Politika in poštenost. Strašno odgovornost bodo nosili tisti, ki so povzročili svetovno vojsko, pa tudi tisti, ki so vzrok, da se nadaljuje. Koliko gorja in solza je povzročila ta štrašna zabloda človeštva. In korist in sad tega groznega trpljenja? Kdo jo bo imel? Noben narod, nobena država, noben vladar; nekaj vojnih dobičkarjev in oderuhov. Zato pa bo milijone sirot, revežev, pohabljencev. Da, strašna odgovornost čaka p/ed Bogom in svetom tiste, ki so vojsko povzročili in jo brez vzroka nadaljujejo! Kdo je kriv te strašne vojske? Neki nemški pesnik je v boju sedanje vojske umirajoč odgovoril na to vprašanje, ko je rekel: »Kdo je vojske kriv? — Jaz, — ti, iii vsi.« Vojske je kriva človeška slabost, človeška nepoštenost, zlasti nepoštena n o 1 i t i k a. Vojsko so zakrivili brezverski modroslovni in politični nauki novejše in starejše dobe, ki uče, da v politiki ni treba vprašati: kaj je pravično, ampak le: kaj je koristno, ne: kaj je dovoljeno, ampak: kaj je mogoč«, ne: kaj je pošteno, ampak: kaj mi zagotavlja uspeh. Prvi, ki je talko politiko brez poštenosti učil, je bil Italijan Makiaveli (Machia-velli, 1469—1527). On je učil: Cilj politike je moč, vsako sredstvo, ki služi temu cilju, ie upravičeno. Ko gre za korist domovine, se ne sme upoštevati ne pravica in ne krivica, ne sočutje in ne strogost, ne čast in ne sramota, zapostaviti se mora vsak drugi ozir in udejstviti to, kar reši domovino in zagotovi njeno neodvisnost. Le 'jsti knezi, pravi Makiaveli, so postali ve-Äi in mogočni, ki se niso brigali ne za ■vestobo, ne za vero, in so znali druge ■dirati in goljufati, dočim so drugi, ki so držali svoje obljube, nazadovali, li napačni nazori so za tiste, ki imajo ' rokah moč in vlado, silno zapeljivi in '-varni; saj opravičujejo in dajejo tako- rekoč pravno podlago vladohlepnosti, lakomnosti, krivici, skratka vso moč in pravico dajejo vladajočemu, močnejšemu, jemljejo pa jo podložniku, slabejšemu narodu, manjši državi. In res so kmalu diplomatje, ministri in tudi nekateri vladarji sprejeli makiavelizem za načelo svojemu političnemu udejstvovanju. Država je po tem novo-dobr naziranja postala sama sebi namen, e prizna nad seboj nobenih postav in zakonov, ki se ji mora vse drugo podrediti. Po nauku novodobnih modrijanov je razloček med pravico in krivico nastal šele po človeških postavah, zlasti po državni postavodaji. Postave: »Ne ubijaj, razen če se braniš« — »ne kradi, razven da si življenje rešiš« — ne veljajo zato, ker so ustanovljene v naravi, ker jih je Bog zapisal v naše srce, ampak, ker je država to tako določila. Država tudi lahko reče: »Kradi in ubijaj!« ako ji je to v korist, Tako uči novodobna modroslovna šola. Nemški modrijan Niče (Nitzsche, 1844 do 1900) n. pr, uči: »Kaj je dobro? Vse, kar čut moči, voljo moči, moč samo v človeku zviša. Kaj je hudo? Vse, kar izhaja iz slabosti. Slabiči, pohabljenci nimajo pravice do življenja.« Dobro in prav je torej vse, kar mi dviga moč in krepi oblast, tudi goljufija, tatvina in rop. Država jc moč i n mo č je vir vse pravice. To je danes načelo državnikov. Kako lepo se sliši govor kakega angleškega ministra: Mi se bojujemo za napredek in vzore človeštva. A kaj je resnica? Za lastno korist, za lastno moč in oblast se bojuje vsaka država. Ko bi bilo državam res kaj za pravi napredek in blaginjo narodov, ne bi odklanjale papeževega mirovnega posredovanja, ki pri svojem neumornem trudu za mir gotovo noče koristiti eni državi v škodo drugi in ki s solzami v očeh prosi in roti vladarje in državnike, naj se vsedejo k odkritim mirovnim razgovorom, prepire med državami naj rešuje posebno raisodišče, naj se začne splo- šno razoroževanje. Naš cesar, ki je vedno pripravljen k poštenemu miru, nemškg vlada, Wilson so načelno sprejeli papeževa stališče. Tudi najslavnejši učenjak mednarodnega prava, dunajski vseučiliški profesor Lamaš in nemški učenjak Förster zagotavljata, da ne privede do končnega trajnega miru zmaga z mečem v roki, ampak zmaga pravice, sporazumen in pošten dogovor med državami. Popolnoma naravno. Za družino in občino in deželo veljajo gotova določila, naredbe, zapovedi, ki urejajo življenje posameznikov, da more družba doseči svoj namen, to je splošni blagor. Vse postave, ki jih dajejo razni uradi in oblasti, morajo biti izraz naravnega zakona, ki zahteva; pravico za vsakega. Tako najvišje načelo pravičnosti pa morajo imeti tudi države med seboj. Tudi za državo je po naravnem zakonu zapovedano vse to, brez česar ne. more obstajati družba, vse pa prepovedano, kar obstoj družbe spodkopuje. Laž, goljufija, rop, itd. so po naravnem zakonu prepovedana dejanja za posameznika, torej so prepovedana tudi za državo. Noben še tako dober namen ne more iz slabih dejanj napraviti dobrih. Iz teh temeljnih načel izvira za politika dolžnost zvestobe, dolžnost, da ne prelamlja sklenjenih pogodb, kakor je to n. pr. storila Italija, ko je nam napovedala vojsko. Jasno je, da veljajo za politika ista načela pravičnosti in poštenosti kakor za vsakega posameznega zasebnika. Samo na podlagi te pravičnosti in p o š t e n o s ti j e z o p e t mogoč svetovni mir. A kdo je dejansko odgovoren, se li ta načela javno izvršujejo? Kako je že dejal oni nemški pesnik? »Jaz, ti, mi vsi.« Vsak( kdor ima vpliv v javnosti, vsak svojemu vplivu sorazmerno. Za državo so odgovorni nositelji državne oblasti, V ustavi se vsled množice soodločujočih činiteljev odgovornost sicer zelo porazdeli in je večkrat težko določiti krivdo in zaslugo, vendar Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 5 K na leto. '>7a Nemčijo б K. za Ameriko in druge trije državo 'I K.) — Posamezne številko so prodajajo -— po to vinarj«7. -■- Stev. 29. V Ljubljani, dne 18. julija 1918. Leto XIXI вггап' зол domoljub 1913 Štev. 29 radi tega ta odgovornost ne preneha, kakor tudi v zamotanih slučajih zasebnega življenja ne preneha. Za državne čine je neposredno odgovoren vladar in ministri, njegova vlada, ljudski zastopniki, zbrani v državnem zboru, v kolikor so imeli pri dotičnem sklepu odločilno besedo, vko-Kkor so imeli vpliv na sestavo v a.de ali ministrstva. Dalje so v gotovem obsegu odgovorni za to volivci, ki volijo poslance, odgovorni voditelji strank in klubov, ki «trinjajo ljudske množice okoli sebe in jih navdušujejo za svojo stranko, odgovorno je časopisje, oziroma