Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., št. 28 („jutro» xrx., št. 158 a) LJubljana, ponedeljek U. folija 1938 Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 8125, 3126. In sera tn) oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta SL 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-?artner)a. Ponedeljska izdaja »Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva uL 5. Telefon SL 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4--. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg St. 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva uL L TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ODMEVI PRAŠKEGA ZLETA Inozemski glasovi o veličastnosti X. vsesokolskega zleta in njegovem pomenu za vzgojo češkoslovaškega naroda in bodočnost češkoslovaške republike Praga, 10. julija d. Odmev X. vsesokolskega zleta v Pragi je jasno pokazal, da je vsa zlonamerna propaganda proti so-kolstvu, njegovemu zletu in v zvezi s tem proti vsej češkoslovaški državi, zgrešila svoj cilj. Ljudje, ki so prišli od vseh strani sveta v Prago, so videli moč sokolstva in češkoslovaške republike ter si ustvarili svojo sodbo. To najbolje pričajo glasovi v tujem tisku. Angleški »\ews Cronicle«, ki izhaja v treh milijonih izvodih, je objavil članek sira Wal-terja Laytona, ki pravi: Sokolsko gibanje obsega danes kmete, delavce in inteligen-te. Mnogi češkoslovaški voditelji v gospodarstvu in politiki so se podredili sokol-skemu vežbanju. Njihove rdeče srajce niso rdeča barva komunistične Rusije, temveč garibaldinska rdeča barva svobode. Samo v tem smislu se more smatrati Sokol kot politična organizacija. To je gotovo narodna organizacija, kajti, čeprav imajo klerikalci in socialni demokrati svoje sokolske organizacije, jih je vendar mnogo, ki so člani nacionalnega Sokola. Ne glede na svoja narodnostna stremljenja in telesno vzgojo se bavi sokolstvo tudi s skrbjo za individualno, lokalno in narodno dobro, vendar pa ne s strankarsko politiko, članstvo je privilegij, ki se ga podeljuje v vsakem posameznem društvu z izbiranjem. Kljub temu ne more nihče, ki je zadnjo nedeljo prisostvoval na Markovem stadionu, dvomiti nad političnim pomenom ogromnih ovacij, ki jih je prirejalo 200.000 ljudi češkoslovaškim Sokolom. Kot naraven proizvod demokratskega naroda more Sokol biti za zgled mnogim narodom. »Times« piše, da pomeni sokolsko gibanje slovanski prispevek evropski kulturi. Sokolski zlet je pokazal, da ni učinkovit samo kot svečanost, temveč tudi kot izpolnitev prvotnega namena sokolskega gibanja v telesnv nra vni in socialni vzgoji -rjžhe. List opisuje telovadne nastope in Travi, da pomeni za češkoslovaški narod sak spomin na zmago ali poraz novo pobudo življenjske volje. Zato ni čudno, če je prezident dr. Beneš izjavil, da se imajo politična vprašanja rešiti po sokolskih načelih, s čimer je hotel reči, da se imajo ▼ešiti v duhu reda. SolgafskI »Mir« piše: Čeprav ni češkoslovaški narod po številu velik, je vendar podal v preteklosti in sedanjosti mnogoštevilne dokaze svoje življenjske sposobnosti in svojih dragocenih lastnosti. S sokolskim zletom je vnovič poudaril svojo voljo za svobodno in častno življenje ter mirno sodelovanje z vsemi kulturnimi narodi. Vsi inozemci, ki so videli sokolski kongres, zagotavljajo, da zasluži češkoslovaški narod polne simpatije in podporo. »Nova Kambana« ugotavlja, da je češkoslovaški narod miroljuben, da pa je pogumen ter ponosen, pripravljen boriti se za svojo svobodo do skrajnosti. Zunanji minister dr. Krofta je odgovoril na vprašanje, kakšen pomen ima sokolski zlet za mednarodno politiko, z ugotovitvijo, da je zlet manifestacija češkoslovaške narodne sloge ter samozaupania, vendar pa nima ničesar skupnega s šovinizmom in agresivnimi načrti proti drugim narodom. Češkoslovaško sokolstvo manifestira svojo vdanost domovini kakor tudi željo, da ohrani demokratske pravice, svobodo in mir. Sokolstvo ie daleč od misli, da bi koga zatiralo in poniževalo. Danski »Berlingske Tidende«, največji danski list, je objavil članek, v katerem pravi: Kdor je videl letošnji vsesokolski zlet. je na mah povsem razumel in vzljubil češkoslovaški narod. Narod, ki ima tako mladino, ne more propasti in se ga tudi ne more zatirati. »Politiken« opisuje pohod in telovadne vaje Sokolic ter poudarja zlasti neverjeten ritem, ki so ga z njimi dosesrle. Obenem objavlja razgovor z vojvod in i o Atholl. ki se mudi sedaj v Kodaniu na zasedanju kongresa za Društvo narodov in ki iziavlja. da so jo povsem prevzele veličastne sokolske svečanosti v Pragi, katerim je prisostvovala. Italijanski V »Piccolu dela Serra« je objavil daljši članek o X vsesokolskem kongresu prof. Umberto Urbani, ki omenja predvsem ustvaritelje češkoslovaškega sokolstva Fiig-nerja in Tvrša teT opozarja na pomemben vpliv sokolskega duha na vzgojo svoječa-sne češkoslovaške vojske med svetovno vojno v inozemstvu, zlasti v Italiji. Francoski »Le Journal« piše, da so bile prijateljske zveze Male antante vnovič ojačene Ob koncu opisa sokolskih svečanostih pravi med drugim: Če bi bilo sploh potrebno, je ta zgled popolnoma zadostoval, da nas prepriča, da razume Češkoslovaška sama kovati svoj grb in da je češkoslovaška republika, če bi bilo potrebno, sposobna dokazati svojo vojaško disciplino. »Petit Parisien« pravi: Mo 00 patriotsko gibanje, ki se je pojavilo med Čeho-slovaki z delno mobilizacijo in veličastno manifestacijo moči ter skupne pripadnosti na velikem sokplskem zletu, bo privedlo gotovo tudi največje fanatike do koristnih razmišljanj. »Matin« poroča, da je minister za zdravje Rucard izjavil ob povratku iz Prage na letališču Le Bourgetu: »Tako sem še prežet z vsem, kar sem videl in čul v Pragi, da morem izraziti le svoje največje zadovoljstvo.« Posebno globok vtis so napravile nanj velike manifestacije na sokolskem stadionu v Pragi. Pri sprevodu, ki mu je prisostvoval, ni mogel razlikovati udeležencev iz Češkoslovaške, Slovaške ali Amerike Povsod je videl isto disciplino, isto izvežbanost in isto radost. Nemški »Volkfscher Beobachter« piSe: X. praški sokolski zlet je bil pripravljan v času, ko je bila izvedena priključitev Avstrije k Nemčiji. (V resnici se je pripravljal že dve leti pred tem). Sokolski zlet je bil prvotno zamišljen kot proslava 201etnega jubileja CSR. Sokolsko vodstvo je stremelo za tem, da bi zletni dnevi postali mogočna apoteoza češkoslovaške moči in samozavesti. Narodnostna misel, ki je tu in tam obledela, naj bi znova oživela. Vsemu narodu naj bi se vcepila pretirana zavest moči. da bi pozabil na današnji položaj. V koliki meri je politično vodstvo računalo s to množestveno suerestijo, dokazuje dejstvo, da je bila zaključitev pogajanj z narodnostnimi skuninami ponovno odgodena. ker so pričakovali od sokolskega kongresa učinek ne samo na češko, temveč tudi na nečeško javnost, ki nai bi ojačil stališče češkoslovaških zastomvkov v pogaianiih. Narod, ki tako imperialistično misli kakor češki, bo vedno iskal 000-ro za svoj imperializem, čeprav se vidi v položaiu, ki