To izredno številko je pripravil tovarniški komite organizacije /Ml

Wmm.
KRANJ, PETEK, 4. SEPTEMBRA 1964
IZREDNA ŠTEVILKA
Kakšna ie pomoč Zveze komunistov pri socialistični vzgoji mladih?
Zveza komunistov je pripisovala razdobju med obema konferencama posebno pozornost socialistični vzgoji mladine in delu njene organizacije, katere problemi so bili pogosto na dnevnih redih organizacij in komitejev Zveze komunistov.
Družb.-politični dejavnosti Zve- vanje in osvetljevanje aktualnih ze mladine in vsej udeležbi mla- in idejnih nalog med mladino. To dih ljudi v različnih oblikah velja zlasti za razdobje, od kar je družbenega življenja je posvetil naša socialistična skupnost spre-
posebno pozornost in pomen VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. S programom ZKJ je dobila Zveza mladine močno orožje idejnega boja in političnega delovanja med mladino, ki se je zmeraj rade volje lotevala vseh nalog, na katere je opozarjala Zveza komunistov.
Toda za družbeno vzgojo in za oblikovanje idejnega Mka sedanjega mladega rodu ima najgloblji pomen to, da dorašča v okoliščinah čedalje	neposredne j še
samoupravne prakse in odnosov, v katere se tudi sam čedalje širše in uspešnejše vključuje. Zato je bilo analiziranje prav te demokratične prakse in družbenih
(Nadaljevanje na 6. strami)
Tale posnetek smo naredili na^^ zadnji letni konferenci naše^ mladine v zgornji dvorani delavskega doma v Kranju. Upamo, da bo letos udeležba še večja in da bodo mladi sprejete sklepe uresničevali tako kakor v preteklosti. Ker bodo zaključki prav gotovo zanunivi za slehernega bralca, jih bomo v eni naslednjih številk v celoti objavili na eni ali dveh posebnih straneh.
odnosov, ki se v njej oblikujejo, vprašanje perspektivnega razvoja vedno najboljši način za spozna- in modernizacije proizvodnje.
Kako naj dvignemo idejno vzgojno raven mladine?
Iz poslovnega poročila e delu tovarniške organizacije Zveze mladine Slovenije
Že v pretekli mandatni dobi je mladina v naši tovarni spoznala pravilno vlogo in zavzela tudi pravilno stališče do važnih vprašanj ter se aktivno vključila v ves proces. Isto pot je nadaljevala tudi letos, kajti doseženi rezultati v okviru tekmovanja za povečanje produktivnosti, volitve v nove samoupravne organe, razprava o statutu itd., so odraz domnevanja prave vloge organizacije ZMS v okviru iskanja možnosti za dosego splošnega cilja naše družbe, to je izboljšanja družbenega standarda kot celote in življenjskega standarda posameznika.
ORGANIZACIJSKO KADROV- Eden izmed elementov gospodarjenja so tudi kadri. To je naša delovna organizacija pravočasno uvidela in prevzela ter primerno ukrepala za izboljšanje tega vprašanja.
Naša organizacija je spremenila delo tovarniškega komiteja z namenom, da bi vključila čim več mladih v delo organizacije, isto-
KADROV-SKA PROBLEMATIKA
Kadrovski problemi v gospodarstvu so prav tako pereči" kot
sevanje vseh ostalih akcij in problemov. Zato je tudi treba v bodoče najprej vzpostaviti koncept in shemo organizacije dela ter na podlagi teh sistematično organizirati nadaljnje akcije.
časno pa bi bila to kot predpriprava za prevzemanje v bodoče bolj odgovornih nalog, bodisi v Razvoj današnje družbe ni odvisen samo od tega, kako in koliko družbenih organizacijah ali pa v bomo proizvedli, temveč iz dneva v dan postaja odločilna vzgoja organih samoupravljanja. Usta-
MLADINA V POGOJIH SAMOUPRAVLJANJA
Ocenjevanje minulega dela nam pokaže, da je z vprašanji, ki jih odpiramo prav sedaj, pred nami (Nadaljevanje na 4. strani)
Zakaj tokrat v povečanem obsegu
Kakor veste, bo v nedeljo, 6. septembra dopoldne v delavskem domu v Kranju — vhod 6 — letna konferenca mladine našega podjetja. Za to priliko smo v sodelovanju s tovarniškim komitejem pripravil razširjeno izdajo našega lista in posvetili mladini .kar pet strani.
V izredni izdaji lahko berete različne sestavke o delu naše mladine v preteklem obdobju, o njenih problemih im uspehih ter o načrtih za prihodnje mesece. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim za prispevke in pomoč, saj je bilo celotno gradivo pripravljeno v rekordnem času!
UREDNIŠTVO
mladine.
Večkrat slišimo med mladimi očitke malodušja, češ da smo generacija, ki je zamudila priložnost izikazati se v borbi. Nekateri pravijo, kaj j'e ostalo za nas? Kako naj dokažemo, da bi tudi mi ravnali enako, da so tudi pred nami Tomšiči, Ribarji, Kajuhi itd!?«
Biti mlad pred dvajsetimi leti in biti mlad danes pomeni prevzeti veliko odgovornost in izpeljati do konca poti, ki si jo je začrtala komunistična partija, v katere sestavu je bilo ogromno takih, ki so žrtvovali svoja življenja za nas, za današnjo družbo, v kateri živimo.
Treba je biti na čelu naprednega ,novega, demokratičnega in ne izgubljati energije v iskanju metod za dvig svoje osebnosti, za popularizacijo sebe, ker prinaša to v večini slučajev družbi slabosti. Kdor se ne bo izpopolnjeval z vključevanjem v različne oblike demokratičnega samoupravljanja, sledil razvoju doma in v svetu, bo zaostal, krhek bo ter vsak trenutek čakal na zlom, ki je nujen slej ali prej. Socialistična vzgoja mladih mora sloneti in izhajati iz konkretnih družbenih odnosov, iz realnega življenja brez kakršnih koli olepšav. Ta vzgoja mora biti pomoč mladim pri razumevanju in spozna-
novili smo namreč več komisij, ki so delovale v okviru komiteja ,	.. .	.	..v .,	. in kluba mladih proizvajalcev,
tislovij in nesocialističnih^ poja- Nekatere so dosegle sorazmerno
dobre rezultate. V bodoče bo tre-
vanju obstoječih družbenih pro-
vov s tem, da se mlade konkretno vključuje z mehanizmom upravljanja ter z raznimi drugimi organizacijami v aktivno reševanje in razpletanje problemov, ki jih je iz dneva v dan več.
Baza socialistične vzgoje mladine naj bo v aktivnem odnosu (Nadalljevainje na 5. stranii)
Na poslednji konferenci su — vsakega govornika navdušeno ▼ pozdravili
ba na tem področju posvetiti več pozornosti prav temu vprašanju, to je vključevanje mladine v konkretno delo posameznih organov. Zato bo treba kadrovsko politiko prilagoditi organizaciji dela, obenem pa skrbeti za pravilno in pravočasno vzgojo ter nadaljnje izpopolnjevanje kardov. Upoštevati je namreč treba, da so dobro urejena organizacijsko-kadrovska vprašanja temelj za uspešno re-
Kai menijo drugi o delu naše mladinske organizacije?
Ob poteku mandatne dobe smo ,se odločili, da ne bi sami mi presojali o svojem delu za preteklo obdobje. Zato smo se obrnili na nekatere tovariše, člane našega kolektiva, in povprašali za njihovo mnenje. Zastavili smo jim nekaj vprašanj o delu mladine in perspektivi mladih proizvajalcev v našem podjetju. Kaj so nam o tem povedali, vidimo iz odgovorov.