tisti, ki časopise vzdržujejo in vanje pišejo. Vpliv in odgovornost časopisja je velikanska. Časopisje |e nositelj in širitelj javnega mnenja, časopisje peha osebe z vplivnih rneet ii druge nanje postavi. Odgovoren si končno ti, ki slabo časopisje podpiraš ali v zasebnem pogovoru slabo nepošteno javno dejanje zagovarjaš, pa naj bo to občinska, deželna ali kakršnakoli zadeva, V vsej naši javnosti, domači strankini in strankarski, v občinski, deželni in državni mora zavladati brezobzirna poštenost in pravičnost. S tem delamo pot za svetovni mir in gradimo novo boljšo bodočnost. »Pravičnost je temelj kraljestev«, je rekel sv. Avguštin. Pravičnosti pa ni brez krščanstva. Torej nazaj h krščanstvu, nazaj k veri in C e r k v i I Za mir. V vseh državah doni zopet močneje bejna tromba, vodilni državniki znova nanašajo, da v tem času ni misliti na mir, oboji se hite izgovarjati, da pri nasprotniku ni pripravljenosti za mir. A v resnici zapira pot do miru vsemogočni vpliv vojnih dobičkarjev. V Nemčiji so vrgli te vrste ljudje državnega tajnika Kilmana, ki je imel toliko poguma, da je izjavil, da miru ne bodemo dosegli z mečem, temveč s sporazumom. Ti vsenemški vojni hujskači so doslej še vedne strmoglavili državnika, ki se 'e upal spregovoriti miru prijazno besedo. Sam državni kancler je moral izpregovo-riti v pomirjenje ljudstva in izjaviti, da je Nemčija vedno pripravljena skleniti mir, kakor hitro se pri nasprotniku pokaže resna volja, a te do danes ni, zato se mora nadaljevati vojna. Isto čujemo iz Amerike n Anglije. Ne Wilson, ne grof Hertling se nočeta jasno izjaviti, ker je strah pred vojnimi hujskači še prevelik in ozir na trpeče larode premajhen. A tudi v tem oziru se aeni — državniki bodo morali odkrito go-/oriti, če se res ni mogoče ogniti peti nmski vojni. Prešlo bo poletje, a mirt: se lismo še nič bolj približali, da celo odda-jili. V Rusiji so nove homatije, ki gotovo ■e pospešujejo priprav za mir, v Italiji in "ranciji se pripravlja nova ofenziva. Nikjer esne volje za mir, odtod neuspeh mirov-ega gibanja. In ljudstva s težavo prena-ajo vojna bremena, pri vodilnih državnikih a vidimo mesto dejanj le lepodoneče be-"3de. Ta pot ne vodi k miru. Politični obzornik. Svetovna vojska. Na zapadu se šc začela ofenziva, katero smo napovedovali zadnjič. Iz vedno bolj in bolj narašč -jočega zračnega poizvedovanja se da sklepati na novo ofenzivo. Priprave so na r beh straneh dovršene. Vse kaže, da i odo začeli zopet Nemci. — Na laškem .^ojišču se ni zgodilo nič posebnega. Laika protiofenziva je ponehala. Sicer se šc vedno vrše pojasne-valne praske in se tjintam razvije močna kanonada. Najprej meni, potlej tebi: Ta teden je začel hoditi dr. Seidler okrog zborničnega predsednika, ki vodi seje v parlamentu. Predlagal mu je, naj se dnevni red prve parlamentarne seje spremeni v toliko, da bodo najprej razpravljali o novem proračunu, potem šele o drugih stvareh. Tudi je izrazil željo, naj bi poslanci še pri tem zasedanju državnega zbora govorili in glasovali, o novem posojilu in o novih davkih. Namen Seidlerjevih želja je prozoren. Poglavitni vzrok, da kljub premnogim Seidlerjevim pomislekom pridejo poslanci zopet skupaj, so proračun, posojila, davki. Zakaj za vlado je veliko prijetnejše, da si ljudski zastopniki sami nalože najbolj nadležna bremena, kot pa če bi jih jim morala naložiti vlada sama. In če vlada enkrat dobi od poslancev dovoljenje za razna posojila in davke, potem je za nekaj časa zopet na konju ter lažje pogreša parlament. Dr. Seidler ve, da ga čaka sedaj dolg obračun, pa vse bo moral mirno preslišali, dokler nc bo sprejet proračun. Zna se še celo zgoditi, da ga bodo poslanci pošteno prijemali, nazadnje mu pa niti proračuna ne bodo dovolili. In temu se hoče ministrski predsednik izogniti. Najprej naj bi poslanci govorili o proračunu Če bi) videl, da za proračun ne bo dobil večine, bo poslance odslovil, ne da bi se mu bilo treba pred poslanci kaj zaigovarjati. Če mu bodo pa potrdili proračun in mu bodo potem šele hoteli brati »levite«, do pa tudi lahko bolj trdo nastopil. Dr. Groß, ki je predsednik v zbornici, je sklical skupaj načelnike parlamentarnih klubov, da se zgovore, v kateri vrsti bodo obravnavali razne zadeve, in da več ali manj ustrežejo Seidlerju. Prišel je poslušat celo vitez Seidler s&m. Zbornični predsednik je ubral nekako srednjo pot. Že deset dni se vlada brez proračunskega zakona, zato je proračun najpotrebnejša stvar. Iz tega vzroka naj bi v zbornici najprej govorili o proračunu, zaeno mimogrede pa tudi o drugih nujnih zadevah. Nemci, Poljaki in deloma tudi nemški socialni demokratje so bili za Großov predlog. Nekateri so še zraven predlagali, naj se med proračunom raz pravlja tudi o vojaških zadevah in o dogodkih na fronti. Tem nasproti so stali Čehi, Jugoslovani in tirolski Italijani. Dr Stanek je poudarjal: »Ne morem soglašati z mnenjem, da jc proračun najnujneša stvar. V sedanjih razmerah je najvažnejše, da si ogledamo in napravimo račun o tem, kako Seidler in njegovi ministri vladajo. Njihovo preganjanje časopisja ter ceMh strank mod Čehi in Jugoslovani mora prenehati. Zato je moj predlog, da najprej še pred proračunom dvignemo obtožbo proti vladi, oziroma proti nekaterim njenim članom. Po daljšem razgovarjanju za in proti so se slednjič zedinili na Großov predlog tako-le: o proračunu bodo razpravljali, kakor o vsaki postavi, trikrat. Začeli bodo s tem, da bodo prvič brali in presojali proračun. Zraven bodo govorili tudi o drugih nujnih zadevah, razen vojaških. Nato sledi obtožba ministrov, ker so nepostavno uvedli okrožja na Češkem ter neopravičeno odgodili zbornico. Če bo večina zbornice za to, bodo morali obtoženi ministri nemudoma odstopiti in se zagovarjati prc.i v ta namen postavljenim sodiščem, ki jih bo obsodilo ali pa oprostilo. Kako bodo poslanci za tem zborovali, o tem bodo pa šc posebej sklepali. Čakajmo! Za vse enako! Že od majniške ofenzive leta 1915, sem se vleče poljsko vprašanje, pa še sedaj dela preglavice nemškim in avstrijskim državnikom. Sedaj, ko so začeli v Salcburgu razpravljati o takozvani poglobitvi gospodar« ske zveze med nami in med Nemčijo, je naš zunanji minister Barian zopet izrazil željo, naj se Ruska Poljska združi z Galicijo v eno državo pod habsburškim žezlom. Nemško časopisje je začelo