vodi imperialistično misel do absurda. Poljski »Kurjer WarSzavski« ugotavlja, da je vse-sokolski zlet prekosi! vsa pričakovanja. Pri tem omenja, da je Praga v sredo videla sprevod, kakršnega ni bilo desetletja Defi-Tiranje Sokolic in Sokolov pred povabljenimi inozemskimi gosti in p rez i d en tam dr. B ene sem je predstavljajo poiklonitev poglavarju češkoslovaške republike. Sokolski zlet ie bila veličastna marifestacija slovanske solidarnosti, ki je napravila na vsakega opazovalca ogromen vtis. Rumunski »Indenpendence Roumaine« piše. da so dale vsesokolske svečanosti v Pragi priliko spoznati zdravje in disciplino češkoslovaškega naroda in njegove mladine. Češkoslovaška mladina raste v strogi šoli dela in discipline pa tudi v ozračju ljubezni in tovarištva, medsebojnega spoštovanja ter zavesti človeške dostojanstvenosti. Pri tej svečanosti je imela tudi mladina drugih narodov priliko dokazati ob shrani Sokolov svojo popolno discinlino, brezhibno izobrazbo in sijajno zadržanje. ■»Le Moment« piše: Sokolski zlet je nov dokaz kako se češkoslovaški narod zaveda lastne moči in da ne podlega nobeni paniki ali ikstazi. češkoslovaški narod je miren ter pripravljen na vse. Češkoslovaška država, polna življenja, bo živela kljub iro-niziranju srvoph nasprotnikov in kljub vsem sovražnim akcijam ter intrigam Vsi v Evropi morajo danes paziti, da ne bodo neprijetno presenečeni, le češkoslovaškemu sokolskemu narodu ni treba posebej naročati pozornosti, kaiti njegova pozornost in pripravljenost temelpta na starih načelih sokolstva. Švicarski »La Liberte« v Ireiburgu piše. da m dovolj besed, s katerimi bi se lahko podala prava slika o veličastnih vtisih sokolskega zleta v Pragi. Tu je korakala priprosta mladina. ki odklanja zglede totalitarnih držav, z odličnimi in prisrčnimi kretjami v družbi starejših generacij. »Le Democrate« niše, da si more Švica samo čestjtati, ker je poslala svoje telovadce v Prago, kjer je v svetovnih tekmah za prvenstvo dosegla sijajen vspeh in povečala ugled svoje države. List poudarja nadalje navdušen sprejem jugoslovenskih Sokolov, ki mu pripisujejo tudi političen pomen. čsl. obrambni fond Praga, 10. ju! d. V jubilejni fend za državno obrambo je bilo do petka vplačanih 291,747.183 KČ. Od četrtka na petek se je fond povečal za 13.940 128 Kč. Obenem se je pomnožilo število darovalcev za 4637 na 89.938. dllSfCil Izjave čsl. politikov o potrebi zbližanja in sodelovanja ČSH in Poljske Varšava, 10. julija d. Demokratski tednik »Czarno na Bialem« objavlja danes razgovore z vodilnimi češkoslovaškimi politiki. Senator Klofač izjavlja, da novi čsl. narodnostni statut na podlagi demokracije ne bo uredil samo vprašanje nemške manj šine, temveč tudi drugih manjšin, med njimi poljske narodnostne skupine. O če-škosiovaško-poliskih odnosih je izjavil, da si češkoslovaška želi stalnega prijateljstva s Poljsko. Ločeni bomo vedno v nevarnosti, združeni pa bomo nepremagljivi. Z dobro voljo se bo našla pot do političnega sodelovanja. Češkoslovaška si želi v lastnem interesu močno in srečno Poljsko. Poučeni o pravem mnenju poljskega naroda nočemo smatrati za resne niti intrige med Slovaki niti načrta o skupni poijsko-madžarski meji. Poslanec Rudolf Beran izraža željo, da bi se poljsko-češkoelovaški odnosi prija-teMsko razvijali. Politika Poliske je prav tako kakor češkoslovaške ter zapadnih demokracij polit;ka miru. Nobena izmed obeh držav ni sklen!la drugih zvez kakor obrambne pakte. Obe državi se izpopol-niujeta. Do poljsko-češkoslovaškega so-deiovania bo v trenutku nevarnosti prišlo avtomatsko, kakor se je zgodilo tudi v svetovni voini. Poslanec Hampl iziavlja, da je češkoslovaška javnost mnenja, da je napetost med PoHsko in češkoslovaško paradoks že zaradi tega, ker gre za dva bratska slovan- ska naroda, ki imata skupno usodo. Od stališča Poljske je odvisno, ali se bo Nemčija odločila za sporazum s sosedi, predvsem s češkoslovaško. Predvsem od poljske zrunanje politike je tudi odvisno, ali bo prišlo med Poljsko in češkoslovaško do prisrčnega zbližanja in sloge. Kanonik Svetlik pravi, da imata kljub dolgotrajnim nesoglasjem češkoslovaški in bratski poljski narod toliko skupnih interesov v srednji Evropi, da morajo lokalni spori na češkoslovaškem tešinskem področju stopiti v ozadje. Neodvisnost Češkoslovaške je odvisna od neodvisnosti Poliske, za katero velja obratno. ' Poslanec Jaksch pravi, da je češkoslovaška vlada s svojim zadržanjem 20. in 21. maja izkazala stvari miru veliko uslugo. Nemški socialni demokrati so mnenja, da vežejo Poljsko in češkoslovaško mnogi skupni interesi tn da se morajo zato ustvariti med obema državama dobri sosedni odnošaji. Poslanec Pateidl pravi, da se bodo Ce-hoslovaki veselili, če bo vpraSanje poljske manjšine v tišinski šleziji urejeno v zadovoljstvo Poljakov. Razmerje češkoslovaških legionarjev do Poljske je ostalo vedno neizprem»njeno prijateljsko. Legijo-narji porabijo vsak poizkus za zbližanje in sporazum. Predsednik poljsko-češkoslovaške lige dr. Hlavka govori v svoji izjavi o pomenu izponolnitve gospodarskih odnošajev med Poljsko in češkoslovaško. o?a španska kriza Anglija vztraja na izpolnitvi minimalnega programa za ureditev španskega problema London, 10. jul. d. Rimski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča o pesimističnem presojanju možnosti ureditve španskega vprašanja in čim prejšnjem uve-Ijavljenju angleško-italijanskega sporazuma. Po italijanskem mnenju obstojajo v Angliji in v njenem javnem mnenju izven parlamenta stremljenja, ki ne žele noben"!ga sporazuma med Chamberlai-nom in Mussolinijem. Zato dvomijo v Rimu nad bodočnostjo angleško-italijanske-ga sporazuma. »Times« piše pod naslovom »Italija ter italijansko-angleška pogodba«. da v Lonclcnu prav dobro razumejo italijansko stališče, da pa angleška vlada svojega zadržanja ni izpremenila. Sklenila je začasen dogovor, ki bo takoj uveljavljen, kakor hitro bo izvršenih več pogojev. Ti pogoji doslej še niso bili izpolnjeni in je Chamberlain podal v tem I pogledu v parlamentu obvezno izjavo. 