Vprašanje: KAJ MENITE O DELU ORGANIZACIJE ZMS V PRETEKLEM OBDOBJU?
HABE CIRIL, diplomiran ekonomist, sekretar TK ZK:
»V preteklem obdobju je mladina še intenzivneje obravnavala ter analizirala vprašanja, ki ne zadevajo samo mladinsko organizacijo. V mislih imam predvsem prizadevanje mladine pri dviganju produktivnosti. Tudi v bodoče naj se udeležuje raznih tekmovanj, zlasti pa naj bi postala prireditev. Ali poznaš svoj kolektiv tradicionalna. Dalje je mladina obravnavala predlog statuta .kategorizacijo ter dala konkretne predloge. Skratka, ni bilo večjega vprašanja, da ga naši mladi sodelavci ne bi obravnavali.
TONE ARZENŠEK, inženir kemije, vodja SOP:
»Mladinska organizacija je ak-tivha. To se vidi že po tem, da se je lotila akcije za povečanje storilnosti in tudi po tem, da je sodelovala in se je živo zanimala za volitve v nove samoupravne organe. Ob raznih prilikah na sestankih je kritično načenjala in razpravljala o problemih tako proizvodnje kot medosebnih odnosov. Smatram, da je bilo delo mladinske organizacije v preteklem obdobju vsekakor pozitivno.«
JOŽE ŠTULAR, predsednik sindikalne organizacije:
»Menim, da mnenja o delu mladine v Savi niso deljena, ker se njena aktivnost odraža skoraj na vsakem področju. Ne mislim ocenjevati tega dela v superlati-
tivnost mnogo obetajoča. Pri delu mladine je bilo čutiti premajhno podporo ostalih članov kolektiva. To moramo v bodoče izboljšati!«
VABILO
Vabimo vse člane kolektiva, v prvi. vrsti mladino, da se udeležijo mladinske letne konference, ki bo v nedeljo, 6. septembra 1964 ob 8. uri v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju, vhod št. 6.
DNEVNI RED:
1.	Izvolitev organov konference
2.	Poročilo o delu organizacije ZM tovarne »Sava« in poročilo blagajnika
3.	Referat o nadaljnjih nalogah in delu organizacije ZMS v tovarni »Sava«
4.	Razprava o poročilu In referatu
5.	Poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu komiteju in nadzornemu odboru
6.	Volitve tovarniškega komiteja ZMS in nadzornega odbora
7.	Zaključek konference
Mladina in samoupravljanje
Zato smatram, da je takšna ak- vih, vendar je delež pri reševanju
problemov, razvoju podjetja itd. in interes mladih, da bi se delo po EE izboljšalo .tako očiten, da moramo dati temu vse priznanje. Moram pa v istem stavku povedati tudi to, da pa ta zdrava ambicioznost ni vendo našla v podjetju pravega odziva. Morda zaradi zaostalosti nekaterih posameznikov ali pa zaradi nezadostne podpore ostalih dmžbeno-po-litičnih organizacij.«
MIRAN RIŽNER, diplomiran
Prva dvoletna mandatna doba je že potekla. Izvolili smo tudi nove samoupravne organe. Sprejet je prvi zakon o volitvah v samoupravne organe, ki je prinesel precej novega prav v zvezi mladih ...... ^ ^
volivcev. Tudi statut delovne organizacije je že sprejet. Na zadnji ekonomist vodja^OKs' samoupra^ih^organo P°djetja je b11 sprejet tudi Poslovnik dela »Organizacija ZMS je bila edina,
Ob vsem tem poglejmo, kako se je mladina v naši tovarni prilagajala in istočasno vključevala v ta proces?
Če analiziramo delo mladine na tem (področju za eno leto nazaj, ugotovimo, da je bila aktivnost mladine precej pomanjkljiva. Po eni strani je predstavljala veliko oviro za mlade ljudi volilna pravica, saj je v podjetju veliko mladih proizvajalcev, ki nimajo splošne volilne pravice. Druga, še bolj boleča točka in posebne vr-
ste problem za uveljavitev mladine kot enakopravnega družbenega faktorja, Qa je zastarelo in zakoreninjeno mišljenje nekaterih starokopitnežev, ki jih je žal pri nas precej, da mladina ni sposobna delati v ostalih družbenih organizacijah, še manij pa v samoupravnih organih. Obstaja (Nadaljevanje na 4. strami)
ki je pravočasno spoznala nujnost razreševanja konkretnih družbeno-ekonomskih problemov kolektiva in se ni za razliko od ostalih družbenih organizacij zapirala v notranje organizacijske probleme. V mislih imam uspelo akcijo za zvišanje produktivnosti, ki pa je žal niso z vso prizadevnostjo podprli vsi odgovorni či-nitelji. Pozitivno v delu organizacije je tudi to, da se je lotevala
(Nadaljevanje na 7. strani)
Mladina in
samouprav-
Ijanje
(Nadaljevanje s 3. s trami)
namreč še vedno mišljenje, da če hočeš postati član nekega samoupravnega organa, moraš biti najmanj pet do deset let v podjetju in šele potem lahko s svojim delom prispevaš k večjim uspehom organov upravljanja. Sreča, da niso boili ivsi takega mišljenja! Z osvojitvijo novega zakona o volitvah v organe upravljanja, so dobili vsi člani delovne skupnosti, učenci poklicne šole, enakopravno volilno pravico in s tem se je stanje nekoliko izboljšalo.
Da pa mladina ni prodrla s svojim delom in prizadevanjem, je vsekakor delno kriva tudi njena odkritosrčnost in samokritičnost. To pa zaradi tega, ker nekaterim posameznikom njene kritične pripombe v razpravah niso prav pri srcu. Zato so seveda vztrajali še nadalje pri praktici-s ličnem delu in nevmdšavanju, po njihovem, nezaiiniteresiramiih oseb.
Nova ustava in statut delovne organizacije sta posvetila zelo veliko pozornost prav temu vprašanju. V sistemu samoupravljanja je predvsem človek vreden vse pozornosti in zato je treba dejansko zagotoviti in uresničiti pravice in dolžnosti proizvajalca, ki jih določa nova ustava. To pomeni, da decentralizacija samoupravljanja ni le formalen pojav, temveč je poitrabna nuja. S tem, ko bomo slehernega proizvajalca postavili v položaj lastnega gospodarja in upravljalca, bomo istočasno zagotovili tudi boljše in rentabilnejše gospodarjenje ter vsekakor tudi upravljanje.
Ta proces je mladina sorazmerno pravočasno uvidela in se skušala po eni strani prilagoditi trenutni situaciji, po drugi pa iskati rešitev za v bodoče. Tudi tovarniški komite je posvetil temu vprašanju posebno skrb, saj je povprečno na vsaki tretji seji obravnaval in iskal izhodišče iz takega stanja. Tudi proizvodne konference niso bile na to nič manj pozorne. Iskale so izhodišče prav ob novih volitvah, kjer so ga tudi delno realizirali. Da pa je to res, nam povedo le številke, iki so zahtevale precej truda in naporov za dosego tega. Naj navedemo za ilustracijo povečanje števila mladincev v delavskem svetu podjetja od prejšnjega enega na sedem ali pa v delavskem svetu neke ekonomske enote, kjer je celo tri četrtine članov mladih proizvajalcev. O tem nam
Nedeliska konferenca naj bo nova prelomnica v delu savske mladine!