ostro pirati proti Burianovi ;.elji in neki dunajski list je celo pisal, da bo Nemčija kratko-malo odklonila rešite/ poljskega vprašanja v avstrijskem smislu. Toda naš zunanji minister je po svojem časopisju dal vedeti, da Avstrija vztraja na svoji zahtevi in da je od tega odvisno tudi vprašanje o poglobitvi zveze z Nemčijo. Avstrija se torej hoče najprej domeniti glede nove Poljske in potem šele razpravljati o medsebojni vojaški in gospodarski zvezi. Ali v Nemčiji se noče nobena stranka s tem sprijazniti. Najprej sc boje avstrijsko-ogrskn-poljske monarhije. Že naprej namreč vohajo, da laka monarhija ne bo nič kaj zanesljiva zaveznica za Prusijo. S Poljaki bi imeli avstrijski Slovani v Avstriji veliko večino, in oprti na to večino bi Poljaki, ki bi imeli pač Varšavo in Krakov, ne pa poznanjskih Poljakov, nič kaj lepo ne gledali Prusov, če jim ne bi bili celo naravnost sovražni. Drugič se zdi Nemcem za malo, da bi Avstrija dobila toliko zemlje in ljudi in naravnega bogastva, katero komaj odvagajo Litavska, Kurska, Livska in Estska skupaj. Posebno bi jim bilo žal za prebogate premogokope, ki leže v ruski Poljski tik ob pruski meji. Pri nas pritiskajo na avstrijsko rešitev poljskega vprašanja predvsem gališki Po.-tjaki, k'; odpovedujejo v nasprotnem slučaju vladi vsako pomoč, A tudi tu ima vlada posebne težave. Poljaki zahtevajo, da se mora združiti z rusko Poljsko vsa Galicija, torej tudi Ukrajinci, ki bivaio v Galiciji. Temu se z vsemi silami upirajo, in kakor smo že pisali, je vlada pri brest* litovskem miru Ukrajincem že obljubila, da jih bo odločila od Galicije in jih združila z Bukovino, ki dobi posebno avtonomijo. Nasprotujočih se mnenj ie torej med gospodarji veliko; nad vse važno je tudi, kaj bodo rekli ruski Poljaki sami. A če hqče Burian dati samostojnost Poljakom ins Ukrajincem, jo mora dosledno dati tudi Jugoslovanom in Čehom in drug'm. Novo n*iivo za svetovni požnr V Rusiji nadalujejo boj za nadviauo. Stopil je v bojno vrsto zoper boljševike tudi najzagrizenejši del socialnih revolucionarjev s tem, da so v Moskvi umorili nemškega poslanika. Ta umor niaj bi bil takorekoč signal za splošen upor vseh revolucionarnih strank proti boljšcvikom, a zaeno klic za pomoč od strani entente. Vstajo, ki je izbruhnila tukaj po umoru v Moskvi in ki naj bi zajela skupščino bolj< ševiških svetov, so boljševiki srečno za trli. Toda po deželi pa se povsod zbirajo protiboljševiška kt.dela. Njih iedro tvorijo Čeho-Slovaki. Hočejo se boriti proti boljše vikom z majhno in za vratno vojsko. Tudi ententa je tem četam poslala pomoč. Izkrcala je baje v Arhangelsku 10 000 francoskih in srbskih vojakov, ki prodirajo ob murmanski železnici v notranjost dežele. Boljševiki se kolikor mogoče opirajo na Nemčijo in so proglasili ententine čete za sovražnike. Tako je notranji boj med boljševiki in njihovimi nasprotniki dobil značaj svetovnega boja med entento in osrednjimi silami. Ali ne bo še konca? Tedenske novice. DROBNE POLITIČNE VESTI. Važna izjava S. L, S. in J. D. S. Dne 10. t. m. sta bila načelnik S. L. S. prelat Kalan in načelnik J. D. S. dr:. I. Tavčar pri deželnem predsedniku grofu Attemsu ter mu izročila izjavo, v kateri v imenu ogromne večine slovenskega naroda izjavljata, da naše ljudstvo nima nobenega stika s Trumbičem in ugovarjata neresničnemu govoričenju gotovih krogov, da je dežela okužena po Trumbičevih nazorih. Dalje sta izjavila, da je laž, če kdo pravi, da so tudi po naši deželi razširjene nesramne govorice proti cesarski dvojici in da je za Slovence žaljivo, če jih hoče kdo koman-dirati k udanosti do cesarja. Tutii majni-ška deklaracija se opira na strogo avstrijski temelj, zato se ji naše ljudstvo nikdar nc bo odpovedalo. Zastopnika obeh strank opozarjata tudi vlado na neznosne razmere v deželnem odboru, ki je brez kontrole in spravlja v nevarnost veljavo in samostojnost občin. Končno ugovarjata obe stranki proti preganjanju Slovencev posebno pa, ker se ljudstvu zabranjujejo sno-di, dasi so po nemških deželah dovoljeni. Naše občine se vrlo drže. Od slovenskih občin prihaja izjava za izjavo, v katerih povdarjajo svojo zvestobo do cesarske hiše in do Avstrije s tem, da se vnovič odločno izjavljajo za majniško deklaracijo, ki stoji na stališču velike in mogočne Avstrije. S povdarjanjem deklaracije pa je že i lak obsojena vsaka Trumbičeva politika. v-di se, da so naši ljudje politično popolnoma zreli in zato je bila premetena potega deželnega odbora popolnoma brezuspešna. Cesar je odslovil dr. Concija, ld se je udeležil praških gledaliških slavnosti, kot namestnika tirolskega deželnega glavar|a. Kako bi vsenemci vladali? Rajhovski vsenemci priobčujejo svoje zahteve glede poljskega kraljestva, Med drugimi zahtevajo s'edeče: Meje poljskega kraljestva določi glavno nemško poveljstvo na podlagi nemških vojnih interesov. Poljska armada ne sme presegati več kakor 90.000 mož. Za dobo 50 let prizna poljsko kraljestvo Nemcem, Avstrijcem, Bolgariji in Turčiji posebne gospodarske in trgovsko-politične koristi, ki morajo biti večje kot za vse druge narode. V vsakem kraju, kjer se nahaja več kakor deset otrok nemških družin, se morajo nastaviti na stroške občine učiteljske moči za te otroke. Nemci, Avstrijci, Ogri, Bolgari in Turki, ki stanujejo na Poljskem, spadajo v upravnem in sodnem oziru pod lastne konzulate. Vse te . točke morajo biti sprejete v poljsko ustavo in ne smejo biti predrugačene brez privolitve osrednjih držav. • Nemški državni tajnik Kühlmann je moral odstopiti, ker je rekel, da se mora skleniti sporazumni mir, ne mir meča. Dasi je ogromna večina nemškega naroda teh nazorov, je vendar moral tajnik iti, ker so to zahtevali pruski veleposestniki in vojni dobičkarji. Njegov naslednik je vojak pl. Hintze, ki se bo v svoji politiki ravnal po navodilih iz nemškega glavnega stana. Na vzhodu zopet vojska? Angleški vojaki so se izkrcali v severni Rusiji ter prodirajo v notranjost. Boljševiška aimada se bo branila. Možje nove vlade v Bolgariji nimajo za osrednje velesile ravno prikupljive preteklosti. Sedanji ministrski predsednik Ma-linov in vojni minister Savov sta tik pred vstopom Bolgarije v svetovno vojsko svetovala carju Ferdinandu, naj stopi na stran entente. V koliko sta svoje mišljenje izpre-inenila, pokaže bodočnost. Nemškega poslanika v Rusiji grofa