Dunaja, se tam simpatično razpravlja o tem vprašanju. Čtatelju bi se zdela taka vest enostavno neverjetna, ker je groteskna. Rumunija je Šla v boj s trditvijo, da namerava osvoboditi avstro-ogr-ske Rumune, živeče večinoma v Krdel ju (Sedmo-graško) in v Bukovini. Sedaj sklepa Rumunija s centralnimi silami mir ne le brez doseženega d* lja, ampak še z velikanskimi izgubami. Bolgaiski mora vrniti Dobrudžo, ki jo je brez vsake žrtve dobila z bukareškiui mirom. To bi se lahko imenovalo povračilo. Ampak s tem niso izčrpani pogoji, ki jih mora Rumunija sprejeti. Avstriji, ki je toliko govorila o miru brez aneksij in odškodnin, mora prepustiti vse važne gorske prelaze in popolno kontrolo nad Železnimi vrati, tako da ima Avstrija strategične ključe do Rumunije v rokah. Da sklepa Rumunija mir, ji ne more nihče zameriti. Odkar se je ukrajinska buržvazija predala Viljemu in Karlu, odkar je bila Rusija posebno vsled ukrajinskega izdajstva prisiljena sprejeti mir, je bila Rumunija prepuščena sama sebi, ip obkoljena cd nemške, avstrijske in l>olgarske armade, je bila pač v takih stiskah, da je morala kapitulirati. Tudi Rusija se je vdala tolovajskim kajzerje-vim pogojem. Toda kakšna razlika nad proletar-sko Rusijo in buržvazno, bojarsko Rumunijo! "Dajte vaše papirje! Tukaj so naši podpisi — pa adijo. Nič več nimamo opraviti z vami" — pravijo Rusi. In ves svet opaža in čuti, kar prinese nemara najodloČilnejši udarec kajzerizmu. Rumunski kralj pa kliče reakcionarja Marg-hilomana na čelo vlade in ta ni le pod pritiskom sile pripravljen podpisati neizogibno mirovno pogodbo, ampak že berači na Dunaju za prijaznost iu zvezo, in kakor kaže, ga ne bi prav nič bolelo srce, če bi zahtevali od njega, naj da ostanke ru-munske armade na razpolago tisti Avstriji, ki je pravkar okradla njegovo deželo. Sodrug Huysmans, ki pride v kratkem v A-meriko, misli obiskati tudi Oompersa. in ga ujmi prepričati, da je potrebno sodelovanje ameriških organiziranih delavcev na skupni delavski mednarodni konferenci, četudi se je Ooinpers doslej trdovratno upiral ideji, da bi ameriški delavci sedeli za eno mizo z nemškimi delavci. Kmalu pride deputacija socialistov iz zavezniških dežel v Zedinjene države. Namen te depu tacije je velevažen/ Ni dvoma, da stopi ta delegacija v stik z ameriško socialistično stranko in od tega pričakujemo veliko razbistrenje pojmov v tej deželi. Sodrugi iz Evrope prihajajo sem kot socialisti, toda kot socialisti, ki poznajo razmere in žive izkušnje ki ne plavajo v oblakih.. Ne poznamo njih programa za tisti čas, ko bodo tukaj; ne vemo, katera mesta razun Washing-tona še obiščejo in ne vemo, kako dolgo ostanejo v tej deželi. Informirali se bomo pa, kdaj da pridejo m, če bo mogoče, kakšen bo program njih tukajšnjega dela in potov. Kadar izvemo, objavimo to v listu, in prepričani smo, da jih bodo naši sodrugi tako prisrčno pozdravili, kakor zaslužijo. Srbski ministrski predsednik Pašič je demi-sioniral. Pokazalo se je, da je vlada ene same stranke zlasti V teh kritičnih časih nemogoča. Nastalo je torej vprašanje, da bi se sestavila koalicijska vlada, v kateri bi bile zastopane vse stranke. Toda to ne diši mlademu gospodu Aleksandru, ki je regent namesto svojega očeta Petra. Stari gospod Karagjorgjevič je napol penzioniran in nima nobenega vpliva na državne posle. Tembolj se pa čuti mladi Aleksander na konju. On ne mara koalicijake vlade. Prav tako kakor Viljem. Na Nemškem določa kajzer, kakršna bodi vlada, za Srbijo hoče gospod regent, sanjajoč o bodočem kraljevanju, enako določati. Zagovorniki krfske deklaracije nam pa govore o demokratičnem kraljevstvu, o demokratičnih Karagjorgjevičih, o prednosti monarhije pred republiko i. t. d. Hvala lepa! Z vso uljudnostjo odklanjamo monarhijo, v »kateri bo ena le po rojstvu za to določena osebica odločevala, kakšno vlado naj ima narod in kakšne naj nima! Ta zgled, ki ga daje gospod Aleksanderček že kot princ, nam kaže, kaj bi imeli pričakovati od njega, kadar bi bil kronan. Rajši ne! Nemške čete prodirajo se vedno v