Socialistična vzgoja mladine v danem okoliu
Naša družbena skupnost se vedno bolj zaveda, da je prav mladina osnovno gibalo, osnovna faza, na kateri in od katere je odvisen precejšnji del, če ne skoraj celoten napredek naše socialistične skupnosti. Čedalje bolj prihaja do izraza njena vitalnost, njene velike ambicije, da ustvarja boljše pogoje dela, dviga življenjski standard in pomaga, da se cilji uresničujejo na najbolj učinkovit način. Brez dvoma je že obstoječi vpliv mladine za naš napredek ogromen. Pomisliti pa bi bilo potrebno na to, da je to le del energije, ki se skriva v njenih vrstah.
Pavle
Gantar
sodi med
najbolj
aktivne
člane
TK ZMS
Prav gotovo je, da se tudi v dejavnosti mladine še skrivajo »notranje rezerve«, ki bi jih kazalo vsaj do obstoječih možnosti izkoristiti. Te »notranje rezerve« se lahko odkriva posredno, predvsem pa s tem, da se posveti večja pozornost socialitični izobrazbi mladine. Dobra in primerna vlzgoja lahko vzbudi subjektivne sile, ki se še premočno skrivajo v posameznih mlajših članih družbe in našega delovnega kolektiva. S tem ne gre misliti na to, da da se izobraževanju mladine ni posvečalo dovolj pozornosti. Do-
gajalo se je prav nasprotno. Subjektivne sile, ki jim je bila zadana ta naloga, so prav gotovo vložile velike napore, da bi bilo izobraževanje čim bolj temeljito, da bi bilo učinkovito in predvsem, da bi zajelo ves mladinski aktiv. Obstaja pa vrsta objektivnih razlogov, ki so prispevali k temu, da so »notranje rezerve« še vedno skrite.
Za vsako dejavnost, tako tudi za izobraževanje, je potrebna primerna materialna osnova. Ta pa je danes v primerjavi s potrebami premajhna. In tako se dogaja to, da aktivno pomaga razvijati družbo, podjetje in kolektiv le tisti mladi član, ki mu je to že bolj »prirojeno«, cciroma tisti redki, ki so imeli možnost preiti skozi katerokoli vrsto dejavnosti socialističnega izobraževanja mladine.
Možnosti takih izobraževalnih akcij je nešteto, od manjših delovnih sestankov in posvetov med odmorom, večjih posvetov, seminarjev, razprav preko športnih in kulturnih prireditev do
klubskega življenja. Še posebno pa k temu lahko veliko pripomorejo različne akcije, .ki si jih v zvezi s svojim programom zadaja sama organizacija in v skladu s cilji poslovanja podjetja ali z delom družbe. Seveda pa so Iza vsako tako dejavnost potrebna materialna sredstva in moralna podpora starejših članov družbe. Predvsem pa morajo biti jasni cilji in poznani končni rezultati akcij.
Mladi proizvajalec se danes lahko vključi v kolektiv takoj na rednem delovnem mestu, lahko pa preko našega izobraževalnega centra. Opaža se, da prav tisti, ki se v podjetju poklicno izobražujejo, pridobijo že potrebna izkustva za aktivnejše delo, drugi pa brez večje vneme »obsedijo« na svojem delovnem mestu in nič več. To .kaže, da je potrebno prav tem nuditi možnost in jih pritegniti v krog aktivnejših. Način pa bo seveda precej drugačen, bolj neposreden in bolj povezan s samim delovnim mestom.
IVA PODPESKAR
priča tudi primer mladih proizvajalcev iz stiskame, ki se niso mogli strinjati z načinom dela in izbire kandidatov na zboru vo-lilcev. Zato so vztrajno zahtevali, naj se izvede po zakonu pravilen postopek izbire kandidatov, dokler ni bil sklican tudi ponovni zbor proizvajalcev.
Iz tega lahko zaključimo, da
Kako vključiti mladino v razne akcile?
Tovarniški komite Zveze mladine je ma svojih zadnjih sejah mnogo razpravljal o novi akciji za dvig produktivnosti dela. Med drugimi je sprejel tudi sklep, da se novemu komiteju pripravi vse potrebno za izvedbo te akcije, ki bi se pričela takoj po prvi seji novo izvoljenega komiteja. Ta akcija za dvig produktivnosti dela mora biti temeljito ipripravljena,. saj jo je treba tudi do konca izvesti.
spektivnega rLoja "tovarne. V,
grrig.&&gaSS letne . konference .preM, ves Nav* * tST&El&S
nuaitenal. S tem pa je nairejema vsakega posameznika, da razmiš-šle osnova^. Mnogo truda pta bo Ij'a o svojem delu, o izboljšavah, treba^ Vtožati, da akcija naleti o čim racionalnejšem izkoriščanju predvsem na razumevanje^ pri delovnega čaisa id. Mi mladi mo-isamih mladmtifa *,n osta^ članih parno pokazati s svojim vzornim kolektiva.	delom, da so take akcije korist-
Prav tukaj je .tisto, kar je težko ne, ne pa škodljive, kot nekateri izvedljivo. — Vključiti slehernega mislijo. Treba se bo na skupnih
sestankih pogovoriti in temeljito razjasni,i vsakemu mladincu način in cdij tekmovanja. No, cilj že skoraj poznamo, saj gre za izboljšanje življenjskega standarda naših . delovnih ljudi. Smatram
da vzporedno s tem obravnavamo tudi ljudi, ki še vedno predstavljajo raziskovalno-operativni faktor za proizvodnjo izdelkov. Seveda bo treba v isti luči to ubrano pot še naprej nadaljevati in sproti odstranjevati vsestranske vetrove, ki skušajo vreči loko-motivov s tira.
Sodelovanje mladine z Zvezo Komunistov In sindikalno podružnico
Delo mladinske organizacije je ske organizacije so dobro prdisku bilo letošnje leto taksno, da je 'zah- tirali vsak material, ki so ga do- pa, da morajo dati takim akcijam
ni, predvsem delavski sveti ekonomskih emot in njihovi vodje. Naša zadnja akcija, ki je bila meseca februarja letos, se je po enem mesecu zaustavila, ker nismo našli razumevanja pri delavskih svetih ekonomskih enot in njihovih vodjih. Morda je tudi sama organizacija nekaj kriva, vendar ne toliko kot vse ostalo?! Nova akcija s e ne sme začeti prej kot bo vse pripravljeno.
Mislim, da bo okoli te akcije še veliko dela, dobro bi tudi ibilio, če bi kdo od starejših priskočil na pomoč s svojimi izkušnjami. Koliko in katere mladince bi vključili v to akcijo, pa je vprašanje zase. Naša želja je, da bi v njej sodeloval vsak mladinec, saj tudi uspehe žanjemo vsi člani kolektiva!
PAVLE GANTAR
bili
tevalo precejšnjo podporo ostalih organizacij. Prav to je letos pri- smo
spevalo k našemu uspehu, saj smo dosti truda, čeprav so v republiškem okviru zasedli tret- rekli, da vtikamo nos v s je mesto.
v pregled. No smatram,, da tudi v kategorizacijo vložili nekateri, epov s od.
Prav tu se je tudi občutila pod-
r , , v	,	, , i pora ostalih političnih organizacij.
Lahko recemc, da je delo mladinske organizacije bilo uspešno. Morda bi bilo dobro, da bi tudi V čem se je odrazilo sodelovanje mladinska organizacija dobila z ostalimi organizacijami, je razvidno iz skupnih akcij, z enakimi stališči.