Mirbacha sta dva neznanca umorila. Bil je umorjen iz političnih nagibov ker jc vplival na boljševiško vlado preveč v vse-nemškem smislu. Umorili so ga socialni revolucionarji, ki so veliki nasprotniki boljševikov. DOMAČE NOVICE. Draginjska doklada se lahko imenuje doplačilo v znesku i K 50 vin., ki jo želi dobiti uprava »Domoljuba« od vsakega naročnika za drugo polovico leta 1918., kajti povzročila je to doplačilo samo neznosna draginja in bo lahko takoj odpadlo, ko bodo zavladale zopet redne razmere na svetovnem trgu. Dotlej pa prosimo potrpljenja in naj vsak z malenkostnim doneskom pomaga premagati največje težave pri izdajanju »Domoljuba«. Častni občan je postal presvelli knezo-škof dr. A. B. Jeglič še v naslednjih občinah: Stari trg pri Ložu, Trebeljevo, Dovje Metlika, Tunjice, Križ, Jarše, Rašica, Špitalič, Zlato polje, Kaplja vas, Suhadole, Paloviče, Zalog, Brezovica, Vodice, Motnik, Dolsko, Dol, Dra-gorneli, Sv. Križ, Smihel in Banjaloka. Škofijsko društvo za varstvo sirot se ie ustanovilo v Ljubljani. Predsednik je veleč, ■g. kanonik Nadrah. Us'anovni člani plačajo enkrat za vselej 200 K, redni-po 10 K na leto, podporni pa, kar hočejo. Društvo najtopleje priporočamo velikodušnosti in darežliivosti vseh Slovencf.v. Stavka v Idriji se je dne 11. t. m. zaeot krat končala. Medtem se bo od rudarjev iz« voljeni delavski odbor pogajal z ravnatelj stvom glede rudarskih rahtev. Če se ne bo dosegel sporazum, se bo st:.vka 18. t. m. zopet začela. »Domovino«, tednik, ki ga je izdajala Ju goslovanska demokratična stranka, je policij ska oblast ustavila. Uredništvo se je prit» žilo na višje mesto. Odlikovan od cesarja je bil na Dovjen Janez Skumavc, po domače Matič, oče sedem vojakov, osmi sin vojak je pri železnici. Presvetli cesar mu ie podaril lepo srebrno uro » vrezano krono in črko K, zraven še 300 K * denarju. Odkritje Krekove spominske plošče. V nedeljo, dne 18. avgusta, se bc v Št. Janžu na Dolenjskem odkrila spominska plošča dr. Kreku. Plošča je delo našega umetnika Lojzeta Dolinaria m predstavlja Krekov profil « podpisom: »V tej hiši je dne 8. oktobra 1917. umri dr. Janez Evangelist Kiek.« Plošča bo vzidana v župnišču, kjer je Krek izdihnil, Radovljica. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. julija, ob 6. uri zvečer v društvenem domu gledališko predstavo z nagovorom in petjem. Prijatelji poučne zabave se uljudno vabite k udeležbi. Zopelni nabori? V parlamentarnih krogih se govori, da se bodo v septembru vršija nova prebiranja vseh dosedaj še nepotrjenih obvezanccv do ?S. leta. Umrl je v Ljubljani v rezervni bolnici v 23. letu starosti desetnik Anton Mulei iz Sela pri Bledu, odlikovan s srebrno bra-brostno svetinjo 2. razreda, bronasto in Karlovim čefnim križcem. Vlom. Neznani lopovi so 9. t. m. pri belem dnevu in ob okrajni cesti v Nadgorici pri Črnučah vlomili pri Jakobu Snoju in pobrali vso boljšo moško obleko, moško in drugo perilo, več metrov raznega blaga, obuvala, dve srebrni uri in večjo vsoto denarja. Tatvina. Frančiški Jerala, poscstnici v Tacnu pod Šmarno goro, je neki ruski vojni ujetnik, ki je pri njej delal štiri tedne, pokradel raznjji stvari v vrednosti 3000 kron in nato izginil, 400 vreč je bilo ukradenih od nedelje na ponedeljek, 30, junija do 1, julija, v volarni v Medvodah. Vredne so bile do 6000 K, Dva mlada tatica sta jih odpeljala ponoči iz Medvod proti Kranju. Na kolodvoru r Ljubljani je bilo ukradenih Mariji^ Rodetovi 1900 K. Prošnja. Kdo izmed vrnivših se ujetnikov iz Rusije bi kaj vedel povedati o Ivanu Poto-čar, doma iz Uršnih sel, občina Toplice-Novo mesto? Pogrešamo ga 17 mesecev. Bil je ujet v Galiciji dne 16. oktobra 1.914. Zadnje sporočilo iz Rusije nosi naslov: Jekaterinoslavska gubernija, stacija Enakijevo, Petrovski zavod, stara kosama št. 9065. — Pojasnila sprejema hvaležno njegova sestra Mici Potočar, pošt* Uršna sela, Semič pri Rudolfovem, Dolenjsko. Stroški se hvaležno povrnejo. V četrtič je bil odhkovaa pri težkem poljskem havbičnem polku Janko rilipič, doma z Žirov na Notranjskem. Padel je na ruski fronti še leta 191-4. Fran Zorman iz Lukovka pri Trebnjem. Njegov brat Ignacij Zorman je bil zadet od sovražne granate 1. junija 1918, Tako sta oba junaško umrla za domovino. Padel je na tirolskem bojišču dne 20. apr. črnovojnik Peter Roblek iz Bašlja pri Preddvoru. Požar. Dne 3. t. m. je izbruhnil v gospodarskem poslopju mlinarja Ivana Potočarja v Veliki Bučni vasi ogenj, ki je vpepelil ti poslopje in mlin. Pogorelo je dosti gospodarskega orodja in živeža. Živino se je posrečilo še pravočasno rešiti. Škoda znaša okoli 9000 kron. Potočar ni bil zavarovan proti požaru. 25.000 kron je ukradel neznan tat poscstnici Mariji Krcelj v Trzinu. RAZNE VESTI. Ljudsko štetje po končani vojni. Po končani vojni se namerava izvršiti takoj ljudsko štetje ali le v omejenem obsegu. Misli se namreč, da bo voine konec vsaj do leta 1920., na 3« car bi se 33. decembra 1920. izvršilo splošno ljudsko štetje v Avstro-Ogrski. Solnograški knezonadškof dr. Kaltner je lne 6. t. m. umrl. Nekaj let ie bil tudi krški ikof. Kruh po 14 do 16 K kilogram prodajajo v Dalmaciji. Neki družbi v Dubrovniku st je posrečilo, dobiti dobro moko ter je prosila, :la bi smela javno prodajati kruh po 10 in morda 8 kron kilogram. Namestništvo je dovoljenje odreklo. Kaznovana dobrodelnost. V lavantinski lolini so se nekateri kmetje usmilili svojega soseda, kateremu je vse pogorelo in mu darovali nekaj žita, da je mcgel živeti. Zalo so Dili kaznovani za 500 K. Neki drugi kmet je noral plačati 100 K, ker je pomagal svojemu sosedu s senom, sicer bi živina lakote poginila. O brezmejna uradniška modrost! 