Rusijo. Mir je sicer sklenjen. Kajzerjevi bandi je to vse eno. Ona maršira proti Petrogradu in Moskvi. Koliko so torej pogodbe vredne tej kronani sodrgi? Pri tem pa še vedno kriče sanjači, naj se gremo pogajat.s kajzerjem! * Če se človek* ne podvrže vsaki kapitalistični nesramnosti, še nikakor ni treba, da bi bil zaradi tega nelojalen napram deželi, v kateri, in napram narodu, mfd katerim živi. Kapitalistična, teorija, da je odpor proti izkoriščanju nelojalnost ali pa celo izdajstvo, je impertinentna zatiralska laž. Tisti, ki imajo sam pacifizem na jeziku, niti ne vedo, da so zavezniki najreakcionarnejših kapitalističnih izkoriščevalcev. Lani so v Švici zborovali internacionalni finančniki in zahtevali — mir. V Angliji se lord Lansdown, zastopnik veleposestniških interesov, poteguje za mir "7. dogovorom". To je najboljše znamenje, komu bi bil tak mir v prid. Kadar kriči reakcija po miru, ima demokracija največ vzroka za boj. Avstrijski ministrski predsednik Sevdler je obljuboval avstrij«d«im narodom "samoodločeva-nje v njihovih mejah". Hm, avstrijski narodi naj-brže nočejo^ nobenega satnoodločcvanja. ker se puntajo na Češkem, po slovenskih deželah, po hrvaških krajih, V BosnT i. t. d. Se.vdler nam bo kmalu povedal, da se čutijo ti narodi srečne le v absolutizmu. In našle se bodo celo dušice, ki mu bodo verjele. Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno akti. ven vojak svoje stranke. Kdor losi svoje prepričanje le sam .v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne ivoji «tvari. Prepričevati mora tiste, k: ie niso prepričani. Pravi socialist hoče poznati te ftave, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. f Na tej poti ga spremlja ProTeta rec. Severova /(Jr.tvtl.i v/dr/ujejo /drdvje v družinah. SPOMLADANSKI IZPAHKI so običajno v zvezi z bolečimi, K k očimi in srbečimi občutki na ti. ki uplivajo zelo neprijetno na bolnika. Včasih se teh izpahkov kar prenašati ne more. Kar pri tem talite, je, da bi vam kmalu odleglo. Vzemite v takih slučajih kako uspeino mazilo. Mi vemo ie Iz skušnje, da je s evera s Skin Ointment4 (Severovo Mazilo za kožne bolezni) izvrstno zdravilo pri takih izpahkih na koži, ker vam hladi kožo in manjla srbenje. Izvrstno maziio zoper lilaje. krasto, garje, spahke, luskine in rune druge bolečin« na koži. Cena 60c. Na prodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO.* CEDAR RAPIDS, IOWA PAIN -EXPELLER postal domača beseda v viaki slovenski druiini -tUi murekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so na« primorale. povišati eeno na in 6* ccntoy za steklenico. ako hočemo, da ostane iste kakovo«ti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da ataro, dobro sredstvo z Isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nujo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Rxpeller dobete le v zavitku kot je tu- naslikan Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loaol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obacga več kot dvakrat toliko. F. AD. RICHTER A CO. 74-SO Washington Street, New York CARL STROVER Attorney at Law* Zastopa na vseh sodiščih. Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. • Št. sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. Dr. W. C. Oiileodorf, M. D. Zdravnik za notranje bolezni ln ranocelnlk. Zdravniška preiskava brezplačna — plačati je le zdravila. 1924 Blue Island Are., Chlcago. 1 redu je <>,1 1 do 'i.po- rol.; od 7 do 9 zvečer. Izveu Chieaga iveči bolniki uaj pišejo slovensko. Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. 1 Ogden Ave.,,blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M. LOUIS RABSEL. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. NA 460 6MRD ME., Kf NOSNA. WIS. Telefon 1199. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba. DRATJE HOLAN, 1630 Blue Island A ve., (Adv.) Chlcago, lil. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTL Naročite si devnik ''Prosveta". List stane za celo leto pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo dniStvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale A ve. Chicago, 111. Vojna za demokracijo zahteva sevedn, da sc dela za demokracijo tudi doma. ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA NJU BANKE ZVANE "CLEARINO HOUSE". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka pod nadzorstvom ''Clcaring H o osa". Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clcaring House, so podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega zavoda. Pregledovanjo računov in imetja m mora vršiti najmanj enkrat na leto. Izvedenci natančno preiičejo stanje fctake banke. Vso gotovino preitejejo, pfregledsjo vse note, varščine, vknjižbe in drnge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjigo in račune. C'e najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne Štejejo več kot imovina bankd. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Čo banka drzno špekulira in se ji pride na »led, morn to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti z boljšim. Čo vsega tega bauka hitro no popravi in stori, izgubi vso nadaljnjo ugodnosti in pravice, ki jih v/.ivajo banke, katere »o združene v Clcaiing llouse. . • Kidar ne odvzamejo kaki bunki te ugodnosti ali če ni »prejeta v Cleraing llou>o ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zvezo, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Načrt za nadzorovanje bank potom Clcaring Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerf-ga Časa na- i prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v sveži s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, »o ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler so niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Olearing House nadzorovalni načrt se jr pokazal tako vspešea, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt. American State Banka je v zvezi » tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov. American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois. Napravite NAftO banko za VAŠO banko in Va* denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite. Vprašajte za seznam naših First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in «500.00 zlatih hipotečnih bondov. Največta garantirano. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TU. 147S JOHNSTOWN, PA. predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Island Ave., vogal Loom i* in 18. eeete. Zaupno zdravilo dela čudeže Rkoro ie 30 let se Trinerjevn zdravila Uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tftdi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od etrâni številnih odjemalcev. Mulo povišanje cen jc sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Hranilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, n novi vojni davek nain je spodbil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilojnogočc draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. r TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tnko zaupanja in vspeh med svetom, ker néini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Orenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravjlno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebno mešanice in vsebujejo le potrebne, zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino) V zadevi sabasanoetl, neprebavnesti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne »laboče, kakor tudi v Želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi iltja ali rudarje in druge delavce, ko dflaje In vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Pobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT p rod re re vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, ncvralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev ln za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. T)obi se v vseh lekarnah. Najnovejše nagrade so dobila Trinerjera zdravila aa mednarodnih razstava*: aold Medal Ban Francisco 1915, Grand Prtz—Panama 1916. JOSEPH TRINER manufacturing chemist 13334343SOTth Ashland Ave. Chicago, IU.