1 Angleška vlada upošteva, kar je Italija doslej storila za izvedbo sklenjene pogodbe, ter je razčistila tudi stališče članic Društva narodov glede abesinskega vprašanja. Chamberlain je obrazložil kako si zamišlja ureditev španske zadeve, pod tem pa sa je mogoče m M iti samo znaten umik prostovoljcev in izpolnitev nekaterih nadaljnjih točk, kar predstavlja tudi minimum, brez čigar izpolnitve bi pakt izgubil vsak pomen. Po informacijah iz Rima menijo v italijanskih političnih kro^ ccm, 4:06.1; 2. Polak (Ilirija) na Puchu 250, 4:08.2 ; 3. Mrak, (Herm) na AJS 350 ccm, 4:09; 4. Hribernik; 5. Kunaver; 6. Sviben. Športni motorji do 1000 ccm. Višek prireditve z najboljšim doseženim časom dneva. Pet konkurentov se je upalo startati s Staričem, ali je vsem petim ušel takoj na startu in je vodil ter do konca poveča-val razdaljo. Poseben aplavz je doživel, ko je poslednje prehitel za cel krog, a tudi drugega je pustil za dobrega pol kroga za seboj. Rezultat: 1. Starič, (Her), na JAPu 500 ccm, 3:12.1; 2. Kopič-Kralj, (Zgb.), na Rudgeu 3:39.4; 3. Šiška, (Ilirija), na BSA 3:58.2; 4. Puhar, (Herm.), na AJS, 3:59.6. — Nekoliko po dežju razmočena proga ni dovoljevala maksimalnih hitrosti, tako je Staričev čas, kakjr je razmeroma izredno dober, vendar še za njegovim rekordom na tem dirkališču. Zvečer je bila v restavraciji »Sestici razdelitev nagrad in je potekal večer v animiranem razpoloženju. LfnMjana zna več kakor pokaže Včeraj je enajstorica SK Ljubljane proti celjskim Atle* tikom zmagala s skromnim rezultatom 5 s 3 (2:1) Celje, 10. julija. Danes popoldne je ligaško moštvo SK Ljubljane gostovalo v Celju proti tukajšnji enajstorici Atletikov in zasluženo zmagalo. Živahno in zanimivo prijateljsko tekmo je gledalo okrog 500 gledalcev. Gostje so v tehniki, kombinacijah in startu znatno prekašali domačine, igrali pa so precej ležerno. Vse njihove formacije so bile lepo povezane in igralo se je smiselno in v naglem tempu. Atletiki so pokazali solidno tehnično znanje, predvsem pa veliko požrtvovalnost. V prvih minutah je bila igra izenačena, nato pa so gostje z dobro izvedenimi akcijami kmalu prešli v premoč. Kljub temu so zabili šele v 20. min. svoj vodilni gol, ko je Vovk iz 20 m daljave neubranljivo streljal v desni kot 2e minuto kasneje so imeli Atletiki krasno priliko za izenačenje, toda Parowsky je streljal mimo praznega gola. V 31. min. je Pepček iz 10 m daljave zabil drugi gol za Ljubljano. Tri minute pred koncem polčasa je Schuch iz enajstmetrovke znižal na 2:1. Takoj po zopetni otvoritvi je Rataj zabil tretji gol za1 Ljubljano, v 7. min. pa Er-ber z ostrim strelom postavil rezu1 tat 4:1. Dve minuti kasneje je Končanu uspelo doseči drugi gol za Celjane, toda takoj nato je Pepček spet potresel celjsko mrežo in rezultat je bil 5:2. Nedolgo za tem se je Krempuš spustil v solo-akcijo, ki jo je uspešno zaključil in postavil rezultat dneva 5:3. Gostje so zdaj malo popustili, domači pa unrirorili nekaj nevarnih napadov, toda tudi' ti so ostali brez uspeha Zdaj ie spet Ljubljana prevzela prvo besedo, toda do konca ni znala spraviti nobene žoge več v mrežo. V splošnem se mora reči, da je tekma nudila dober nogomet, vendar pa se je videlo. da Ljubljana danes ni pokazala vsega, kar zna. Tekmo je sodil domači sodnik g. Rein-preeht, ki pa je zakrivil precej hudih na- ZEMUN: SPARTA SLAVIJA (Osijek) 6:0 (2:0)!! Zemunska Sparta si je z visoko zmago nad predlanskim udeležencem v ligi skoraj že zasigurala vstop v letošnje ligaško tekmovanje KRAGUJEVAC: RADNlCKI : GRADJANSKI (Skopije) 0:0. Revanžna tekma bo v Skoplju, kjer bo Gradjanski velik favorit Tekme za srednjeevropski pokal BUKAREŠTA: Ferencvlros : Rapid 5:4. TURIN: Juventus : Kladno 4:2 (2:2). 4:02-6i ^ A°raAdŽij* na ?KW 250 ! Pak ^ Pri tem bolj oškodoval goste, kakor ccm. 4:06.4: 3. Antolič fZsb) na Arielu 9.50 i domače ccm, 4:06.4; 3. Antolič (Zgb) na Arielu 250 ccm, 4:11.2: 4. Hribernik (Herm.) na Rud-ge; 5. Kunaver (Herm.) na Weliersu; 250 ccm; 6. Polak (Ilirija) na Puchu 250; 7. Močnik (Herm) na Puchu 250 ccm. — Kot zanimivost bi omenili, da je vozil Kunaver na stroju, čigar ogrodje je sam izdelal v svoji delavnici, v tako stvorjen okvir je montiral aeroplanski motor, a DKW je dal menjalnik. Športni motorji do 350 ccm. Po ponovnem startu — prvi ni uspel — je zdirkalo sedem dirkačev, t )da v cilj so prispeli samo štirje. En dirkač je opustil nade na placement in odstopil, Mihelič in Fantini pa sta v zavojih padla. Ostali štirje so se razvrstili: 1. Puhar (Herm.) na AJS 350 ccm 3:59; 2. Šiška (Ilirija) na Standardu 350 ccm, 4:05.4; 3 Mrak (Herm.) na AJS 350 ccm 4:20.2; 4. Sviben (Zgb) na Harleyu 350 ccm 4:21.2. SpOrtni motorji do 500 ccm. Prvi Stari čer/ pojav na startu je razibal množico in je bil popularni dirkač deležen toplega sprejema. Startali so samo štirje dirkači, brez Babiča, a vzdržali so samo trije; Skopec je sredi proge opustil borbo. Starič se je takoj po startu ločil od ostalih in je že v prvem zavoju na čelu, kjer je ostal do kanca, šlo je Je za to, koliko bo ostala dva distanciral. Uspeh: 1. Starič (Herm), na JAPu 500ccm, 3:45.2; 2. Kopnč Kralj (Zgb,) ra Rudgeu 500 ccm. 3:47.4; 3. Planine (Zgb,) na Arielu 500 ccm, 4:49.2. Rezerva SK Ljubljane jc včeraj dopoldne igrala tekmo za trening s Hermeson. in zmagala s 4:3. 1 Slavija fVaraždiis) : Concordia 2:1 (0:0) Zagreb, 10 julija. V današnji prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo je Concordia proti varaždin-ski Slaviji pokazala zelo slabo igro. V prvem polčasu so bili zeleni absolutni gospodarji na polju in so imeli tudi nekaj zelo dobrih šans, toda njihov napad ni znal izkoristiti nobene. Do polčasa je igra minila brez gola. Po odmoru je Concordia slednjič v 10. min. po Obrezu dosegla svoj prvi gol. Takoj za tem je prevzela prvo besedo Slavija, ki ji je v 21. min. uspelo izenačiti. Gol je zabil bivši igralec Concordije So-lerti. V 35 min. je nato padla kocka v korist Varaždincev. ko je njen rezervni igralec v levi zvezi Golob s krasnim strelom dosegel gol in postavil končni rezultat. Na tekmi je bilo okoli 3000 gledalcev, ki so zaradi slabe igre domačih ozlovolieni zapuščali ieHgfe. Tekmo je sodil italijanski sodnik Matteo. Pred nastopom ameriških teniških igralcev Ameriška teniška igralca Budge in Ma-ko, ki sta bivala zadnje dni v Pragi, sta v nadaljnjih igrah proti češkoslovaškim nasprotnikom dosegla prav povprečne rezultate. Hecht je igral z Makom in zmagal v treh setih s 6:2, 6:1, 7:5. Budge je nato le opravičil sloves svetovnega prvaka in je proti Cejnerju uveljavil svoje znanje ter dobil igro v štirih setih s 2:6, 6:0, 6:2, 6:4. Finale sta včeraj igrala Hecht in Budge. Tekmam je deloma prisostvoval sam prezident republike dr. 3eneš. Glede gostovanja obeh Američanov v Jugoslaviji je še vse v zraku. Brez dvoma je, da sta danes dopotovala v našo državo, spored pa, ki so ga pripravili zanjo, jih veže deloma v Zagreb, deloma pa v Beograd. Zagrebčani objavljajo, da bo srečanje med Zagrebom in New Yorkom neodložljivo jutri v torek na Salati, Beograjčani pa trdijo hkrati, da sta Budge in Mako angažirana samo zanje in Zagreb dozdaj sploh še ni vprašal, ali bi morda lahko zaigrala tudi tamkaj. Na drugi strani pa Beograd nima partnerjev, ki bi jih postavil proti Američanom — ker Zagreb Punčeca in ostalih ne da razen za denar — tako da bo v Beogradu igral najbrž Men-zel, ki so ga nalašč zato poklicali iz Prage. Vsekakor meče tale aranžma z ameriškimi teniškimi igralci zelo čudno luč na naš teniški savez in na ves šport v naši državi. Ali res ni nikjer nikogar, ki bi tukaj posegel vmes in napravil red, da bi se glasovi o teh naših nezdravih razmerah v tenisu še boli ne razširili, ko imamo že tako dovoli prijateljev, ki nas zapostavljajo in pošiljajo na Balkan kadarkoli le morejo... Veslaške tekme za prvenstvo Podunavja so bile včerai v Novem Sadu in so zelo trpele zaradi slabega vremena. V posameznih disciplinah so zabeleženi kot zmagovalci čolni klubov Gusaria iz Zagreba, Du-nava iz Pančeva, Sartida iz Smedereva, Poba