139 miljard nemških dolgov. Iz Berlina se ->OiOČa, da ima Nemčija dosedaj 139 miljard dolgov, torej toliko, kolikor so pred 20 leti znašali dolgovi vseh evropskih držav. Do kon-p. tega leta bo imela Nemčija okrog 160 mi-jo.rd mark državnih dolgov, Avstrija pa okrog iOO miljard kron. Uspeh vojske, V glavnem odboru nem-:;oga državnega zbora je podal višji štabni 'ravnik Schulzen naslednje podatke glede ojnih pohabljencev v Nemčiji: Med vojaki, i se zdravijo v lazarelih, je 90 odstotkov spo-cbnili za službo na bojišču. Smrtni slučaji v L-zaretih znašajo komaj 1.2 odsiotka. Koder smrt hodi... Listi poročajo, da se v angleški armadi na zahodni fronti množe zpreobrnjenja in da angleški lutrovci v obilnem številu prestopajo v katoliško Cerkev. Doslej je bilo takih slučajev že čez 40.000. Orel proti letalu. Za letalom, ki je neslo pošto iz Budimpešte na Dunaj dne 9. julija, je priletel velik orel, ki je obletaval aeropian in se zaletel končno v propeler. Orel je bil smrtno zadet. Volkovi y Dalmaciji. Ob zadnjem viharnem in mrzlem vremenu so se v Dalmaciji z gora priklatili volkovi in poklali 40 ovac in eno kravo. Iz Pariza je zbežalo doslej okoli 400.000 ljudi. Velika tatvina na Dunaju. Dne 9. julija Dopoldne je bilo tvrdki Schwarz in Riesa v sedmem okraji ukradenega svilenega blaga v vrednosti 300.000 do 400.000 kron. Bitke za krompir. Dunajčani hodijo v ce-ih trumah v obmoravske vasi po krompir. Prebivalci v Sehringu na praznik še v cerkev niso mogli, marveč so ostali doma in varovali svoj krompir pred Dunajčani. Nekateri so bili tako predrzni, da bo kar ruvali krompir iz žcmlje, vsled česar je prišlo do pravih bitk med Dunajčani in kmeti. Par dni na to je prišla v te vasi vojaška straža. Pogreb sultana Mehmeda V. Takoj po ceremoniji, s katero je zasedel turški prestol sultan Mehmed VI., jc sledi! pogreb sultana Mehmeda V. Krsto so prenesli iz palače Top-kapu pred vrata palače Akagalar Kapovšou. 5eih ul Islam in duhovniki so opravili tu svoje molitve za mrtvecem in vprašali po starem običaju navzoče ljudstvo: »Ljudstvo, kakšen je bil po tvoji sodbi umrli sultan?« Sledil je soglasen odgovor: »Bil je jako dober človek.« (Dobro carigrajsko ljudstvo ie še vsakemu sultanu dalo to spričevalo). Sultan, ki se je udeležil pogreba, je opravil tiho molitev. Nato se je sprevod pomikal dalje. Najprej so korakali derviši in pevci. Krsta je bila pokrita z bogato svileno preprogo, v katero so bili Jrvezeni zlati reki. Na krsti je ležal fes umrlega vladarja. Nosili so krsto paži in drugi slu-iabniki. Pri pogrebu so bili poleg sultana vsi princi, ministri, diplomatični zbor in vojaški pooblaščenci. Sledili so pogrebu do ukrcali-"ča Sirkcdži. Nato so prepeljali krsto v čolnu Ljub, kjer so položili zemske ostanke sul-■nove v poseben mavzolej. Dopisi. Blejska Dobrava. V najhujšem dežju smo •prejeli Prevzvišenega zunaj vasi. Nismo se £ strašili dežja, vsaj nas obiščejo naš vladika ! redkokdaj — na 5 let enkrat. Dekleta Marijine družbe so podarile škofu mesto šopka mal znesek v denarju. Duhovščina in šolska mladina pa so sprejeli škofa v cerkvi. Vesel je bil za nas ta dan, saj smo imeli v svoji sredi njega, na katerega smo se vselej, posebno pa še sedaj, ozirali kot voditelja v verskih in političnih rečeh. — Tovarna elektro-vodov je že v obratu. Žalostno je gledati uboge delavce, ki prihajajo vsi črni iz tovarne, na mladih obrazih pa imajo zapisano smrt. Bili smo pač s slepoto udarjeni tisti nesrečni dan, ko smo podpisali pogodbo, da odstopimo svoje krasno polje nemškemu kapitalu proti neznatni odškodnini. Prepozno je! Dobravci. Iz Spodnjega Oioka pri Radovljici. Dne 6. julija je prišel na dopust za pet dni Ivan Pristavec, da pomaga sestri pri košnji; dne 8. julija je pridno delal; 11. julija mu že zvoni. Pokoi njegovi duši! Kol'. Ra.-nuščen io občinski odbor, tje-rentoin je imenovan g. Fr. Jaklič iz Sela, pri-sednikom sla imenovana , gataš vse, revež pa ničesar. Kontrole ni čisto nobene. Žalostno je, kako tam revni ljudje stradajo. Višji župan Koch iz Kassla je rekel; V Budimpešti, v bogati Ogrski, morajp ljudje čakati za 30 g masti in še ničesar де^ dobe, da, magistrat v Budimpešti razganja celo s silo revne ljudi. Deželno mesto Deželnega in gosptinega pomožnega društva Rdečega križa za rvrani-sko za pridobitev, razvidnost, nameščanje in dodelitev vojaških bolniških strežnic. Poziv. Vsled naredbe c. in kr. vojnega ministrstva dogovorno z Osrednjim vodstvom Rdečega križa na Dunaju se je ustanovil pri Deželnem in gospejnem pomožnem društvu Rdečega križa za Kranjsko v Ljubljani posebni oddelek za na Kranjskem bivajoče bolniške strežnice, sposobne za vojaško bolniško postrežno službo, naj si bodo strežnice po poklicu ali le pomožne. Oddelek ima naslov: »Deželno mesto Rdečega križa za vojaške bolniške strežnice na Kranjskem« v Ljubljani ter posluje y Ljubljani, Strossmaverjeva ulica štev. 3. Vojaške bolnice potrebujejo veliko število strežnic. Da se zamore kolikor mogoče hitro ustreči zahtevam in razvidu števila strežnic, ki so na Kranjskem na razpolago, poživljajo se vse strežnice, naj si bodo po poklicu ali pomožne, sploh vse, katere žele strežniško službo v vojaških bolnicah, naj naznanijo svoj natančen naslov osebno ali pismeno pri zgoraj navedenem mestu ali sploli Rdečemu križu v Ljubljani. Za sprejem v službo je treba kolikor mogoče natančno navesti poprejšnja službena mesta, predložiti izpitna ali druga spričevala, nadalje, da se prepreči dolgotrajno poizvedovanje, spričevalo o neomadeževanem (nrav-nem in političnem) vedenju, nadalje zdravniško spričevalo o zdravju in telesni sposobnosti. Plača znaša dnevno poleg hrane in skupnega stanovanja za strežnice po poklicu 4 K, za pomožne strežnice v prvih 6 mesecih 2 K, po 6 mesecih 3 K in po 4 letni službi 4 K na dan. Nameščenje ter pridelitev v posamezne »2 bolnice izvršuje zgoraj označeno »Deželno mesto za vojaške bolniške strežnice na Kranjskem v Ljubljani«, kjer se dobe še nadaljna pojasnila. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 l/4°/o brez kakega odbitka. Me ure oä UM He 1. popoldne. Glej Inserat! HH Listek јррј junakinja iz Štajra. Povesi. Prevaja * (Dalje.) »Nehajte že vendar in spravite se ven, ivi ste osel!« je sikal dunajski škof, ves rumen od jeze. »Ta dovršeni osel Gospoda vojnih trum ne bo neha' preje gobezdati, dokler ne pademo vsi v nemilost, osel, osel, ta osel!« >Zaradi cesar.ce Marije, Veličanstvo!