'-ta nivo i aj v vo.a'n ia.ivu.in arvva'j aiii
podp^m tudi samoupravni onga- y
Z ene izmed sej tovarniškega komiteja v minulem mandatnem obdobju
terial za seje delavskega sveta. Tako bi dosegli, da bi o posameznih ukrepih in sklepih tudi mladina razmislila in dala svoje predloge
tuta
so
Poglejmo malo prehod na 42- Material k T^šuVskuDa vse urni delovni teden in sprejem sta- ^Ztacijl, Kedno’6najde skupna 1 podijetja, pa homo^ videli, da nase druzibeno-pahticne organi-	•
zacije vložile mnogo truda za čim Naš cilj je izboljšati življenjski boljši prehod na skrajšam delovni standard slehernemu članu kolek-cas. Prav tako je bilo tudi s sta- tiva. Moramo in tudi se zavedamo, mom. To so bile delež tudi mla- da smo vsi 6Uni kolektiva in da dinska organizacija ^skupne akcije, deUmo za na)e skume irlterese kjer ima st/oj delež tudi mladinska ■organizacija, člani mladin-	PAVEL GANTAR
Iz poslovnega poročila o delu tovarniške organizacije Zveze mladine
(Nadaljevanje s 3. 'stiranii) samoupravljanje in njegovi problemi v vsej svoji celovitosti. Ti problemi, ki so razgrnjeni pred subjektivne sile, zahtevajo bolj poglobljeno spremljanje, analiziranje in usmerjanje odnosov v delovni organizaciji. Ce konkretneje analiziramo učinkovitost dela samoupravnih organov, lahko ugotovimo, da v večini primerov nismo uspeli zagotoviti in omogočiti proizvajalcem tisto, kar jim je po ustavi in statutu zagotovljeno.
V ta namen je TK ZMS ob pripravah na volitve v nove samoupravne organe naredil analizo o delu samoupravnih organov v ekonomskih enotah, ki je pokazala, da je bilo delo le-teh v preteklosti precej enolično in obravnavano samo na nekaterih področjih dočim ostala pač niso bila zajeta. Ta moment, to je pozitivno gledanje mladih in aktivno vključevanje v iskanje novih, boljših
in uspešnejših metod dela organov upravljanja, so mladi ljudje vzeli za startno osnovo pri nadaljnji krepitvi organov upravljanja. Praksa je pokazala, da stališča mladih niso bila vedno upoštevana, toda ob letošnjih volitvah pa se je vseeno le uveljavilo pravilno mišljenje. Odraz tega je n. pr. aktivnost mladih proizvajalcev v stiskami, ki se niso mogli strinjati z nepravilnim načinom volitev in so trdno vztrajali, naj se dela po zakonu o volitvah v organe upravljanja.
Prav tako je delno izginilo mišljenje da mladinci niso sposobni delati v organih upravljanja, če samo primerjamo število mladih, vključenih v samoupravne organe v pretekli mandatni dobi (v DS podjetja en član, v DS ekonomskih enot 14 članov) in v novih (v DS podjetja 7 članov, v DS ekonomskih enot 23 članov), nam postane jasno, da je prišla do izraza tudi sposobnost in pravilna
usmerjenost članov kolektiva. To pomeni, da bo treba v bodoče stalno vzgajati, izobraževati in izpopolnjevati mladino ter s tem zagotoviti sposoben kader za opravljanje bodočih nalog.
Področje dela
število
točk
lorganizaO’jskoikadrovska vprašat-nja in nadaljnja ideološko politična rast mladine	17
%
22,6
DELO TOVARNIŠKEGA KOMITEJA
Proizvodna vprašanja in naloge mladine pri tem	10
Družbeno rekreacijska dejavnost 8
13,3
10,6
Če analiziramo konkretno delo tovarniškega komiteja, nam postane kmalu jasno, da je imel komite skozi vse svoje akcije, predloge in pripombe pred očmi samo en cilj, to je proizvesti čim več, kvalitetneje in bolj poceni ter s tem stalno dvigati raven življenjskega standarda slehernega člana našega kolektiva. Precejšnjo skrb je posvečal tudi organizacij sko-kadrovski krepitvi svojih vrst in skušal s tem zagotoviti sposobnejši kader za ostale družbene organizacije 'in samoupravne organe. Najvažnejša vprašanja, ki jih je komite obravnaval na svojih sejah, zadevajo predvsem ta dva momenta, kar je razvidno tudi iz razpredelnice:
Organizacija podjetja in delavskega samoupravljanja	7
Ideološko in strokovno izobraževanje	5
Trenutne aktualnosti	13
Ostala vprašanja	15
6,6
17,3
20,0
Da so bila ta vprašanja upravičeno postavljena na dnevni red, dokazujejo dejansko stanje in razmere v našem kolektivu, saj jih je največ prav s področij, ki so najbolj problematična.
Komite je pripravil svoj program dela v začetku leta na podlagi zaključkov konference. Preigram dela, ki je bil sprejet na drugi seji tovarniškega komiteja in objavljen v časopisu, je v večji
meri tudi realiziran. Pokazalo pa se je, da bo treba v bodoče pripravljati poleg.obširnega celotnega programa tudi kratkoročne programe za dva do tri mesece, ki hi bili bolj operativnega značaja. Tudi reorganizacija komiteja ni v celoti zadovoljila, ker niso dosegle vse komisije pravega namena. Delo je slonelo predvsem na predsednikih oziroma referatih posameznih komisij.
Se vedno premalo na podrociu organizacijsko-kadrovsklh problemov
Na zadnji letni konferenci je bilo eno izmed aktualnih vprašanj tudi to, da še vedno premalo delamo na področju organizacijsko-kadrovske politike. Prav tako smo v zaključkih precej kompleksno obravnavali ta problem in ga, na podlagi tega, zato v prvih vrstah upoštevali pri samem akcijskem programu.
Pomembnost tega vprašanja je vsekakor bistvenega značaja za nadaljnje uspešno dtilo organizacije kot celote, kajti uspeh je v prvi vrsti odvisen od samega kadra, istočasno pa od načina in metod dela le-teh. V ta namen je skušal komite osvojiti nekatere nove metode dela v mladinski organizaciji 'z namenom, da vključi čim večje število mladih v njeno operativno delo. Delo tovarniškega komiteja smo v večini decentralizirali tako, da smo za posamezna področja ustanovili komisije, ki lahko delujejo po eni strani kot studi jsko-analitione skupine in pripravi j alci matereila za posamezne akcije ter probleme na drugi strani pa kot operativni realizatorji programa TK Zveze mladine.
V okviru TK Zveze mladine je bilo pet komisij-, kljub mladih proizvajalcev pa je imel štiri komisije. Posebna reorganizacija je bila izvedena pri delu kluba mladih proizvajalcev. Vsaka komisija je imela svoje področje dela,
Delo mladinskega aktiva stiskarne
Ko pregledujemo delo našega aktiva, ugotavljamo razne dobre in slabe strani. Seveda pa moramo v večji meri ugotavljati slabe strani in kar se le da, sproti odstranjevati.
Naš aktiv je po številu mladincev precej številčen, zato tudi lahko rečem, da je bil v svojem delu dokaj aktiven. Ta aktivnost se kaže predvsem v tem, da je sodeloval oziroma pomagal v vseh akcijah, kot na primer v akciji za zvišanje produktivnosti dela. Seveda je k temu vsemu mnogo problemov v oddelku samem. Te probleme smo skupno reševali na sestankih. Bili so predvsem v tem, kako pomagati pri izboljšavah tehnološkega postopka. Za samo izboljšavo je bilo danih tudi nekaj predlogov. Nekateri so bili že rešeni nekateri pa še ne.