iz Beograda in Danubiusa iz Novega Sada. Film o Louisu in Schmelinen imajo v Zagrebn. Včeraj je prispel v Zagreb film o zadniem dvoboju za svetovno prvenstvo v boksu med črncem Joe Louisom in Nemcem Maksom Schmelingom. Film traja približno 15 minut in se v njem prav dobro vidijo vse one odločilne faze boja, ki so Schmelinga položile na deske. Pol stoletja ie deluje CMD, *«rujmo še ta pof stoletja! Drevi ob 21* Triestina - Ilirija Draga ligaška plavalna tekma v kopališču Ilirije Z nocojšnjo tekmo Triestina : Ilirija bo zaključena prva polovica italijansko-jugo-slovenskega turnirja v plavanju, skokih in water-polu. V celoti obsega turnir dvajset tekem. Slučaj je hotel, da se bo baš v Ljubljani zaključila i prva polovica s tekmo Ilirije proti Triestini, i druga, zopet z gostovanjem italijanskega kluba Fiumane. Naš nocojšnji gost je krepko na vrhu tabele v plavanju, v water-polu in skokih pa na drugem mestu. Prvič bomo nocoj videli naše skakače v mednarodnem sreča- nju na ljubljanski deski, v borbi s skakati Triestine. Za marsikoga med gledalci bo to prva prilika, da spozna kvaliteto našega olimpijca Ziherla! Plavalci bodo imeli težko nalogo: moči so zelo izenačene in končna zmaga je povsem negotova stvar. Res je Ilirija v Trstu podlegla z razliko sedmih točk, bo pa tokrat na svojem plavališču dokaj na boljšem in je računati z marsikatero točko, ki je v Trstu nesrečno šla v izgubo. Pričela se bo tekma nocoj točno ob 21. Ves dan bo na kopališču predprodaja vstopnic po istih cenah kakor za tekmo z Jadranom v petek. Ko je bila Ilirija v Trstu, je bilo nad 2000 gledalcev, med njimi mnogo tržaških Slovencev, menda več kakor polovica! In koliko jih bo nocoj v Ljubljani, v presto-lici Slovenije? Po padcu Nulesa Prodiranje Francove vojske proti Sagnntu in Valenciji Barcelona, 10. jul. o. Po osvojitvi mesta Nulesa. kjer so republikanci dalje časa zadrževali pohod Francov? vojske ob morju, so čete generala Arande prodrle Se lalje proti Saguntu. Zavzele po važne postojanke na prehodu ceste Ca-stellon—Nules—Sagrmto preko Belcayda_ Tako so oddaljene samo 19 km od Sa-gunta in so 5 do 6 km bližnje Kakor sosedna kolona generala Valina. S tem se je izpremenil dosedanji položaj na levem krilu Francovih čet ter se pripravlja ob-kolatev republikanskih postojank na pogorju Espadan z vhoda H severa. Aran-da skuša sedaj razširiti svoje postojanke ob Belcaydu, da bi lažje prodrl preko reke južno proti bližnji važni postojanki republikancev pri Chilchesu. Njegovo levo krilo je dospelo do vasi Moneofar juž-novzhodno od Nulesa. V ta odsek so poklali preko Castellona močne kolone tankorv z ostalih front. Čete generala Valina v odseku pri Artani se morajo boriti z znatno večjimi terenskimi točkami. Po zavzetju Alcudije D? Veo nadaljuje Valino sedaj pohod preko 1000 m visoke gore Partore proti mestu Segorbe ob cesti, ki vodi sporedno z že- leznico Tteiruel—Ssgunbo. Med nJim tn Segonno je še 15 km goratega sveta. Republikanska vlada o angleškem načrtu Perpignan, 10. jul. o. Iz Barcelone poročajo, da je imela republikanska vlada pod predsedstvom Negrina S'jo, na kateri je razpravljala o poročilu zunanjega ministra Del Vava. Po seji je minister za kmetijstvo izjavil novinarjem, da je Del Vayo poročal o razgovoru s francoskimi državniki v Parizu, kjer se je zadnje dni mudil. Izjavil j8 nadalje, da se je položaj španskih beguncev v Franciji znatno zboljšal. zlasti v pogledu prehrane in nastanitve. Republikanska vlada je tudi že potrdila sprejem angleškega načrta o umiku tujih prostovoljcev. Kar se tiče načrta samga, je republilcanska vlada sklenila proučiti vse možnosti premirja ter bo posvetila veliko pozornost an igleškim predlogom. Končno ije mudarfl minister, da se Negrin zaveda vsega, kar se dogaja, zaradi česar se n^ more odločiti za kak nepremišljen korak, ker gre za važna vprašanja vodstva, vojne. V Litiji se organizirajo hišni lastniki Obresti za gradbena posojila so previsoke Litija, 10. julija. Vsi stanovi imajo svoje težave. Da si jih izboljšajo, si snujejo organizacije v zavesti, da je posameznik nič, v skupnosti pa le kaj pomeni. Poslednje čase se živahno gibljejo tudi posestniki novih hiš na Slovenskem. Tišče jih javne dajatve, obrestna mera je previsoka in imajo še kopico drugih težav. V mnogih krajih, kakor v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Prager-skem in drugod imajo že lastna društva, ki naj ščitijo koristi lastnikov novih hiš. Pred kratkim so celo osnovali Zvezo posestnikov novih hiš. Zdaj snujejo zvezni funkcionarji društva tudi po tistih krajih, kjer hišni lastniki še niso organizirani. Tak sestanek se je vršil te dni v Litiji na Pošti. Na sestanku sta poročala zvezna predstavnika predsednik g. Janko Kos in tajnik g. Blaž Korošec iz Ljubljane. Sestanku je prisostvoval tudi predstavnik političnega oblastva sreski podnačelnik g. Bogomir Deu. Po pravilih so člani lahko tudi pose tniki starih hiš. Pravila namreč pravijo, da je član lahko vsak posestnik hiše ali zemljišča. O novem finančnem zakonu, ki prinaša hišnim in zemljiščnim posetnikom precej novih bremen, je poročal predsednik g. Kos, o važnosti organiziranega dela pa tajnik g. Korošec. V naši banovini je zraslo zadnja leta obilo novih hiš. Vzrok je pač ta, da je vladalo precejšnje pomanjkanje primernih stanovanj. Gradnja zdravih ljudskih stanovanj bodi prva briga vsakega državni- ka. Po drugih evropskih državah gradnjo družinskih hišic močno podpirajo. Tako dado na Holandskem vsakemu, ki se prijavi, da bo sezidal lastno hišo, državno darilo 2000 holandskih gold., kar znese v našem denarju okrog 60.000 dinarjev. Nemčija je stavila v državni proračun za slične namene 50 milijonov mark. Rumu-nija je odpisala 20 odstotkov hipotečnih dolgov. Na Danskem znaša obrestna mera za gradbena posojila le 4%. Pri nas pa znaša obrestna mera povprečno okrog 7 odstotkov. Navzočni so prijavili, da so v nekaterih zavodih zadolženi celo po 10%. Zdaj v dobi krize je nemogoče misliti, da bi mogli plačevati tekoče obresti in tudi primerne zneske na posojilo. Eden navzo-čnih je potožil, da je vrnil za posojilo v znesku 100.000 din že dvakrat toliko, pa še ni poravnal svojih obveznosti nasproti denarnemu zavodu. Tipičen primer je povedal neki drugi član. ki je najel 130.000 din posojila. Skozi več let je plačeval obresta in nekaj tudi na kapital. Zdaj pa znaša njegov dolg že 200.000 dinarjev! Izrečena je bila soglasna želja, naj bi se obrestna mera znižala, sicer grozi polom mnogim, ki so se zadolžili ob gradnji hiš. Navzočni so ugotovili potrebo organizacije hišnih lastnikov tudi v Litiji. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo zainteresiral hišne lastnike v naši dolini, da si osnujejo organizacijo. V kratkem bo sklical pooblaščenec odvetnik g. dr. Ivan Mazek ustanovni občni zbor. Svečanost na Kajmakčalanu Beograd, 10. jul. p. Na Petrov dan 12. t. m. bo na Kajmakčalanu velika svečanost v spomin padlim bojevnikom. Svečanosti se bo udeležilo mnogo ljudi iz vseh krajev naše države. V Bitolj je prispelo že več udeležencev, med njimi tudi precej Slovencev. Pospeševanje trgovine z Nizozemsko Beograd, 10. juL p. V svrho pospeševanja trgovinskih odnošajev z Nizozemsko je bilo danes v beograjski trgovinski zbornici zborovanje jugoslovensko-nizozemske trgovinske zbornice. Prisostvoval mu je tudi novi nizozemski odpravnik poslov Kran-dijk, ki je sporočil, da bosta na beograjskem jesenskem velesejmu zastopani tudi Nizozemska ter Nizozemska Indija. I Oče ustrelil sina Šolski ravnatelj Rutter v Balatonlellu Je te dni za zabavo streljal v tarčo. Njegov 14-letni sin je stal poleg tarče in ko je iskal neki izstrelek, ki ni pogodil cilja, ga je zadela naslednja krogla iz očetove puške. Umrl je Se istega dne, ko je bil obstreljen. Eksplozija v tvornici za municijo V fcA. tvornici za municijo SefKer-Beliot pri Pragi je proti koncu minulega tedna nastala eksplozija, pri kateri ie b® ubit neki delavec. Eksplozija je bila takšnega obsega, da »e je obrat v tvornici navzlic dogodku lahko nadaljeval. Mladoletnik na električnem stolu V BeUefonteu (Petmsjflvanija), ao ee te dnj usmrtili 19-letnega VVendla Forresta Bower-6a, ki je lani v decembru z neverjetno hladnokrvnostjo izvršili sadističen umor. Italijanska filmska ponudba Greti Garbo Italijanska družba za snemanje filmov je ponudila Greti Garbo pet milijonov lir, če sprejme ponudbo za glavno vlogo v nekem filmu na italijanskih tleh. Režiserju Capriju so pamidili ob istem času 2 milijona lir za režijo filma. Kako se bosta odločila filmska igralka ia režiser, ni mano. Dalmacija ima letos manj tujcev Split, 10. julija. Po vseh dalmatinskih letoviščih se letos pritožujejo, da imajo zelo malo letovi-ščarjev. To posebno občutijo hotelirji, ki so zaradi investicij močno zadolženi. Do srede maja, ko traja pomladna sezona, je bil tujski promet živahnejši kakor lani. Od srede maja pa je bil v znamenju padanja. Po dalmatinskih letoviščih je zdaj za 20 do 40 odstotkov manj gosto«; kakor jih je bilo lani. Glavni vzroki slabega obiska so v tem, da Čehoslovaki zaradi sokolskega zleta v Pragi še niso prispeli v večjem številu in da Avstrijce, ki so navadno bili poleg Ce-hoslovakov med glavnimi dalmatinskimi letovižčarji, zadržujejo doma poostreni devizni predpisi, odnosno uveljavljenje nemških deviznih predpisov v priključeni Avstriji. Ko bo vse urejeno, bo boljše. Prav tako se v drugi polovici julija in v avgustu pričakuje normalen dotok Cehoslova-kov. Strokovni kontrolni odbor pri Prizadu Beograd, io. jul. p. Po sporazumnem sklepu ministra za trgovino in industrijo ter ministra za finance je bil osnovan pri Prizadu strokovni kontrolni odbor pod vodstvom načelnika oddelka za računovodstvo dr. Milana Horvatoviča. Skupščina uradnikov finančne kontrole Beograd, 10. jul. p. Udruženje nameščencev finančne kontrole, ki šteje 300 uradnikov in 5100 zvaničnikov, je imelo skupščino, na kateri so razpravljali o raznih stanovskih zadevah. Iz predloženih poročil je razvidno, da se je uprava udruženja zavzemala za uveljavljenje zakona, s katerim naj bi se uredil položaj uradnikov in zvaničnikov finančne kontrole. Tozadevni načrt se že nahaja v finančnem ministrstvu. Po daljši debati je bila sprejeta resolucija, ki naproša pristojna ministrstva, naj poskrbe za zboljšanje gmotnega položaja uradnikov in zvaničnikov finančne kontrole in čim prej uveljavijo poseben zakon o finančni kontroli. >JUTRO«, ponedeljska izdaja 4 Ponedeljek, U. VIL 1935 Delo našega učiteljstva Danes se začne banovinska skupščina Med vodilnimi strokovnimi organizacijami v naši državi je prav gotovo Jugo-slovensko učiteljsko udruženje. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da prav po zaslugi slovenskega dela. V ponedeljek 11. t. m. in tudi naslednji torek bodo zborovali delegatje JUU iz vse dravske banovine. Vodstvo organizacije je pripravilo že vsa poročila in jih dostavilo predsednikom in delegatom v vseh 34 sreskih društvih, na kolikor edinic je razdeljena naša banovin-oaKcija. iisi^u. aitupacuia se bo začela ob 10. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Tudi širšo javnost bo zanimalo nekaj poualkov iz dela največje slovenske stanovsko kulturne organizacije. Zadnja leta preživljajo uč.teiji .n seveda tudi njihova rganizacija resne čase kljub temu, da — "io na skrbi le eno misel, kako dvigniti prosveto v najširših plasteh našega naroda in braniti z zakoni pridobljene ugodnosti. Preteklo leto je bilo več napadov na učiteljski stan. čeprav so izšli naši učitelji iz sredine našega naroda, v svojih učilnicah poučujejo dan za dnem mladino v slovenskem jeziku, širijo duhovno obzorje zaupanih jim otrok in goje materinščino ter negujejo zavest, da smo krepki edino pod praporom jugoslovenskega kralja, jim nekateri očitajo, da so naši učitelji sovražniki slovenskega naroda. Težavno je ugotoviti, ali padajo taki očitki iz zlobe ali nevednosti. V vsej naši banovini je 4205 učnih oseb, stanovsko organiziran.h pa je 3199. Izven stanovske organizacije je torej 1006 učnih moči. V tem pa so vštete tudi redovnice in državni veroučitelji. Slovensko uči-teljstvo je razdeljeno na 34 šolskih sre-zov. V teku leta se sestajajo večkrat k zborovanjem, kjer razpravljajo o pedagoških in stanovskih zadevah. Vsa sreska društva so imela okrog 170 zborovanj, na njih so razpravljali o 200 pedagoških in splošno kulturnih vprašanjih. Statistika izkazuje, da imajo najboljši obisk v srezu Celju. Kontakt med sresk'mi edinicami in banovinsko centralo je bil prav dober. Vodstvo je odpos^lo 3000 raznih dopisov in okrog 80 okrožnic. Naše učiteljstvo si je po svojih predstavnikih prizadevalo, da bi rešile težavne probleme. Zaman so si želeli ukinitev celibata za učiteljice. Prav tako niso mogli doseči, da bi bile učiteljice matere izenačene z ostalim učiteljstvom. Poročenim učiteljicam nakazujejo za enako delo precej manjše prejemke. Pri delu pa ne poznajo nikakih ugodnosti. Napredovanja se bode vršila odslej prav na pobudo naše sekcije, ki je izdelala pregledno listo po gotovem sistemu. Po zatrdilu odločilnih činiteljev se bodo vršila odslej napredovanja po tej listi. 