« nadaljuje opat. Kakor mornar, ki mu je veter in vihar polomil krmilo in jambor, mahlja s snežno-oelo zastavo, tako imenuje opat v hudi sili ime dobre rajnice, ki je pred petinpetdesetimi leti nosila cesarja v naročju, «Veličanstvo, pri spominu cesarice Marije, ki je kakor svetnica molila pred taber-nakeljnom noč in dan, ki je s svojimi plemenitimi rokami krasila oltarje, ki je svoj najlepši nakit dala za zvonove, da mogočno pojo Gloria, pri spominu svete cesarice, Vaše matere, Vas, najmilostljivejši cesar, iskreno prosim, vrnite nam one tri tabernakeljne v Stajru. Cesar je rezko gledal opata in ni spregovoril besede. Cesarica je držala v rokah bra-bantsko rutico, srce ji je krčevito bilo in dvigalo prsi. Sedaj spregovori cesar — strogo, skoraj osorno. Hoče fi zatreti genotje ali pa je užaljen njegov cesarski ponos, ker je služabnik govoril o njegovi materi? »V naših državah vedno velja pravica, tudi v tej zadevi. Vpiti za pravico ni treba nikomur v naši državi. Stolnik, želimo vode,« Opat iz Garstena se je skoraj opotekal, ko se je oddaljil od mize. Ves prebledel je p-ihitel stolnik. Iz zlatega vrča mu je vlil na prste dišeče vode, pod rokami je pa držal srebrno posodo. Cesar govori: Ce pa ima kdo kako ponižno prošnjo do nas, naj se nam ne približa na nespodoben način, marveč drži se naj obreda; če ga pa ne pozna, naj vpraša višjega dvornega mojstra. Ko je spregovoril, je vrgel prt na tla; grajski grof je pokleknil ter ga pobral. Cesar se je dvignil s svojega prestola in zašu-mela je njegova zlata obleka; dvignila se je tudi сезапса in dunajski škof je začel v la tinščini moliti. Cesar jc molil ter je med molitvijo preko Klezelna. p.reko Datriciiev in orelatov zrl na 3' taborski križ, ki je žarel v^ solnčnem zlatu, kakor bo žarelo znamenje Sinu človekovega ob koncu časov. Cesar ie molil: pridi k nam tvoje kraljestvo. Cesarica je poleg njega tiho ihtela. Tako je ihtela nekoč njegova mati Marija, ko je kakor spokorna redovnica klečala do krvi pred tabernakelji, proseč za dušo njegovega očeta, cesarja Maksimilijana, in za zapeljano ljudstvo. On da bi bil Tia uslugo upornikom, ki sramote Marijo, ki hočejo zdrobiti Petrov prestol, ki sramote nebeški kruh, Telo Gospodovo? Jaz, cesar? Habsburžan? Ne! Pa naj pride Turčin, pa naj ga izda ogrski palatin, pa naj gre v božjem imenu Sed-mograško po vodi. . . Ne, Habsburžan ni kramar. Prisego je govoril, sveto prisego, da bo do zadnje kapljice krvi branil sv. Cerkev, ko mu je sveto olje kapalo na teme, ko so škofje zanj molili k Bogu. Her.del, ohrani zase svojo luteransko zlato in železo. Stotisoč junakov v železju ne odtehta moje cesarske prisege in solz moje kraljice. S stolpa je trikrat zadonel rog, znamenje, da se cesar odpravlja od mize. Mogočno mu odgovarjajo doli v mestu trobente in bobni, dečki so pa ob spremstvu sedmerih rogov zapeli oohodnico. Cesar sc je prekrižal na razorano čelo, na blede ustn;ce. »Naj obmolkne godba. < — V trenutku zamrjejo dečki glasovi in ro govi. Iz daljave prihaja votlo bobnenje bojnih bobnov. ; Gospod Joahim Hendel!« je zaklical cesar, da se je slišalo daleč naokoli. »Veseli nas vaša udanost, toda vaše ponudbe, zastonj riam nabaviti vaših izdelkov, ne sprejmemo. Kar želite v prid vaši veri, ne moremo dovoliti. Ko smo obhajali poroko z najmilosti-vejšo gospo« — tu se cesar obrne proti bledi kraljici — »smo potrdili določbe naše hiše, obenem smo pa določili, da naj nihče izmed vladujcčih gospodov ničesar ne dovoli, ničesar ni sklene v prid novi veri, ne da bi po-preje poprašal celo cesarsko hišo,« — cesarjev glr.s zveni krepkeje kakor jeklo — »in tega se držim, gospod Hendel. Govorili ste o našem rajnem očetu, toda danes so drugi č-m. Drug kralj, druge postave. Kovni mojster naših dednih dežel, razdelite po deželni navadi zlate novce med one, ki so nam stregli, ki so v grajski službi.« Mrtvaška iišina je sledila tem besedam, ki so prišle kakor strela z jasnega neba. Nihče izmed stoterih, ki so čakali na cesarjevo odločitev kakor na božje znamenje, ni tega pričakoval. Tudi Hendel ne. Toda niti ne trene s trepalnicami, zaničljivo napihne ustnice, ki jih obkroža brada, črna kakor krokar, pa si misli: druga postava je nadvojvoda Ferdinand, ubogo Veličanstvo! •—■ Pa mirno in plemiško dostojno reče: »Druga postava je trda, toda prihaja od cesarskega Veličanstva, zato je ne gre grajati.« »Na, Hendel ima tu enkrat prav«. Luteranci v dvorani so gledali kakor črna nevihta, obličje garstenskega opata je žarelo veselja: »Je ne gre graiati. . ., ljubiti jo je treba! Sveto Veličanstvo, mi vas blagoslavljamo!« Zakiical je, ne, kakor pri oltarju, kakor pred včlovečenim Bogom je zapel: »Pahnjen je zmaj, stara kača, in slišal sem velik glas z neba ...« »Kaj praviš, menih? Zmaj?« je pihal rdeči Bertold Hendel; kakor medved razjarjen je šel nad duhovnika. __ »Kje je zmaj? Lopov, ostriženi menih, mojega brata, ki ga časti vsa dežela, brez katerega bi šel beračit ti in tvoj samostan, zmerjaš z zmajem? Ven s teboj! Ven!« Besneč od jeze moli menihu pred obraz pesti. Joahim volje: »Pusti ga! Gospod opat, odstranite se odtod, to ne gre pred Veličanstvom.« Opat odgovori; »Jaz že ne, lopovi naj se odstranijo, jaz nisem,« zamahne z roko v bran proti Bertold« pa s smaragdom svojega prstana nekoliko oprasne na bradi Joahima, ki hoče iezna moža spraviti narazen. Sedaj je nastal vihar, besnenje, kakor bi zbesnelo pri pijači sto pijancev, rj°venje, kakor rjovejo v gozdu besneči turi. »Far je ranil Joahima! V ječo s farjem) Roko je dvignil proti Joahimu Hendelnu!« Bertold potegne meč. »Kri za kri! Stran z lopovi, pa takoj! Mi nismo kradli, ti pa si! Korenine, vode, vse, vse si kradel; sedaj pa še raniš varuha v Štairu. Naj te kaznuj Bog, čakaj,, to boš drago plačal. Trideset pesti, golih in v zlatu in svili, žuga duhovniku. Joahim Hendel jih ustavlja in zadržuje. »Gospod, zakaj se ni.,ie odstrani).1., Nisem ranjen, vi gospodie v Jtajiu!« gro-movito kriči po dvorani. »Jagnje božje, za božjo voljo!« sopiha Plavcij iz Sajtenštetna, divje zre naokoli, kje je izhod, kje so švicarski vojaki, toda dvorana se suče okoli njega kakor pogrezujoč se otok. »Gospod, usmili se nas! Zgubljeni smo.« »Ne tako, gospodje! Ostanite mirni, pa nc zabavljajte. Nehajte! Pustite jih, naj gredo. Mislite na Njegovo Veličanstvo!« Mogočno govori Joahim, nekateri odne-havajo, drugi pa, večina, razsajajo naprej: »Glejte! Hendel krvavi! Lopov ga je ranil. Vrzite lopova v Štajro!« Razsrjen stoji cesai gori ob mizi. Okoli njega se pehajo prestrašeni dvorniki. »Klezel!« kliče cesar, ki se mu je od jeze napela žila na čelu. »Zf.kaj niste odstranili tega opata Helerja, ko je nespodobno kričal proti nam! Po prvi besedi je spadal ven! Sedaj pa čujte in gleite. . . Kakšna nespodobnost! On je kriv.« Škof šepeče po špansko: »Opat je osel. Njegovo Veličanstvo prav govori in moško.