Da ne bi našteval samo dobrih strani, saj je bilo tudi nekaj nepravilnih, mislim najprej poudariti, da tisti, ki nekaj dela, tudi greši. Naše napake pa niso bile kdo ve kako velike, da se ne bi dale v bodoče odpraviti. Popraviti jih je mogoče samo v tem primeru, če nam bo tovarniški komite ZM še naprej pomagal tako kot do sedaj.
JOŽE VRTAČNIK
ki je bilo jasno začrtano v akcijskem programu. Žal se naša predvidevanja niso uresničila, istočasno pa tudi program ni v celoti realiziran. Namreč, ostala je še vedno težnja po obravnavanju vseh posameznih vprašanj na TK Zveze mlladine. Zato je bilo tudi delo tovarniškega komiteja prenatrpano s takimi vprašanji, ki bi jih morale komisije samostojno obravnavati. Prav tako pa je bilo tudi delo posameznih komisij nesistematično. Velikokrat je za posamezne akcije odgovarjal in delal na tem področju samo predsednik, namesto da bi to nalogo prevzela celotna komisija. Zato bo treba na tem področju v bodoče več narediti in delno razporediti -tako, da bo odgovarjal vsakdo za svoje področje.
Delo bo treba organizirati tako, da tima vsaka komisija konkretne naloge, M iso tudi časovno omejene, saj bo le na ta način vsaka komisija primorana pravočasno izpolnjevati svoje naloge. Prav ita-ko naj bi bil program dela, tovarniškega komiteja kratkoročen, za dobo dveh do' treh mesecev, tako da bi bile na to čas vezane ostale komisije.
Kar ise tiče kadrovske krepitve mladinski vrst, pa lahko 'rečemo, da so aktivi v ekonomskih enotah premalo naredili. Cilj organizacije Zveze mladine kot vzgojnega faktorja je vključiti slehernega mladinca našega kolektiva v aktivno delo organizacije. Zato bo treba poiskati ustrezno pot za vključitev tudi teh »nikjer nevkljiuče-nlh«, kar je predvsem naloga aktivov v ekonomskih enotah!
MIODRAG MILIVOJEVIČ
To je Anton Veselič, kakor ga^— je videl naš karikaturist Peter”
Kako naj dvignemo ideino-vzgoino raven mladine
Tudi Rdzka Kodrič je sode-A lovala v akciji za povečanje^ produktivnosti
(Nadaljevanje s 3. strani) do stvarnosti, odgovornost do razreševanja antisocialističnih pojavov. To zahteva od mladih ljudi sposobnost spoznavanja osnovne smeri družbenega razvoja, poti in metod razvoja družbe ter konkretno in jasno predstavlja cilje, ki jih želimo doseči. Mladi si lahko in si bomo predvsem s svojim lastnim delom, študijem, prizadevanjem in moralno-politič-nimi kvalitetami v borbi za vse, kar je napredno, izbojevali svoje mesto in vlogo v družbenem razvoju. Naša notranja življenska sila, obogatena z družbeno-idejno vzgojo, vedno boljšo in širšo splošno in strokovno izobrazbo, z
bajajo t protislovja. Neenotnost, zlasti pa zastopanje takšnih stališč, ki niso v skladu s politiko podjetja in nasiploh, vedno pripelje v nezaželeno skrajnost. In še nekaj! Koliko ta moment vpliva na samo vzgojo mladih, ki je predvsem odvisna od njihovih nadrejenih?!
Želja nas vseh je, da take in podobne primere čim prej izločimo in da skušamo poiskati boljšo pot, ki bo rodila uspehe v prid vseh nas.
MILE MILIVOJEVIČ
Tovariš iz ekonomske enote je povedal
Pred dvema letoma, ko smo začeli akcijo za povečanje produktivnosti, je vzbudila ta veliko zanimanje tudi pri nekaterih strokovnih sodelavcih iz ekonomskih enot. Pomagali so pri uresničevanju našega programa, skušali odpraviti vse zastoje, da bi omogočili neprekinjeno delo, reševali kadrovska vprašanja itd. Zato tudi rezultati, ki so bili doseženi, niso majhni. Takšna pomoč strokovnjakov je vplivala vsekakor pozitivno na mladega proizvajalca in tudi vzgojno delovala. Žal pa niso bili vsi istega mnenja (kam pa pridemo) in niso zastopali enotnega stališča.
To akcijo smo nitmrtoč skušali razširiti na vse ekonomske enote. V nekaterih ekonomskih enotah so bili rezultati nad povprečjem, v drugih pa v najboljši meri niso bi-zadovoljlivi ,bodisi iz opravčljivih ali neopravičljivih vzrokov.
Ko smo stopili do nekega tovariša v eni izmed ekonomskih enot, ga vprašali, kaj misli o mladinski akciji za povečanje produktivnosti v njegovi ekon. enoti, nam je povedal tole: »Saj ne vemo, kaj naj delamo, kako in kakšno orientacijo naj bi pravzaprav ubrali?
Cilj mladinske organizacije je tudi cilj našega kolektiva in celotne družbe. Seveda pa je treba za vse to zagotoviti pogoje. Pri nas pa je stanje sledeče: en izmenski delovodja nam stalno govori, da naj čimveč naredimo oziroma, da čim več delamo. Drugi pravi, če bomo več delali, bo slabše za nas, ker nam bodo potem popravili norme; tretjemu pa je vseeno ■— podobno kakor tudi vodji ekonomske enote.
Zdaj pa vi povejte, kaj naj poč-nemo?«
Tudi mi smo se spraševali, kaj in kako naj delajo v ekonomski enoti, kjer je sorazmerno precej mladincev in to v prvi vrsti poklicnih gumarjev. Uspeh teh mladih proizvajalcev vsekakor ne bo dosegel zaželenih rezultatov.
Sprašujemo se, ali je sploh upravičeno, da kar koli debatiramo o tem, da kar koli razpravljamo in zaključujemo, da sploh še poslušamo in trpimo take pojave, ki za-
Ali že veste . . .
... da imamo pri nas v ekonomskih enotah delavske svete, ki delajlo zelo enostavno — predsednik predlaga, šef prikima in administratorka sklep zapiše?
... da je postala Kokra pod1 našo tavamo mlekarna, čajanna in kavarna?
... da se naši mladinci v samskem domu kar dobro urijo za bodoče vojake, saj celega človeka zadenejo z okna doma na pokopališče?
... da 'naše kuharice delajo po učinku — čim manjša porcija, tem večji učinek?
... da -so nekateri naši. strokovni delavci precej1 shujšali pri delu na novi kategorizaciji, še več pa prizadeti?
možnostjo, da v naši socialistični družbi proizvajamo in se aktivno uveljavljamo v procesih upravljanja družbenih zadev znova daje možnosti, da se oblikujemo v nosilce socialističnih družbenih odnosov. Mladi svet se že danes bori z birokratičnimi in dogmatskimi odnosi, želi si demokratičnost in bolj humanih odnosov med ljudmi, ker vidi le v njih svojo osebno in družbeno perspektivo.
S temi svojimi svojstvi je mlada zavestno socialistično usmerjena generacija ana od najpomembnejših sil družbenega napredka. Mladina mora biti med prvimi oblikovalci lastnega uveljavljanja in samovzgoje na vseh področjih družbenega življenja. Ne moremo se sprijazniti s tem, da bodo že objektivni pogoji in sedanja samoupravna praksa dovolj za (socialistično vzgojo [in orientacijo mladine.
Za formiranje mladega človeka, njegovega značaja in tudi svetovnega nazora je pomembno, da bo napredoval na podlagi svojih osebnih prizadevanj in sposobnosti ali pa bo poslušal razna priporočila svojih znancev ali drugih, kar v večini slučajev deluje nespodbudno na osebno prizadevnost mladega človeka. Se tako dobro izdelani predpisi in statuti ne bodo preprečili še živečih izkrivljanj, če se v borbi za uveljavljanje svojih principov ne postavljajo nasproti zavestne sile, predvsem pa mladina. To ni samo v interesu pravilnega moralnega oblikovanja mladih. To je tudi v interesu borbe za večjo produktivnost dela, za naš celoten hitrejši razvoj.
Program Zveze komunistov Jugoslavije ter ustava sta dva dokumenta, ki konkretno govorita o naših ciljih. Vprašajmo se, če ju poznamo dovolj in ali te cilje razvijamo naprej? Nadaljna izpopolnitev in izgrajenost samoupravnega mehanizma bolj humani medosebbni odnosi, večja produktivnost, višji življenjski standard so skupne naloge celotne družbe. Napredek na vseh teh področjih bo mladim omogočil pogoje za hitrejšo vključitev v družbo, za razvijanje njene ustvarjalnosti in tako osvoboditev človeka za prehod v družbeno skupnost svobodnih proizvajalcev.
Če se bomo z vsemi temi nalogami poprijeli tako kot nas uči program Zveze komunistov ter vodja celotne družbe tovariš Tito, bomo opravičili zaupanje skupnosti, ki se ob naših uspehih prav tako veseli kot pa mi sami, ki jih odsegamo.
TODOROV TOMISLAV
... da je ženitev nalezljiva bolezen, če ne verjamete, poglejte pri .naših mladincih?
... da v kontroli slabo kontrolirajo križanke — ipri novoletni križanki smo jih namreč izžrebali kar pet z istimi napakami?
Za reševanje posameznih problemov se je komite posluževal teamskih razgovorov. Le-ti so rodili večkrat uspehe in so dokazali, da je moč s skupnim delom tudi nekaj doseči. Med drugim smo organizirali posebne razgovore z direktorjem podjetja in nekaterimi vodji strokovnih služb o nagrajevanju, pripravi proizvodnje, organizaciji dela, kadrovanju itd. O delu in učinkovitosti samoupravnih organov je komite precej razpravljal in predlagal določene ukrepe za nadaljnje delo. V okviru priprav na volitve se je komite močno zavzemal za izboljšanje metode dela samoupravnih organov in s tem skušal zagotoviti njihovo večjo učinkovitost le-teh.
Že dolgoletna izkušnja 'in tudi potreba narekuje sodelovanje med družbenimi organizacijami znotraj kolektiva. Do tega sodelovanja pa v preteklem obdobju ni prišlo. V tej mandatni dobi pa se je stanje precej izboljšalo, saj smo skupno organizirali posamezne akcije, se večkrat posvetovali
in nasploh poiskali pot, po kateri najlažje rešimo vsak problem.
KLUB MLADIH
PROIZVAJALCEV
Ena izmed najbolj bistvenih nalog ZM v delovnih oragnizacijah je vsekakor sodelovanje in aktivno vključevanje mladih v reševanje proizvodnih in organizacijskih težav podjetja.
Glede na perspektivni razvoj in avtomatizacijo podjetja postaja stalno večja potreba po vključitvi čim večjega števila strokovnjakov in ostalih za dognanje določene stopnje, ki bo predstavljala maksimum. Prav na področju posameznih iinteresnih skupin se morajo zbirati mladi ljudje, analitsko proučevati posamezna vprašanja in iskati ustrezne rešitve. To bo omogočeno, če bomo uspešno razvijali in stalno izpopolnjevali delo KMP. V interesne skupine naj bi bili vključeni vsi mladi ljudje — od nekvalificiranih proizvajalcev do inženirjev. Na ta način bi nekako zagotovili boljšo povezavo med umskimi in
fizičnimi sposobnostmi in tako pospešili dosego zadanega cilja.
Že iz prejšnje mandatne dobe smo nadaljevali začeto akcijo za povečanje produktivnosti. Uspehi, ki smo jih dosegli ma tem področju, se odražajo po eni strani v sami proizvodnji po drugi pa v primerjavi z drugimi organizacijami, saj smo izmed 75 aktivov dosegli tretje mesto in tudi nagrado. Torej smo z akcijo še nadaljevali; razširila se je po vseh ekonomskih enotah, vendar pa smo se ob njej srečavali s precejšnjimi težavami. Nadaljevanje je teklo zadnje čase za razliko od začetka akcije v drugo smer in sicer v iskanje predlogov za izpopolnjevanje organizacije dela, gospodarjenja, upravljanja na področju ekonomičnosti, raciona-lizatorstva itd. Na prvotni način kot smo si ga zastavili pred dvema letoma, so vplivali nekateri elementi, zaradi česar nismo mogli nadaljevati toliko časa, dokler ne bodo zagotovljeni ustrezni pogoji. Zato tudi smatramo, da bodo morale vse službe in ostali faktorji, ki lahko vplivajo posr.
ali neposr., zagotoviti ustrezne pogoje in omogočiti ter tudi pomagati pri vključevanju mladih v take in podobne akcije. Prav tako bo treba organizirati interna tekmovanja med posameznimi ekonomskimi enotami in posamezniki znotraj kolektiva.
IDEOLOŠKO-POLITIČNO IN
STROKOVNO
IZOBRAŽEVANJE
V to področje dela sodijo nekatera vprašanja, ki so zelo pomembna za oblikovanje zavesti mladega človeka, njegovih nazorov in življenjskih norm. Te smernice obravnava tudi VII. kongres ZMJ, kjer je rečeno, da naj poteka idejno-politično delo v oragnizacijah predvsem v dveh fazah. Prva faza našega dela naj vključi čim več mladine k spoznavanju našega družbenega sistema, mladina naj spozna osnovne principe družbenega samoupravljanja, princip delitve po delu itd. V drugi fazi pa naj mladi ljudje na tej osnovi aktivno sodelujejo v nadaljnji krepitvi ozi-
roma graditvi socialističnih družbenih odnosov. Na podlagi teh smernic in zaključkov, ki so prav tako izvirali iz luči VII. kongresa, so sestavili naš program idejno vzgojnega dela in strokovnega izobraževanja mladih. \
Kot je že znano, je preteklo obdobje spremljala vrsta dogodkov, ki so bistvenega pomena za našo družbo, zlasti pa naš kolektiv. Za nas je predvsem zanimivo, kako mladina te spremembe, ki se pojavljajo v družbenem razvoju, sprejema in razume, kakšen odnos ima do njih in kako se vključuje vanje ter vpliva na oblikovanje dokončnega procesa. Proučevanju teh vprašanj, kljub precej spremenjeni iz izboljšani obliki, je naša organizacija posvetila še vedno premalo pozornosti. Da pa bi to stanje nekoliko izboljšali in vsaj približali stopnji zahtevanega povprečja, smo organizirali več vrst izobraževanja. Te oblike izobraževanja so bile prilagojene potrebam znanja, ki ga mora imeti vsak današnji družbeno politični delavec oziroma sposoben upravljalec.
Iz poslovnega poročila o delu tovarniške organizacije Zveze mladine
(Nadaljevanje s 5. strani)
Pri analizi poteka posameznih seminarjev, pripravi le-teh, izbiri kadrov, predavanj itd., so se vseeno pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Morali bomo organizirati več konkretnih posvetovanj, teamskih razgovorov s posameznimi mladinci, obravnavati določena vprašanja tudi neposredno z odgovornimi faktorji itd.