2al so medtem že mnogi mlajši učitelji preskočili starejše, odlično ocenjene tovariše. Tak način preskakovanja brez službenih vidikov je bil deležen toliko nezadovoljstva, da so spoznala tudi oblastva sama, da je nezdrav pojav v naši uradniški praksi. Kakor kažejo prilike, bo zdaj res boljše. Neuradne vplive je treba na vsak način izločiti. Ljudem je treba vere, da so pred postavami vsi enaki! Prav tako je treba izločiti neuradne vplive pri premestitvah in namestitvah. Prosta mesta bo treba odslej vedno razpisati, za napredovanja pa uvesti avtomatično postavitev v vi?je položaje. Precej dela je imela banovinska sekcija z reparaturami za premestitve. Kljub vsemu prizadevanju, da se popravijo krivice, ki so nastale zaradi premestitev po službeni potrebi, je ostalo še mnogo primerov nerešenih. S premestitvami po služ beni potrebi so prizadeti tudi mnogi družinski očetje in so udarjene številne slovenske družine. Njihovi deci je onemogočeno šolanje, odnosno se morajo premeščene družine zadolževati v visoke tisočake. številni so bili primeri razrešitve šolskih upraviteljev. Za strokovno usposobljenost so bile že Postani in ostani član Vodnikove dražbe! pred desetletji ustanovljene okrajne učiteljske knjižnice. Zadnja leta ne dobivajo te nikakih podpor, kakor je bilo to uveljavljeno ob ustanovitvi. Pedagoška knjižnica, ki nima sodobnih del, hira in je zapisana poginu. Naše učiteljstvo je opozorilo oblastva na te nedostatke in je upati, da bomo dobili centralno učiteljsko knjižnico, ki bo dobila knjige zamrzlih okrajnih knjižnic. S tem se bomo približali sistemu, ki ga poznajo v drugih kulturnih državah že dolgo dobo. ! Prav t-ako, kakor so se izrekle proti uvedbi monopola druge naše kulturne, gospodarske in stanovske organizacije, so naglašali kvarnost monopola za šolske knjige in učila tudi naši učitelji. Zakon sicer še ni izveden, ker so ga energične intervencije odstavile za nekaj časa z dnevnega reda. Kakor je mornar brez kompasa in krmila siromak, tako je tudi učitelj brez dobrega učnega načrta prepuščen samemu sebi in je oviran v smotrnem delu. Naša ljudska šola ima sicer že uradno predp.sa-ne učne načrte, leta pa so dokazala, da niso primerni, ker so bili napravljeni pri zeleni mizi, kamor učitelji niso bili poklicani. Zato zahtevajo naši učitelji upravičeno, naj predpišejo prosvetna oblastva konkurz za nove učne načrte. Pregleda jih naj posebna anketa učiteljskih strokovnjakov. Ti načrti naj bodo prilagodeni posameznim pokrajinam, naj bodo le okvir ni in naj vzdržujejo povezanost med posameznimi vrstami našega šolstva. j Skladno z zahtevo po novih učnih na-| črtih sc čujejo zahteve po sodobnih, prak-J tičnih učnih fcnjlgah. Poseben odbor slovenskih učiteljev je sestavil v teku leta »Drugo čitanko«, ki bo prišla v teku novega šolskega leta v promet. Verjetno je, da bodo oblastva opustila namero ukinjenja okrog 100 razredov v naši banovini, v katerih je baje premalo šolarjev. Slovensko učiteljstvo se zaveda tudi socialnih nalog do svojega bližnjega Za različne take primere je bil ustanovljen pred leti socialni fond. Iz teh zbirk podpirajo socialno slabše člane, neki odpuščeni dnevničar pa dobiva mesečno podporo. Fond še narašča. Banovinska sekcija izdaja tudi svoj tisk. »Učiteljski tovariš« je stanovsko politično glasilo, ki stopa zdaj že v 79. leto izhajanja in je torej med najstarejšimi slovenskimi časopisi. »Popotnik«, pedagoško glasilo, je izhajal preteklo leto v znamenju štednje v dvojnih številkah. Posebno pažnjo je posvečal poizkusnemu delu v naših učilnicah. »Mladinska matica« je bila ustanovljena pred 11 leti in je izdajala »Naš rod« in posebne mladinske knjige. Doslej je izdala že preko milijon knjig za našo mladin«. Mnogi odseki, kakor gospodarski, šol- sko-upravni, za učiteljski pokret. za učiteljice, odsek za brezposelne abituriente, za strokovno šolstvo, šolski radio, za obmejno šolstvo, pevski zbor in drugi vrše važno stanovsko kulturno in prosvetno delo. Pregled dela vseh teh odsekov dokazuje, da se zaveda naše učiteljstvo važnosti svojega poklica in izdatno podpira stanovsko organizacijo, ki deluje na dvigu narodne prosvete. • •o TENIS Roderich Menzel je izpadel iz tekmovanja v Wimbledonu. Preveč je govoril, pa si je izpahnil nogo. (»Slovenec*. 28. VI.) Takšen je pač šport — dežela vseh možnosti in nemožnosti. Tenis igraš, roka ti je takorekeč glavni organ, z njo serviraš naskok in obrambo, malo preveč govoriš, pa si izpahneš nogo In zakaj si izpahneš nogo? Usoda ti jo je zamenjala s čeljustjo. PROCESIJA Korakanje fantov je tako mogočen prizor. da množ.ce popuščajo z vzklikanjem in samo gledajo in strme. Kje so tisti klavrni defileji in procesije re jenih, mlahavih ro-doljubarjev. kakršnih je Ljubljana vajena? (»Slovenski dom«. 29. VI.) Zakaj tako bogokletno, prijatelj? Zakaj bi morale biti na primei prav procesije klavrne in kdo bi »rejenim mlahavin rodo-Ijubarjem« branil vanje? Vsakdo utegne pač imeti kaj greha nad sabo, vsakdo utegne biti danes ali jutri potreben priprošnje. A kaj je bilo treba tako po nemarnem jemati procesije v usta prav takrat, ko so slovenski fantje k sveti maši korakali na stadion? IN ME MORI A M Naslednji teden je sledilo troje sklepnih produkcij z mešanim sporedom... Beethovnov koncert je dirigiral konserva-torist sam Hubad. (»Jutro«, 2. Vil.) Najbolj klavrno se blamira tiskarski škrat, kadar mu bereš na zobeh, da mu manjka splošne izobrazbe Tako mu je najbrž ostalo tudi neznano, da je mojster Hubad sam že zdavnaj pod cušo, za dirigentskim pultom pa se pojavlja že njegov sin, k&nservatorist Samo Hubad. MORALA Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima ... Tako nekako bi se lahko reklo za veliko število kmetov, ki so se letos na vse pretege pretepali med seboj v vasi Omarska pri Prijedoru... V tem krvavem klanju pa se je edini znašel izurjeni Žepa r Mate Andjič. Spretno se je vrtil med pretepači in jim praznil žepe... Ko so ga prijeli. je brž odvrgel ves denar od sebe in vse tatvine tajil. Kljub temu pa ga je sodišče poslalo za dobro leto v zapor. (»Slovenski dom«, 4. VII.) Kradeš, odvržeš, zapro te za leto dni — prav. Le kdo je tisti blaženi tretji, ki od vsega tega dobiček ima? FANTAZIJA IN UMOR Morilca sta komaj 18-letna Drago Perac-kevič in Vlado Pari. -. Oba paglavca sta na zverinski način ubila Puha. ki sta mu prizadejala 17 globokih ran z nožem in mu nazadnje še s kladivom razbila glavo... Ko so policaji Perackoviča prijeti in izpraševa-li, od kod ima toliko krvavih madežev na obleki, si je fantič izmišljeval fantastične zgodbe o namišljenem napadu na Puha. (»Slovenski dom«, 5. VIL) Z nožem prizadejanih 17 globokih ran, s kladivom razbita glava: od kod neki je cinizem doma, ki mu je takšen napad še zmerom namišljen? ROBOV »DESETI BRAT« »Deseti brat« je naša najduhovitejša satira... Rob se je p&kazal mojstra v tej »a Slovence kaj malo dostopni literarni stroki. Želeli bi, da ne bi ostal osamljen; za zdaj ima vrstnika. (»Slovenski dom«, 7. VII.) Kaj je bilo treba želeti, da Rob ne bi ostal osamljen, če vrstnika — za zdaj — že ima? A če ga itna — zakaj ne bi prišel človek kar z imenom na dan? MED POSTREŽCK1 Med »zakonitimi« in »nezakonitimi« post rež čki se bojuje v Zagrebu boj... Včeraj je prišel na postajo brezposelni brivski pomočnik Kavur, toda takoj ga je neki po-strežček nagnal domov. V prepiru je Kavur z nožem sunil postrežčka v roko, nakar je sam padel pod težkim udatcem drugega postrežčka.. ki je prihitel tovariš na pomoč. (»Slovenski dom«, 9. VII.) O, kolikšna škoda za Kavurja, da se ni vse tako zgodilo, kakor piše »Slovenski dom«! če bi ga bil namreč postrežček v resnici nagnal domov, bi bi! odveč ves ta špetir in bi mu bil prihranjen usodni padec pod udarcem! MOTORNI VLAKI Motorni vlaki na progi Beograd—Sarajevo—Dubrovnik bodo začeli voziti že pri-honji teden... Popusti, ki so običajni na železnici, za motorne v'ake ne veljajo, iz-vzemši popuste za otroke. Prav tako potniki ne bodo mogli vzeti s seboj vse prtljage. Dovoljen