« Nato obmolkne. Ho, vedno huje! Tam tišče opata proti oknu. Majolike frče po tleh iz njih teče rdeče vino, še trenutek... in tekla bo kri. Za božjo voljo! »Službujoči gospodje! V vrste! Odhajamo!« zapoveduje cesar. Obraz mu je vroče razvnet. »Veličanstvo, ne moremo. Glejte, Veličanstvo . . .« »Divjaki!« jezno govor, cesar sam s seboj. V tistem hipu je omahnila cesarica na njegovi strani, njena zlatoiasa glava se je nagnila na njegovo ramo, roko je pritisnila na prsi. »Veličanstvo, meni... je tako tesno pri srcu... oj, če Vam kaj store ... Oj, Vaše sveto življenje.« »Meni' Še misliti ni. Daj roko, dete, približaj se mi. Velja menihu, temu oslu.« Prijel jo je pod pazduho s svojo suho roko. »Tako, sem. Je-li bolje? Moja cesarica je bolna!« je napenjal svoj glas, »prostor za mojo cesarico!« Stotnik s palico je skočii na srebrno omaro. »Prostor za Njegovo Veličanstvo in najmilostivejšo gospo! Kapitan Mejardoz! Prostor za cesarja! Telesna straža! Loko. strelci!« Kje so vendar lokoslrelci? Po tretji salvi so, kako veli obred, stopili naprej, sedaj stoje zunaj, čakajo in se čudi,o, da ni drugega spremstva. Samo en vojak, divji Tartarec, cesarjev telesni strelec, ogrnje.i v risovo in panterjevo kožo, pridrvi v kipečo dvorano, se prerine skoraj nad glavami borečih se tja do cesarjai postavi se pred omahujočo cesarico, napne lokovo tetivo skoraj do prsi, da bi sprožil puščico, toda Matija ga udari po roki: »Ne krvi! Nočemo niti sile, niti krvi!« »Vi gospodje v Štairu! Vaša cesaric? hoče skozi dvorano, da bi se odoočila na svoj; postelji. . . li ne more v štajerskem gradu tega storiti, ne da bi tekla kri?« »More, naj stori to, cesarsko Veličanstvo!« mogočno kliče Joahim Hendel. S svojim telesom ie branil duhovnika, z obema rokama, s ploskim mečem je zabranjeval besne-čemu bratu, da ni izvršil umora. Sedaj ima pred očmi onemoglo cesarico; zadrego cesarjevo — in nevarnost, ki preti bratu in celemu mestu, pa postane kakor Samson, razganja s težkimi pestmi najdivjejše kričače narazen, napravi si pot do okna, podere s svincem okov&no mizo, da črepinje frče okoli, leti doli na cesto, preglašajofc bobnenie bobnov ln šumenje vodopada, kakor bojni klic gro-mi njegov glas: »Mestna kompanija, naprej, stopaj! Gi-fing, Henrik, pripeljita kompanijo v dvorano!« Globoko sopeč se obrne zopet po dvorani. »Veličanstvo, ker ste izpodbili roko loko-strelcu in nočete prelivati zveste, divje štajerske krvi, varuje naj Vas štajersko orožje.« »Dragi brat!« Skozi gnječo tišči rdeči Bertold k svojemu krvnemu prijatelju ter mu ovije roke okoli vratu. »Kaj počenjaš? Proti nam kličeš kompanijo?« »Ne proti vam, marveč, da branim cesarja in presvitlo cesarico. Hočem. Ja odpeljejo one, ki motijo mir. Misliš li, da z izgredi koristiš naši stvari!« »Far je velik pes!« »Ti pa beri knjigo o spodobnem vedenju.« Drcra, drom, klin, klin, zveni in gromi po stopnicah gori. Halo! Vrata se odpahnejo, da v velikem loku privrši s police doli na tla zlati Merkur s svojo Pandoro vred. Naprej! Stopaj! Dva može, oblečena kakor lokostrelski stotniki, z ihrajočimi peresi na široko-krajnih zelenih klobukih, oritopotata z golimi, blesketajočrmi se sabljam; v dvorano in na niuno pov«lie jima sledi sto mož moritve, sto pušk se zablesti. Sto-oj! Mestna kompanija koraka v dvorano. (Dalje.) Odgovori. M. M. R.: Zakon glede državnih preživ-oinskih prispevkov po vojnih vpoklicancih z dne 27. julija 1917, drž. zak. štev. 313 določa, da dobe polno podporo po 1 K 60 vin. na dan le oni svojci vpoklicanega, ki so živeli z niim v skupnem gospodarstvu, nadalje vedno njegova žena in pa zakonski otroci; ostalim upravičenim svojcem pa jc priznati državni preživninski prispevek le v oni višini, v kateri jih je vpoklicanec dejansko podpiral oziroma v oni višini, kakor jo je določilo sodišče Jn. pr. plačila očeta nezakonskemu otroku). Za te slednje pa je na podlagi tega zakona državni preživninski prispevek za 50 odstotkov zvišati, če je bil vpoklicanec vpoklican v vojno službovanje pred 1. avgustom 1916 ali če te ie pred tem dnevom sodno ugotovila višina fclimentacijskili prispevkov. Istotako določa le glede teh slednjih upravičenih svojcev zakon z dne 31. marca 1418 drž. zak. št. 126, da |e le-tem pristoječ državni preživninski pri-kpevek zvišati za 100 odstotkov, ne samo za 50 odstotkov, istotako le pod pogojem, da je bil reditelj vpoklican pred 1. avgustom 1916 odnosno, da se je pred tem dnem sodno ugotovila višina alimentov, nakar ie določilo c. kr. domobransko ministrstvo z odredbo z dne J. aprila 1917 drž. zak. št. 127, da jc temu 100 odstotnemu povišku vzeti za podlago oni tnesek, kakor ga je vpoklicanec pred 1. avgustom 1916 upravičenim svojcem dejansko na-klanjal, odnosno oni znesek", ki je bil pred tem dnem sodno ugotovljen, kar se povdarja radi tega, ker bi bilo sicer dvomljivo, če ni morebiti vzeti za podlago pozneje po 1. avgustu 1916 sodno ugotovljeni oziroma povišani alimentacijski prispevek. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 10. julija: 66, 19, 71, 64, 39. Dunaj, 13. julija: 26, 60, 50, 56, 30. Le v №. oiraiii tn nikjer drugod, in sicer v Mariahilferstr. 67—59 morete ugodno prodati National registrirno blagajno, ki je več ne rabite. National Registrier Hassen G. m. b. H. a Agiiirajte za , Domoljuba' m poltena dekla, -mm im rajena dela pri živini in na polju. Hrana zadostna. plača po dogovoru. — B£. Zupan H. Jesenice, Gorenjsko. ADVOKAT dr. Juro fldlešič VLJUDNO NAZNANJA, Dfi JE OTVORIL SVOJO PISARNO V LJUBLJANI SODNA ULICA ŠT. 6/IL se proda, obstoječa iz hiše, kleti, hleva, kozolca ter h temu spadajočega gozda 12 oralov, 29 oralov pašnika, 20 oralov travnika in 3 orale njiv za ceno 36.000 krou. Ceni se svet po 10 vinarjev m2 s poslopji vred. Proda se tudi posamezno. Kdor ima veselje do kmetije, naj ne zamudi te ugodne prilike. Več pri upravi tega lista pod štev. 2452. SVARILO, -»c Podpisani naznanja, da ni plačnik za dolgove, ki bi jih morebiti napravila njegova žena. 2442 JANEZ NOVAK, Petkovec pri Logatcu- Čudovito šilo .'e K Ч 90 Siva tako naglo prcSivne vbode kot Šivalni stroj. — NajveCja Iznajdba, s katero more vsak sam krpati in Šivati usnje, raztrgane Čevlje, konjsko opremo. v reče, platno in vsako drugo močno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar Jamstvo za po-rabnost. Cena kompl. Siiu s siikiucem, 4 raznimi Sivankami in porabnim navodilom K 4.90, 3 kosi K 13 50 PoSilja po povzetju, M. Svoboda, Bunaj, HI/2, Hiusi|asse 13 404. mnli (ot. aparat „Omeg-a", vol. slike 4 <4 kompl. v. malo opremo /. natanč. navofl. za začoiiiike. Aparat „reriekt", vel. 4,/aXU z motnim steklom, dvojno kaseto, dober objel«) in malo opremo ter uavodilom za začetnike le K 9.SOZaklopnai-am.