Glede strokovnega izobraževanja je naša tovarna ubrala zelo pozitivno :pot, saj omogoča |.n skrbi za vsestransko izobraževanje članov ikolektiva. Če upoštevamo, rekonstrukcijo in nadaljnji perspektivni razvoj, je to potem takem popolnoma upravičeno. Iz leta v leto se pojavlja večja potreba po kvalificiranem in srednje strokovnem kadru, kakor tudi po visokostrokovnem. Perspektiva naših gumarjev je vsekakor neizbežna. Sredstva, ki jih vlagamo v izobraževanje tega kadra, tudi opravičujejo svojo vrednost, kar se izraža v proizvodnji, konkretno na delovnih mestih.
Štipendiranje kot precej pereč problem v nekaterih organizacijah, pa je soraz. dobro urejeno. Štipendije so povišane v skladu s priporočilom republiških organov. Ustanovili smo odbor štipendistov, ki pa žal še do danes ni dobil pravega koncepta in programa dela, kar smatramo, da bi bilo absolutno potrebno.
Torej je izobraževanje velikega pomena za slehernega proizvajalca. Tega se moramo vsi zavedati in naj bo to naša največja želja in naloga. Delo same ideološke komisije pa ni v celoti zadovoljilo vseh teh potreb, ki so ga narekovali posamezni momenti v tem obdobju. Zato bo treba metodo dela, organizacijo, kader ipd. prilagoditi vsem tem potrebam in zahtevam.
ŠPORTNO-REKREACIJSKA
DEJAVNOST MLADINE
Tradicionalna in še vedno prepotrebna naloga organizaicje ZM je na področju športa in kulturne dejavnosti. Izoblikovati je treba prepričanje, da je za naš na-daljni družbeni razvoj nujno potrebno dvigati tudi kulturni nivo, saj je zelo pomemben faktor za sodelovanje v družbenem upravljanju. Splošna kulturna izobrazba in čim širše znanje čim večjega števila ljudi, morata biti cilj, za katerega se mora prizadevati naša organizacija v prvi vrsti. ZM je nujno potrebno, da s konkretno akcijo dvigne kulturo mladih, da se usmerja v izgrajevanje samostojnih kriterijev vrednosti v mladem človeku, da ne pada pod najrazličnejše negativne vplive, jih razume in pravilno tolmači. Borba proti tem vplivom je uspešna le takrat, ko bo mladina razvila lastno aktivnost, ko bo dobila pogoje, da svoj čas preživi v pravem kulturnem razvedrilu in ko bo imela dovolj možnosti za izobraževanje na tem področju. V tem pogledu pa smo pri nas še vedno malo naredili. Če iščemo vzroke za tako stanje, jih najdemo v okoliščinah, ki nam v celoti ne dopuščajo tega, vzporedno s tem pa se postavlja vpra-
šanje kadra in prostega časa, prilagojenega za te akcije.
Da bi popestrili življenje mladine, smo v tem obdobju organizirali nekaj programov s plesom, ki so se sorazmerno dobro obnesli, vendar so bili tudi znatni materialni stroški. V bodoče bo treba tudi na tem področju posvetiti posebno skrb za vzgojo kadrov.
Kar zadeva športno dejavnost je stanje nekoliko boljše. Komisija za šport je bila sestavljena iz referentov, ki so odgovarjali za posamezna področja. Samo delo športne komisije je bilo dokaj zadovoljivo. Organizirana so bila razna tekmovanja, turnirji, dvoboji znotraj kolektiva in pa tudi z drugimi aktivi in podjetji.
DELO AKTIVOV PO
EKONOMSKIH ENOTAH
Uspeh tega, o čemer smo prej govorili, pa je vsekakor odvisen od uspešne uresničitve. Operativni realizator vseh organizacijskih ukrepov, posameznih problemov •in akcij, spremljevalec dela in problematike v ekonomski enoti itd., je vsekakor mladinski aktiv. Ta je tisti, ki v prvi vrsti lahko pomaga posameznikom pri reševanju raznih problemov, usmerja delo mladincev, zahteva pod-vzem določenih ukrepov v zvezi s problematiko ekonomske enote — skratka operativno izvaja posamezne akcije tovarniškega komiteja in komisij na vseh področjih. Delo aktivov v ekonomskih enotah se je odražalo predvsem v organiziranju proizvodnih konferenc, odkrivanju pomanjkljivosti pri organizaciji dela in upravljanja, opozarjanje na nepravilnosti v zvezi z nagrajevanjem itd. To so v glavnem le nekatere naloge, ki so jih imeli aktivi v prvi vrsti na dnevnem redu.
Po statutu in programu ZMJ morajo aktivi samostojno delati in samostojno reševati posamezne probleme, komite pa naj bo le koordinator in usmerjevalec pri posameznih akcijah, kjer bi od časa do časa delal daljše programe ali izvajal posamezne akcije. Tudi nič kolikokrat ponovljena želja in potreba po povezavi med mladinskim aktivom in sindikalnim pododborom ter člani ZK znotraj ekonomskih enot se še danes ni uresničila, kljub zelo veliki potrebi po tem.
Da bi popestrili delo aktivov in pomagali vodstvu, smo v začetku leta zadolžili posamezne člane komiteja, da skrbijo za boljše delo aktivov pri organiziranju in reševanju posameznih akcij. V nekaterih aktivih je bila ta oblika dokaj uspešna (tehnični izdelki, aktiv PGS) dočim v drugih aktivih pa ta koordinacija ni najbolje uspela.
Pri analizi dela in aktivnosti posameznih aktivov smo ugotovili, da so ti kljub številnim objektivnim vzrokom, ki so jim onemogočali njihovo boljše in uspešnejše delo, dosegali sorazmer. dobre rezultate. Predvsem se postav-vprašanje časa organiziranja sestankov, kajti večizmensko delo, oddaljenost od mesta, izredni študij itd., so vzroki za delno ne-angažiranost in aktivno vklju-
Kakšna je pomoč Zveze komunistov Kako preživljamo pri socialistični vzgoji mladih	proste sobote?
(Nadaljevanje s 3. strani)
jela novo ustavo, ki je v popolnem pomenu besede kažipot tudi za pospeševanje vsestranskih družbenih dejavnosti mlade generacije.
Vedno se je postavljalo aktualno vprašanje: »Koliko je mladina sama pripravljena in usposobljena izkoriščati družbene možnosti, prevzemati družbene obveznosti in sama v praksi uresničiti svoje in družbene smotre ter istočasno izpolnjevati naloge, ki jih ji je družba zaupala?«
Mišljenje, ki se je pojavljalo ponekod, češ da je naloga organizacije 'Zveze mladine predvsem zadovoljiti potrebe mladih, skrbeti za neke vrste njihovega kulturnega in športnega razvedrila ter organizirati prostovoljne mladinske delovne akcije po napotilih drugih višjih forumov, je izginilo.
Če pogledamo nekaj let nazaj, se spomnimo na to, da je program v vseh družbenih organizacijah sestavljala le ena organizacija, ostale pa so delale le po napotilih. Danes so vse te organizacije
mladinski organizaciji, ker ta že zdavnaj ne ustreza vlogi Zveze komunistov. Vodstva mladinske organizacije ne more več postavljati na primer tovarniški komite Zveze komunistov in določati predsednika, ne da bi se posvetoval z ostalim vodstvom in celo organizacijo, ampak je to stvar same mladinske organizacije, brez kakršnegakoli zunanjega vpliva.