je samo kovčeg v izmeri 55 X 50 X 15 cm. (»Slovenski dom», 9. Vil.) Bog z vami torej, motorni vlaki! Koliko pa iih je med nami, ki premorejo kovčeg po predpisani meri 55 X 50 X 15 cm? —kra — Maribor preko nedelje Maribor, 10. julija Deževno vreme. Razpoloženje kakor ob oblačnih jesenskih nedeljah. Vremenska neugodnost se je čutila tudi na taboru pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer so med drugim govorili notranji minister dr. Anton Korošec, minister dr. Krek. senator dr. Schaubach in drugi. Ministra dr Krek in dr. Korošec sta prispela v Maribor že včeraj in sta imela sinoči konferenco z vodilnimi člani mariborske JRZ Lep sprejem češkoslovaških akademikov Danes dopoldne je prispelo na potovanju skozi Jugoslavijo v Maribor 40 češkoslovaških akademikov iz Bratislave. Na postaji jih je sprejelo odposlanstvo tukajšnje Jugoslovansko-češkoslovaške lige in Češkega kluba hkratu s številnim nacionalnim občinstvom. V spremstvu funkcionarjev lige so si češkoslovaški akademiki in akademičarke gledali zanimivosti Maribora Mednarodni zadružni dan v Mariboru Zadružna misel je v Mariboru precej vkoreninjena. To prihaja do izraza tudi ob vsakoletnem, tradicionalnem mednarodnem zadružnem dnevu Tudi letos sta mariborski podružnici Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic ln Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev priredili mednarodni zadružni dan s pestrim sporedom Proslava je bila danes dopoldne ob 10 v veliki dvorani Narodnega doma. Pred poslopjem železničarske zadruge na Frankopanovi cesti se je razvil sprevod zadrugarjev z godbo »Drave« na čelu. Sprevod je krenil preko državnega mostu na Rotovški trg. kjer so se jim pridružili zadružniki Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev Po Gosposki. Slovenski. Aleksandrovi in Kopališki ulici je krenil sprevod zatem v Narodni dom. Dvorana Narodnega doma je bila za današnjo proslavo okusno okrašena Zbrane zadruffarje je v uvodu prisrčno pozdravil predsednik Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev gosp R e h e r in poudarjal pomen 16 mednarodnega zadružnega dne Navajal je. da se duh zadružništva čedalje kreokeie širi. kar dokazu.je naraščajoče število zadrug, saj ie bilo v zadnjem času ustanovljenih 15 novih zadrug Sledil je pozdrav zastopnika Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic g Fran j a Artiča. Zatem je prof. g. Bizjak v slavnostnem govoru orisal pomen zadružne ideologije. Navajal je, da je zadružništvo najzanesljivejše jamstvo naše ekonomske samoobrambe. Podčrtaval je potrebo čim globlje zadružne vzgoje, zlasti pri mladini. Po končanem slavnostnem govoru je učitelj g. Malenšek prečital resolucijo, ki jo berejo na vseh letošnjih proslavah mednarodnega zadružnega dne Resolucija naglasa idejo miru in demokracije, ki je bistveni sestavni del zadružne misli. Izpodbudne misli o zadruearstvu je izpregovoril učenec Leopold Horvat iz Furlanove mladinske zadružne šole Učenec Srečko Ogrizek pa je deklamiral pesem »Naši dnevi« Ob zaključku so člani omenjene mladinske zadružne šole podali simbolični prikaz z zadružnim poudarkom S prisrčno zahvalo g. Reherja je bila slovesnost mednarodnega zadružnega dne zaključena. O tem in onem Na policiji so danes dopoldne izpraševa-li vest nekemu M., ki je širil po Mariboru neka čudna znamenja, ki niso v skladu z izpovedovanjem nacionalne in državljanske zavest. Raznašalki tukajšnje »Mariborer Zei-tung« je iz neke veže v Cankarjevi ulici odnesel nekdo časopise, ki jih je položila na vežna tla za trenutek, ko je stopila v gornja nadstropja. Tatu so izsledili orožniki v Košakih. Iz skladišča mehanične tkalnice Rudolfa Bocka na Pobrežju. Nasipna ulica, so izginili razni kosi blaga v vrednosti okoli 2200 dinarjev. Preiskava je ugotovila, da so neznanci skozi razbito šipo s palico, na kateri je bil pritrjen žebelj. jemali blago, ki je bilo v bližini okna Ker so bile tatu krajevne razmere nedvomno dobro znane. domnevajo, da je tatvino izvršil neki odpuščeni delavec. Na Kralja Petra trgu je treščil 26 letni delavec Franc Lesjak iz Spodnjih Hoč s kolesom tako nesrečno v obcestni pločnik, da je obležal nezavesten Na Tržaški cesti pa se je hotel 42 letni delavec Franc Spoljer iz Ipavčeve ulice 13 izogniti nekemu avtomobilistu in kmečkemu vozu ter pri tem priletel z vso silo s kolesom na tla Pri padcu je Spoljer dobil hujše poškodbe na glavi. Oba ponesrečenca so mariborsVi reševalci odpravili v tukajšnjo bolnišnico Še o požaru na Milanovem vrha Najbolj občuti uničenje tvorniške žage delavstvo, ki je zdaj brez zaslužka Milanov vrh. 10 julija. Kakor je »Jutro« že poročalo, je v torek po polnoči nastal požar v tukajšnji tovarni lesne tvrdke Franjo Žagar SestKrat j*-utegnil nočni stražar potegniti vzvod tvorniške sirene, da opozori naselje na požarno nesrečo. Vse je bilo alarmirano, vse takoj tudi na nogah, a na žalost tudi vse zbegano in brez prisotnosti duha Temu se ni čuditi, saj so bili ljudje zbujeni iz globokega spanja. V kratkem času dobre pol ure je bila vsa tvornica z ostalimi tvorniškimi objekti vred v ognju in vsako upanje na rešitev je bilo odveč. Vse je bilo na nogah, da vsaj omeji požar. Nekateri so donašali vodo. drugi zopet pa so z vedri vods neprestano oblivali ogrožena mesta. Tri polne ure se je okoli 200 ljudi neumorno borilo proti goreči pošasti. Med tem je uprava podjetja poklicala na pomoč bližne gasilce iz Prezida in obmejno četo. Ali kaj, ko je naše industrijsko naselje tako daleč od sveta, da ni moglo misliti na tujo pomoč, temveč je meraio računati le z lastnimi silami. Proti 4. zjutraj, ko se je že svitalo, se je posrečilo požar lokalizirati. Seveda je postala tvornica za vsemi tvorniškimi objekti žrtev plamenov. Prav tako tudi dvoje delavskih stanovanjskih zgradb, ki sta stali zraven tvornice. Nastala škoda je ogromna in znaša preko poldrugega milijona vrednosti. Prihod gasilcev iz Prezida nam je bil dobrodošel, da smo laže varovali to, kar je ostalo od požara nedosegljivo. Podjetje je bilo zavarovano in bo nastala škoda v velikem delu poravnana. Med samim delavstvom je sedem prizadetih družin, ki so izgubile dobesedno vse razen lastnega življenja, ki so si ga rešile v zadnjem trenotku. Tem siromakom bo vsekakor treba pomagati. V debrih treh urah je bilo vse pri kraju, le golo zidovje z ogromno množino zveriženih strojev in drugih neizgorljivih predmetov je ostalo. Okoli ruševin pa bega ubogo delavstvo vse potrto, ker je zdaj brez zaslužka. Tvornica je bila zgrajena v letu 1908. Zgradil jo je pokojni Franjo Žagar, po domače Špetnak, po rodu iz Prezida. Pokojnik je bil mož velike koncepcije, kar nam jasno dokazuje razmah tega podjet-tja v zadnjih tridestih letih. Iz majhnega in zastarelega mlina v Markovcu pri Starem trgu je pokojni Franjo Žagar v teku kratke dobe pred vojno razširil svoje poslovanje na tako razsežnost, da je lahko sprejemal največje dobave za inozemstvo. Svoje podjetje je uspešno vodil ter ga visoko dvignil, da je zaslovelo preko državnih mej. Med domačim narodom je bil zelo