-ra ,Gertrud'vel. 9Xl2;fina izvršitov z vsem potrebnim opromlj. za razno lege, pri m a akromat. leča, kompl. s kovinašto kasoto in navodilom doklor v swlngi, lc K 79. 8u h zaklopna omara za vojaštvo za ploščo in filme, žepna oblika vol. 4VfXn K П8.40; vol. «X« l«' K 79.80. Pošilja no povzetju. Poštnino i K. Export ,,Perfekt", Dunaj VII. Neustlftg-. 137 162. NA PRODAJ SO mali prešiiki 7—12 tednov siarij cena po dogovoru pri lastnici loanü Zlherl Suha St. 27, pošta škoija Loka. 2125 Najbolje naložiš d«mar ako kupiš zlatnino, briljanlc, ure, srebrnino pri F. Čuden Sin v Ljubljani samo nasproti glavne poŠte. Ceniki se nc razpošiljajo. :: Kupim staro zlato. Ročni mlini za žito (mlini za moko) Zastopniki se iščejo. za drobljenje in fino mte-tev vseh vrst žita. Enostavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporušni, z izinenjnjočimi ploščami iz trde kovine. Cene brez podstavka z zavojnmo: z zamah-nim kolesom v teži okolu 12 kg 140 K, z ročico v teži .okolu 7 kg 120 K. Odpošilja se z Dunaja proti predplačilu zneska K 20'—, ostanek po povzetju. Dobe se takoj pri: E. Wollsohn, Düna. IL, OhcrmüllnerstraUe št. 17j SPREJME SE in kmečki mlin. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovora. Naslov pove upravništvo »DOMOLJUBA» pod Stev. 2380. Nad 1,000.000 v rabil Ročno silo je praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, jor-' menov, vreč, ja-dor, oprem,., mehov, plaht, čevljev. — Razprodaja! com popust. Cona kmpl. šilu K 6'—, povzotni stroški posebej. Izvoz žrebJ.jev, varovaleov podplatov iz kovino in usnja, podkvic. colrl. trakov za čevlje, čovlj. smole, okov za podplate in vojnih podplatov tor ročnih mlinov. P. E. Lachmann , Dunaj IX, Aloser-gasse 3, •—. Daljo Paratol-posipalni praSek, ki varuje najbolj občutljivo ke/.o. 1 škatlja K 3 —. Oboje se itobiva 110 jiorzeiji; «Ii predplačilu pri ivrdlii Paralol-Worke, lekar IJLMER Budapest VII-10. R6zsa a t 21. NADOMESTILO MILA га pranje perila, izborno peneče in prekaša vse dcslej v premetu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23,— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in iinejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—; roza barve, 1 iavoj 24 vei. kosov'K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. M. JUNKER-ja izvozno podjetje v Zagrebu št. 1. Petrinjska ulica 3., III., telelon 23-27. Vsakevrsina imm semena, tihe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni -:: PETER LASSNIKA NASI.. SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg. ITIiši - podgarse stenice - ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničcvaln. sredstva, za katero dohajajo vsak Jnn zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za Sčutke K 4.50; tinktura zn stenice K 2,—j uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3,—; sem spadajoči razpra-levalec K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeb K 1.50; mazilo га uši pri živini K 2.—; prašek za uii v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri Iiseh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadju in ::e-enjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja pu povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M, Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3. n. a deželne življenjske in rentne nezgodne ln Jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/П sprejema zavarovanje na doživetje In snut, zdinžono tud. z vojnim rlziko, otroških dot, rentna In Ijndska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizko premija. Najugodnejši pogoji y.a vojno /.avarovanje Zavod temelji ua vzajemnosti. — Prospokti zastonj in poštnine prosto. Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 188 f Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstvu za krmila. Da to krmo živina, perutnina «iobio prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest. polna U..«-« to je dr. pl. Trnk6czy-a redilni prašek. „1IMMI raket volja 2 K, 5 paketov 12 K, pošt nine prosto. 5 paketov zadostuje zn i! mesece zn enega voln, kravo, ali prašiča, da se zred., Glavna zaloga: lekarna Trnfcöczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Jtimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Pozor! Pozor) Kdor še ni naročil ££ za barvanje platna, volne, svile 1 ter za prebarvanje starih oblek, naj ne zamudi si kupiti • M W vnaprej, dokler je šc v zalogi , -b-™ črna, modra (plava), rdeča, ze-lena, siva, lujava in lila, prve kakovosti, preizkušena znamka »Tekla« v zavitkih po 60 vinarjev. — Dobi se pri tvrdki Lolbner-Celle pri „zoencu" Izvršujejo se tudi poštna naročila, — Vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo. ккка: лкхлмнжл_____ . ..taM'W^.зљи^лллммжчтлcи»ft t. ----- ht.flc^'iwKr «««»ea a вииишввмва JS qmmcwuavwa?'*',?!.' ' i .чwksmb' LMbSM POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1, ure in jili obrestuje po brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sum za svoje S vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči rafiun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali Zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v .Ljudski posojilnici" so popolnoma v;irno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 31 milijonov kron. Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstersko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju, Neugajajoče zamenjam. Kovinaste ure. . po K 24 — 26— 32— 40-— 60'—100' Srebrne ure . . po K 70— 90— 100"— 120—200 — Kovinaste verižice po K 2'— 3'— 4 — 6 — 10-— Usnjate verižice . po K 160 2"80 480 Zlatnina in srebrnina v bogati izberi! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Laetna protokolirana to------ varna ur v Švici. -- Svetovna razpošiljalnica H.Suttner samo u Ljubljani St.l Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. 13П vjzdaja konzorcij „Domoljuba". la Odgovorni urednik Josip Gostlnčar, državni in deželni poslanec v I.jubljant Tiskala Katoliška tiskarna.