Če rezimiramo sedaj vse to in potegnemo zaključek ,se lahko vprašamo, v čem se odraža vloga Zveze komunistov pri nadaljnji socialistični vlogi mladine? Odgovor je zelo lahek. Komunisti s svojim enotnim delovanjem v vseh institucijah, družbenih organizacijah in v organih samoupravljanja — ob stalni podpori organizacije Zveze komunistov — lahko bistveno vplivajo na reševanje vseh važnejših problemov vzgoje mladine, ker niso mladinski problemi samo problemi mladine, kar nekateri člani Zveze komunistov še vedno smatrajo, ampak so to problemi celotne družbe, ki jih je prav tako treba, skladno z ostalimi ustrezno reševati. Dejstvo je, da se tega ne zavedajo vsi člani Zveze komunistov v naši tovarni. Spominjamo se samo akcije za povečanje produktivnosti in kakčno stališče so zastopali naši člani Zveze komunistov, medsebojnih odnoc sov znotraj ekonomskih enot, vprašanja izpopolnjevanja sistema samoupravljanja itd.! Vse to nam narekuje, da se morajo vsi komunisti zavedati svoje vloge na tem področju in skušati skupno z ostalimi činitelji pripeljati mladince na pravo pot. Strinjam se, da se je stanje v pogledu sodelovanja med družbenimi organizacijami v naši tovarni precej izboljšalo, toda žal, je ostalo to samo na ravni med | vodstvom organizacij, ni pa ta nujno prepotrebna zahteva prodrla tudi med članstvo organizacij.
V bodoče bo treba tudi na tem področju marsikaj narediti v vrstah Zveze komunistov, dejansko uresničiti predkonferenčne teze in sklepe prejšnjega kongresa ter ne vem koliko plenumov centralnih komitejev zveze in republike.
2e dostikrat je bilo govora na raznih sestankih, kako kranjska mladina preživlja svoj prosti čas. V Kranju ni lokala, v katerem bi se lahko zabavali ali malo razvedrili. Edino razvedrilo je kino, pa tudi tega je kmalu dovolj, posebno se, če je tako »pester« spored, kot je bil letošnje poletje. Dostikrat se zgodi, da vidimo mlade ljudi v raznih lokalih, kjer popivajo ali igrajo karte. Precej mladih pa se izživlja na druge svojevrstne načine. Večkrat, ko se sprehajamo po mestu ali parkih, vidimo razbite luči, polomljena drevesa, uničene cvetlične nasade ali kaj podobnega. To so rezultati zabav nekaterih mladincev.
V	kranjski občini bo vedno več podjetij, ki bodo imela proste sobote. V teh podjetjih je zaposlenih tudi precej mladih, zato se bo problem preživljanja prostga časa še stopnjeval.
V	našem podjetju imamo še proste sobote. Mi mladi smo si omislili preživljanje prostih sobot po svoje. Ni skoraj 'sobote, da ne bi organizirali izleta na morje ali v hribe. Razvedrila imamo na teh izletih dovolj; vedno doživimo kaj novega in zanimivega. Na morju smo ob neki priliki prespali noč kar na [plaži, na kamenju. V hribih je pa življenje zanimivo na svoj način. Vreme je zelo muhasto. Dostikrat se zgodi, da nas zaloti dež na sredi poti in nas premoči do kosti, potem pa je čez pol ure spet sonce, da se lahko posušimo ...!
2.a podobne izlete bi morala skrbet: predvsem taborniška organizacija. Govora je bilo, da bi nekakšen center za takšne izlete imeli v domu na Pokljuki. Od tod bi potem organzirali Mete na razne stram. Do Kredarice je na primer le pet ur hoda. Hrano bi si [pripravili v domu, kar bi bilo znatno ceneje kot v planinskih postojankah. Še ved,no je čas, da organiziramo takšen izlet, saj je na Pokljuki sezona vse leto. V zimskem času so na Pokljuki zelo lepa smučišča, dom pa je dostikrat premalo izkoriščen!
▲ Sodelavci pravijo, da Nuška Bitenc vselej priskoči na pomoč, kadar je treba spisati zapisnik ali kako poročilo
absolutno samostojne. To pomeni, da ni več tiste direktne vloge organizacije Zveze komunistov, ampak je popolnoma spremenjeno. Zveza komunistov ne more več po starem skrbeti za mladino in sama reševati njene probleme. Organizacijo Zveze mladine ne moremo več obravnavati kot »transmisijo« partije, temveč kot samostojno — tako organizacijsko kakor tudi politično organizacijsko — in kot kolektivnega člana Socialistične zveze. Zveza komunistov ni več tista, ki lahko vpliva negativno na demokratizem v
MILE MILIVOJEVIČ

In ko smo imeli že zbrano vse gradivo za pet mladinskih strani, se je pokazalo, da je ostalo še nekaj prostora. Škoda bi ga bilo pustiti neizrabljenega, pa sem se odločil, da še sam »pristavim svoj piskerček«!
Ker imam strupen jezik, se bom pač zaustavil pri tistih pojavih med našimi mladinci, o ka-
Ker ni bilo prenočišč, smo v Moščenički Dragi prespali kar ▼ na plaži
čevanje mladine. Treba je spremeniti tudi metode dela v aktivih in uvajati bolj sistematično pripravljanje sestankov. Aktivi morajo biti med seboj bolj povezani. Prav tako je absolutno potrebno, da bi bolje sodelovali z organi samoupravljanja in sindikalnimi pododbori, saj bodo le na tak način dosegli dobre rezultate.
Mladinski humor
Pri sprejemu v podjetje je bil nek mladinec na razgovoru pri našem socialnem delavcu. Del razgovora je bil tudi takle:
»AH ste v .kakšni organizaciji?«
»Da, v mladinski.«
»AH ste bili že kdaj kaznovani?«
»Da, oženU sem se.«
LUDVIK PAUŠER
terih ste morda že govorili na preteklih sestankih in konferencah po aktivih in kje drugje.
Menim, da nam, v »Savi« razni »teenagerski« pojavi, to je »posebnosti« v obnašanju mladih ljudi, niso v čast. Priznavam, da so na primer cowboyske hlače, posebno, če so znamke »RIFLE«, za vsakdanjo nošnjo zelo primerne. Tudi za pestro obarvane športne srajce velja to. Toda, prihajati tako oblečen na večerne in družabne prireditve ni primerno. Tudi ni lepo, če so predstavniki močnejšega spola na takih mestih »preveč vljudni« do deklet in izkazujejo svojo premoč z izrazoslovjem, ki ga celo v novem Pravopisu ni!
Pa še nekaj! Ko že govorimo o spodobnem vedenju, bi svetoval organizatorjem raznih šol za Življenje, da bi se posvetili tudi temu. Poznam mladince, ki niti tega ne vedo, da mora fant vselej vstati izza mize, če mu predstavijo dekle. Ne vedo tudi to, da je treba po stopnicah navzdol pred dekleti in da je treba, če nanese prilika, tudi odpirati vrata in te tudi zadržati. Mnogi ne vedo niti to, da ni kdo ve kako spodobno v družbi puhati cigaretni dim v sosede, sedeti zleknjen na sedežih s prekrižanimi nogami in s komolci na mizi.
Še in še bi lahko našteval. Pa naj bo to dovolj. Če je kdo med bralci našel med »opevanimi« prestopniki tudi sebe, naj se malo zamisli. Tisti, ki pa mojim očitkom celo zamerijo, naj že/ Prav gotovo se čutijo prizadete. Saj vendar velja, da maček zacvili, če mu na rep stopiš, - ali ne?!
Pa nasvidenje na nedeljski konferenci. Upam, da ne izostanete. Pazite, kajti vse izostankarje bom ob priliki po abecednem zaporedju objavil v svoji rubriki. Upam, da bo seznam kratek!
PEPE LEZN?GA