priljub^en. Danes je na čelu podjetja g. Franjo Hmelak, ki ga enako uspešno vodi. Upamo, da bo velika tvorniška žaga spet obnovljena, česar si ubogo delavstvo nadvse želi. Čltalte in širite »J U T R O«! li Prage domov - ' . - 'A V. ' Pogled na Karlov most in Hradčane v Pragi Menda ni bik) v tistih lepih dneh v Pragi drugega bolečega občutka kakor ta, da bo vse prehitro minilo, živeli smo v mogočnem utripu slovanskih Aten, in misel, da se bomo morali kmalu odtrgati od vsega, kar nam je bilo tako novo in veliko, a vendar blizu in domače, je postajala od ure do ure bolj boleča. Spoznavali smo Prago v vsem, kar ima lepega, sklepali nova prijateljstva, strme gledali sokolske množice, ki so se zgrinjale od vsepovsod, sami smo se zlivali z njimi in pozabili na vse, še na spanje. Čutili smo, da val navdušenja ni zagrabil samo tistih, ki nosijo sokolske znake, da je zajel ves narod. Narod- ki ve, za lraj se mora boriti. Praški sokolski zlet je bil najlepša manifestacija velikega, visoko kulturnega naroda, ki veruje v popolno demokracijo, ter ve, da je le v njej mogoča vsa svoboda. Tu ni bilo več strank. Tu je bil samo narod, ki hoče živeti in ki tudi ve da bo živel. Kdor ni gledal samo množic v sprevodu, ampak tudi tiste, ki so se gnetle po pločnikih, je moral to hitro spocanati. In sipoznal je še da se ta narod zaveda, da v svoji borbi ni sam, da se bije z njim na milijone drugih src, preko vse dnevne politike. Škoda, da ni bilo ta dan vsej Pragi mogoče priti na Vžcl&vske Namesti. Pa smo vendar videli tudi drugje dovolj. Gledali smo ure in ure trajajoča sprevod, v njem navdušeno mladino, ki je prvič lahko oblekla sokolski kroj, gledali starce osemdesetih let ki so morda še nekaj dni popreje zdvajali, ali jih bodo nosile noge, zdaj pa so stopali, kakor bi bili ime li komaj dvajset let. Gledali smo dekleta nasmejanih ust, ki so pozdravljala Prago, gledali delavske žene, ki so stopale z njimi v vrsti, kakor ne bd bile še nekaj dni pr?j računale, ali bodo mogle priti v Prago in si pritrgati od ust izdatek za to pot. Videli smo tuje goste, videli srno Sokole in Sokolice iz obmejnih krajev, ki so morali v poslednjih časih prebiti dosti tesnobe. In ko smo pri tem slišali klice množic: »Mi vas ne damo, vi ste naši! Praga brani mejo!« in videli solzne oči vseh teh deklet in žr?na z meje, takrat smo šele prav spoznali, kaj Je moral marsikomu pomeniti ta sokolski zlet. koliko vere je vlil vsem tistim ljudem z meja, ki so morda mislili, da bodo prej ali slej odtrgani od tega zlatega mesta. ' In potem popoldne velika vojaška svečanost na zletišču Svečanost, ki je bila najzgovornejša priča, da zaupa češkoslovaška v svojo moč in da klic »Ne damo se!« niso samo prazne besede. Zvečer so začela odhajati prvi polni vlaki gostov. Kakor pri sprejemu so jih tudi zdaj Pražani pozdravljali z vso ljubeznijo in navdušenjem. Naš odhod je bil določen šele za naslednji dan. še en večer nam je ostal, da vzamemo slovo od prijateljev, da vidim« še peslednjič Prago v vsc>j njeni lepoti. Drugo jutro simo se zbrali ob »Putnikovem« avtobusu, ki je že čakal ,da nas odpelje v domovino. Hiteli smo skozi praške ulice in molčali. Hudo nam je bilo vsem. šele potem, ko smo bili že zdavnaj iz mesta, ko smo se vozili skozi temne gozdove proti jugu, smo se spet nekako sprostili. Pokrajina je bila zelo podobna naši. Naša zastava je plapolala od obeh straneh avtobusa, in ko smo se vozili skozi mesta in vasi, nam je vrelo nasproti toliko lepih pozdravov v slovo! Lepa, bela mesta, vasi, gradovi .povsod slika blagostanja in dela šele v Taboru smo se prvič ustavili. Saj Tabor poznate, če ne drugače, vsaj iz zgodovine, iz tiste dobe, ko je bil središče husitskega gibanja. Kosili smo v Budejovicah, spet sprejeti tako, kakor morejo biti sprejeti samo bratje. Potem dalje proti meji! Pri Dolnjem Dvofištu amo prišli do meje. Okolica je tam precej nemška. Vidijo se sledovi močnega narodnostnega boja. Zelo prijazno so nas sprejeli češkoslovaški vojaki, ki stražijo mejo. Nanosili So nam v avtobus piva, da so ga nelcateri prinesli še domov. Tam pri meji smo še opazili španske jezdece, spomin na preteče dni v maju. Prišli smo v novo državo. Lrnz smo samo malo ogledali. Naša pot j? bila še dolga. Mnogim se je mudilo v službo ali pa kam drugam. Potem se je vila pot dalje pro^i Salzburgu. kjer je bilo določeno ,da bomo spali. Salzburg je še zmerom lep, čeprav ne več toliko topel kakor nekoč. In še eno napako ima. Hudo drag je. Vidi se. da ga obiskujejo mnogi tulci iz bogatih držav. Zvečer smo si ogledali nekaj znamenitosti: slavno Petrovo klet v samostanu, razsvetljeni vodnjak s krasnimi kipi, potem pa smo se potikali po ulicah, dokler nismo utrujeni odšli v hotele. Drugo jutro smo obiskali še ostale znamenitosti, ki so pri dnevu lepše kakor ponoči, opoldne pa nas je »Putnikov« avtobus odpeljal dalje proti Grossgioeknerju. Pot do te gore Je eno izmed tehničnih čudes. Stala je ogromne milijone in drži skozi najlepše predele Salzburške prav na ledenik Grossgloeknerja, Zgradili so ilo v dobi najhujše gospodarske krize. Strmo se vije v savoji po gorskih pobočjih čez sedla, skozi predore, in s« konča ob ledeniku z veliko teraso. Ob strani gorsko cvetje, VSe skoraj do višine 2500 m, Mnogi so se nad cesto navduševal L Morda ne po pravici. Nekaterim se zdi profanacija vseh prirodnih lepot. Lepota gora je vendar plačilo za tiste ,ki morajo preizkusiti svojo moč, da pridejo do nje, ne pa plačilo za tiste, kj sedejo v svojo limuzino in s cigaro v ustih občudujejo delo prirode, ki je lepše od vse tehnike. Znočilo se je že, ko smo prišli v Hel-ligenblut. Majhen kraj v globoki dolini, v marsičem podoben naši Solčavi, toda 'že ves poln hotelov in vil ter strašno drag. Malo smo se okrepčali in odhiteli dalje proti Lienzu, kjer smo Oq desetih dneh spet pozdravili Dravo, ki je tu še zelo tesna. V Spittalu ob Dravi smo se spet ustavili. Izmučeni smo bili od dolge vožnje in od gorskega zraka, popili črno kavo in potem naprej do Beljaka. Danilo se je že, ko smo »e vzpenjali na strmo Podkorensko sedlo v zavesti, da smo že blizu doma in blizu — postelje. Mejne formalnosti so bile hitro opravljene. Sploh moram reči, da smo pri vračanju povsod na mejah doživljali zelo prijazne sprejeme. In ko smo se s sedla spustili v dolino, smo zagl dali spet gore, mogočne, čeprav ne tolikšne .kakor smo iih gledali še malo ur prej, toda nekončno lepše, ker so pač naše. Spet smo videli naše domove, kozolce ,1 se ob travnikih. Da, še naše ptice ob meji so pele vse lepše, vse prijazne je kakor tuje. Svetal dan je bil že. Daleč je vstajalo solnce in ožarjalo naše planine. Mi pa smo v hladnem jutru, zaspani, a vendar dobre volje brzeli dalje, tja dol, kjer nas jie čakala toela Ljubljana. In navdajala nas je zavest, da 3-. bilo vse to, kar smo doživeli v zadnjih dneh, nekaj lepega, nekaj takega, ka.r nam bo ostalo za zmerom v spominu. Boris Rihterštč. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Jtibnikar. — Za Naroda tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani.