Foto LucaS CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREPA, 17. FEBRUAR 1993 ŠT. 7, LETO XXVII POLICIJA TOŽI NOVO DOBO BOG, ZAKAJ TEPEŠ MARIJO SOSEDU PODRL HIŠO VITEZ ZA DIPLOMATE BOSANCI, MARŠ DOMOV BIKI TEČEJO ČASTNI KROG COPRNIJE Z ZDRAVJEM bemti, državo, če tepe tiste, ki delajo Črni minister Norci na oblasti „ OCitno se Je oblast konCno odločila narediti red na področju zelo razširjenih Črnih gradenj pri nas." Tako Je marsikdo komentiral zaplete okoli napovedanega ruSenja na Črno zgrajenih vikendov in hiS na Malem Vrheku - vendar pa Je bilo veliko veC tistih, ki so sledeC svoji zdravi pameti vse skupaj ocenili precej manj laskavo za oblast, nekako takole: „Prekleti norci, le kaj delajo. “ Res Je, da Je na tem področju potrebno narediti red, vendar se poizkusa v javnosti, predvsem po zaslugi nekritičnih, vladi zvestih novinarjev in medijev, ki so svojo profesionalno neodvisnost 2e zdavnaj prodali trem vladajočim strankam, ustvariti vtis, da Je to možno edino z rušenjem Črnih gradenj, kar nikakor ne drži. Potrebno se Je vprašati, kdo Je v preteklih se-deminStiridesetih letih dopuSCal gradnje brez vseh dovoljenj in v bistvu omogoCal flagrantno krSenJe zakonov? Tu ne gre le za nekaj vikendov, niti ne za nekaj stanovanjskih hiS, v preteklih letih je bilo na Črno zgrajenih veC kot 30.000 objektov, med njimi tudi taksni, kot Je teniska dvorana v Velenju in celo kompletne tovarne, da niti ne govorimo o obnavljanju vojašnic brez slehernih dovoljenj, kar Je konec koncev tudi protizakonito. Oblast se pri svojem norem podvigu ruSenja (kar Je seveda vedno lažje kot graditi) sklicuje na zakone, ki so konec koncev veljali tudi v preteklih letih. To Je bilo lepo razvidno iz izjave ministra za okolje Miha JazbinSka, s katere je odtno, da ta »okoljevarstvenik", ki menjuje stranke kot drugi spodnjice, odloCno podpira rušenje Črnih gradenj in se pri tem seveda sklicuje na zakone. NoCe pa se spomniti, da Je ravno oblast vse minulo obdobje mirno dovoljevala nesramno krSenJe, ne samo okoljevarstvenih, paC pa tudi Številnih drugih zakonov, zato Je njegovo sklicevanje na pravno državo, ki Je naj bi nekaj bilo tudi v preteklosti, naravnost absurdno. Kajti tudi, Ce ima država zakonodajo odlično urejeno, a se ta ne izvaja, taksna država gotovo ni pravna država. In to bi gospod minister lahko vedel. NihCe od odgovornih ni priznal, da je krivda za taksen razmah Crnograditeljstva v sistemu, ki Je mirno toleriral taksne in podobne nezakonitosti, kajti Ce bi zakone vseskozi dosledno spoštovali in izpolnjevali, bi Črne gradnje zatrti že v kali. Ker Jih niso, ker so odgovorni po občinah in tudi v republiki menili, da to ni za potrebno, imamo danes 30.000 objektov zgrajenih brez vseh dovoljenj. Sedaj se taista država, resda z malce drugačno oblastjo (in povedni istimi inšpektorji), dela neumno, kot da ni s svojim neukrepanjem sama omogočala taksnega razmaha nezakonitosti. Resda nosijo svoj delež krivde tudi Črnograditelji, vendar Je glavni krivec za taksno stanje država, ki se Je sedaj na povsem neprimeren naCin lotila ustvarjanja reda. Nastaja vtis, da vajeti v svoje roke vse boU prevzemajo popolni norci, ki jim Je kaj malo mar za ljudi in tudi za zakone - zanje Je najpomembneje, da pokažejo svojo moC, v resnici pa v svojih s steklom in marmorjem obdanih palačah, za katere so seveda takoj dobili vsa potrebna dovoljenja, Četudi so Jih gradili na najlepSi kmetijski zemlji, dokazujejo le svojo norost in nesposobnost. Podatek, da stane ruSenje enega samega objekta kar 2 milijona tolarjev, pove dovolj o popolnem idio-tizmu tako zastavljene pravne države. Ob tem, ko živimo v tako urejeni pravni državi, ki bi lahko bila zgled za ves svet, »brihtni" menežerjl pridno lastninijo podjetja v svoj žep In delavci vse bo(J postajajo tretjerazredni državljani. Vendar se seveda naSa pravna država s taksnimi malenkostmi nima Časa ukvarjati, saj mora rušiti, kar so (Judje s svojimi žulji, Čeprav na Črno, v preteklih letih zgradili. Strinjamo se, da Je potrebno na tem področju narediti red, vendar ruSenje za to gotovo ni pravi naCin. Potrebno bi bilo, kar so mnogi že predlagali, sprejeti moratorij na ruSenje teh objektov In Jih CimpreJ legalizirati, nato pa že v kali zatreti vse bodoče poizkuse Črnih gradenj. To bi bila resnično pravna In socialna država, za katero so se vse stranke pred volitvami tako zavzemale, ki ne bi Se bolj siromašila že tako vsak dan revnejših ljudi. Vendar je odtno, da so vladajoče stranke, ki bi edine lahko v parlamentu sprejele taksen zakon, na to uho gluhe. Kot že reCeno, rušiti Je vedno lažje kot graditi, in naSa nova oblast se je odtno odločila, da bo vse porušila, saj graditi taka ali tako ni sposobna. . Janez Vodnar ZAKON O DENACIONALIZACIJI IN NJEGOVO IZVAJANJE Bodo razlaščeni ponovno izigrani Razlaščenci po vojni nacionaliziranega premoženja na osnovi različnih revolucionarnih ukrepov vedno bolj izgubljamo zaupanje v našo novo slovensko državo. Nikakor ne moremo dobiti povrnjenega našega zaplenjenega premoženja ali vsaj primerne odškodnine zanj. Pri vračanju v naravi je zakonodajalec v celoti zaščitil sedanje lastnike in uporabnike, za upravičence do vračila pa je vgradil v zakon vse mogoče omejevalne ukrepe. Svoje je dodala do oškodovancev negativno nastrojena administracija, ki denacionalizacijo izvaja in ki zahteva od upravičencev vsa mogoča in nemogoča dokazila, ki jih je čestokrat nemogoče zbrati. Princip denacionalizacije je vrnitev premoženja v naravi, le kjer to ni mogoče, naj bi oškodovanci dobili odškodnino v obliki obveznic. V praksi pa seveda to iz-gleda drugače: Podjetij, ki so se v času po nacionalizaciji spremenila in razširila, sploh ni možno vračati, ostane torej odškodnina; Stanovanjske objekte se sicer vrača k naravi v last, nikakor pa ne v posest, saj ta pripada najemnikom, ki jim zakon zagotavlja dedno pravico do stanovanj in do neprofitne najemnine. Lastnikom torej ne preostane nič drugega kot le davki in vzdrževalni stroški - torej izguba: Pri zemljiščih je možno vrniti v naravi praktično le gozdove, ki so jih uporabljale družbene organizacije (žal izsekane). Kmetijska zemljišča, ki ležijo v arondiranih kompleksih, se vračajo sicer v last, ne pa v posest, saj z njimi lahko dosedanji upravljale! razpolagajo še nadaljnjih 5-10 let. Za vsa zemljišča, stanovanjske objekte in podjetja, ki pa so medtem prešla v zasebno last, ali pa je zemlja pozidana, velja, da bodo oškodovanci prejeli odškodnino v obliki obveznic. Žal je teh primerov največ. Doslej tudi v vsej državi nihče od prizadetih ni prejel nobene odškodnine, čeprav so časopisi polni hvale, kako uspešno izvajajo denacionalizacijo v posameznih občinah. Šele pred dnevi je Državni zbor sprejel zakon o slovenskem odškodninskem skladu, ki pa na grozo vseh upravičencev ne prinaša nobenega jamstva države za izdane obveznice. Zanje naj bi jamčil samo sklad sam, ki pa začenja poslovanje le s 40 milijoni tolarjev ustanovitvenega kapitala. To je toliko, kot bi znašale obveznosti do povprečnega upravičenca. Zakon skladu celo prepoveduje posredovati na borzi vrednostnih papirjev, kar nas navaja na spoznanje, da je načrtovano, naj bodo obveznice odškodninskega sklada le brezvredni papirji. Vsi, ki bodo prejeli obveznice odškodninskega sklada, bodo v močno podrejenem položaju napram tistim, ki jim bo premoženje vrnjeno v naravi. Le-to ima namreč vsaj svojo realno vrednost, obveznice pa, kot izgleda, ne bodo nič vredne. Pa še to je treba reči: korekcijski faktorji, ki se uporabljajo za ocenitev razlaščenega premoženja, so nerealni, saj je z njihovo uporabo izračunana le 30 do 50-od-stotna realna vrednost premoženja. Vse je torej preračunano tako, da bi se čimmanj ali nič ne povrnilo oškodovancem. Prav zanimivo je, kako so se v skupni spregi preprečevanja popra- ve povzročenih krivic znašli: politične stranke, naslednice komunističnih družbeno-po-litičnih organizacij, še vedno realsocialistična birokracija in pravosodni organi ter poslanci Državnega zbora, ki sprejemajo zakone, katerih namen ni popravljanje krivic, ampak le nekaj navideznih ukrepov, ki naj bodo v glavnem le pesek v oči demokratični svetovni javnosti. Razlaščenci - in ni nas tako malo - se takemu početju in sprenevedanju upiramo, saj vidimo, da nas hočejo ponovno, tokrat celo v imenu demokratične družbe, izigrati s starimi, nam žal predobro znanimi triki. v zvezi z Zakonom o slovenskem odškodninskem skladu ZAHTEVAMO OD DRŽAVNEGA ZBORA, da ga takoj dopolni tako, da bo jamstvo za izdane obveznice prevzela Republika Slovenija, saj sicer nikogar ne bodo mogli prepričati, da zares nameravajo popraviti krivice, ki jih je tolikim slovenskim državljanom povzročil prejšnji komunistični režim. Združenje lastnikov razlaičenega premoženja Radgonski sejem se bo osamosvojil kot kapitalska družba Biki tečejo častni krog Nemalo truda, potrpljenja in živcev ljubljanskih in radgonskih sejmarjev terja, odločitev slednjih, da se odcepijo od ljubljanskega sejma. Po tistem, ko so Prekmurci vztrajali na razdružitvi, so .Ljubljančani pristali na konsenz, ki bo praktično pomenil ustanovitev kapitalske družbe Pomurski sejem. Borut Jerše, direktor Ljubljanskega sejma, je bil razumljivo ves čas ,.nategovanja" zraven, saj je „glavni“: „Šele zdaj smo se začeli pogovarjati o pravih stvareh. Imam občutek, da je dovolj dobre volje na obeh straneh. Po sestankih 18., 25., in 29. januarja smo sprejeli sklep o organiziranju Pomurskega sejma kot kapitalske družbe, v katerem bi prekmurski subjekti imeli odločujoči vpliv na upravljanje. Do tega ci- lja pa je mogoče priti na več načinov. Čeprav ekonomika kaže drugače - da bi boljše eksistirali kot skupna firma, smo pristali na samostojnost Prekmurskega sejma. Ne moremo pa opraviti 'razdružitve’ brez ekonomskega elaborata. Trenutno v Rad-c goni ni direktorja, sta le dva projektna vodja, ki pripravljata določeno število prireditev. V Gornji Radgoni bo od 29. marca do 2. aprila Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. sejem gradbeništva, na katerega se pripravljamo pod težkim psihičnim pritiskom. Kljub temu si ne moremo privoščiti, da bi bil slabši kot nekoč. Zaenkrat še delamo kot enovita firma, odziv v Prekmurju pa je povsem korekten." Prekmurci so torej končno uspeli v svoji odcepitveni nameri. Težko pa je verjeti, da bodo vsi zadovoljni, saj popkovine z Ljubljančani v nobeni varianti ne bodo povsem pretrgali. Delniška družba, ki bi jo tvorili Pomurski sejem, Ljubljanski sejem in subjekti z objekti iz Gornje Radgone, v kateri Ljubljančani ne bi imeli na odločanje nobenega vpliva, bi bila za Prekmurce najbrž boljša rešitev. Ljubljanski do 30-odstotni in 70-odstotni denarni vložek Prekmurcev v delniški družbi Prekmurski sejem, je druga različica, za odcepljene mogoče manj zanimiva. Kakor kaže, pa bodo izgubili oboji. če ne drugega preko 30 hektarjev zemljišča, ki bo šlo v državni sklad, za katerega mnogi trdijo, da je največja prevara stoletja. Dejstvo je, da država ni bila nikoli dober gospodar. F. F. POL KILOGRAMA ZLATA Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE! NOVA DOBA osvešča, obvešča in nagrajuje! Pogovor z igralko Mileno Zupančič, letošnjo Prešernovo nagrajenko Prava vloga Če je najvišje slovensko družbeno priznanje za dosežke na podocju kulture po letu 1947, ko je bila Prešernova nagrada podeljena prvič, kdajkoli prišlo v prave roke, je letos zagotovo. Najbrž m Slovenca, ki ne bi imel sreče vsaj enkrat v življenju uzreti na malem ekranu ali odrskih deskah krasne igralke, ženske in osebnosti Milene Zupančič. Malo, premalo je pol urice pogovora z Mileno in dovoU, da nje delček vzameš za popotnico. Kako vrednotite priznanje, Id ste ga dobili pred kratkim - Prešernovo nagrado? „Prav gotovo je to najvišje priznanje, ki ga lahko za umetniško delo dobiš pri nas. Splačalo se mi je truditi in resno jemati poklic, kar se je opazilo in temu primerno ovrednotilo." Tisti, ki vas poznamo, teh pa ni malo, nismo bili presenečeni nad tem, v čigave roke je odšla nagrada. Ste bili mogoče vi? „Človek nikoli ne more pričakovati takšnih stvari. V življenju si mi je sicemabralo kar dosti nagrad, ampak to so bile nagrade pridobljene v nekakšnem tekmovalnem duhu, se pravi na festivalih. Niso pa to bila tako imenovana družbena priznanja. Z izjemo nagrade iz Prešernovega sklada pred leti. Ne morem reči, da sem bila presenečena, ne bi pa bila razočarana, če nagrade ne bi dobila. Zdelo bi se mi ravno tako logično, da si jo iz takšnih ali drugačnih razlogov nekdo bolj zasluži kot jaz. Ko pa sem jo dobila, sem najprej pomislila, joj, ali sem res že tako stara. Včasih so se te nagrade nadaljevale malo pozno, prepozno. Veliko bolj prijetno je takšno nagrado dobiti, ko si še zelo sredi dela.“ V utemeljitvi nagrade, ki ste jo dobili v zenitu ustvarjalnosti, je bilo med drugim rečeno, da se z igro bojujete za polnost življenja in smisel bivauja. Je to dvoje doseženo tudi v vašem zasebnem življenju? „Je že vse dokončno doseženo ali ne, ne želim in ne bom rekla. Za nobeno stvar niti v poklicu niti v življenju ne moreš reči, da si dosegel končno točko. To pomeni smrt. Lahko pa rečem, da sem na tisti poti, ki sem si jo želela." Kako se počutite v „vlogi“ Milene Zupančič? „Včasih težko. Moram jo prenašati tudi v vseh zoprnih in kriznih obdobjih. V veliki ’gužvi’, kije zelo pogosta, se včasih komaj srečava." Morate kdaj igrati tudi v zasebnem življenju? „To seveda ni igranje v tem smislu, kot je poklicno. Nekaj tega igranja pa brez izjeme počnejo vsi." Širši krog ljudi vas pozna zaradi televizijskega medija kot filmsko igralko. Mnogim ste ostali v spominu kot Meta iz Cvetja v Jeseni. Vam je bila ta vloga pisana na kožo? »Pravzaprav sploh ne. V tistem času, ko sem to vlogo dobila, bi lahko vsakdo rekel, da je zasedba popolnoma napačna. Do Cvetja sem imela nekaj popolnoma drugačnih vlog. Igrala sem bolj moderne punce, kot na primer Damo iz Maksima. Odločitev Matjaža Klopčiča, da se je na avdiciji odločil zame, je bila na nek način pogumno dejanje." Koliko ste bili stari kot Meta? Najbrž ste jo zaigrali tik po diplomi? „0, že kar precej! Petindvajset ali šestindvajset let. Diplomirala sem pred mesecem in pol, diplomo pa sem 'dvignila’ predvčerajšnjem." Vaš partner v omenjenem filmu Polde Bibič je bil v nekaj prizorih umetno postaran. Povsem drugačen, kot bo najbrž v prihodnosti ta veliki slovenski igralec. Kako gledate na človekovo usodo iztekanja? „Na nek način je kruta. Ni pa krut spremenjen človekov izgled, niti gube, ki je vsaka posebej zaslužena. Težke so stvari, ki pridejo s staranjem. Ker si zrelejši, izgubiš veliko iluzij in fantazij. Če ti nekaj teh ostane, je krasno. Zelo boleče je, da več, kot si nabereš let, več ljudi izgubiš. Novi niso zanje nikoli nadomestek. Zato ne bom rekla, da je starost nekaj lepega. Človek se vendarle mora truditi, da si jo naredi čim lepšo." V zadnjem času ste se posvetili predvsem gledališču »Seveda. Pri nas se nič ne snema, jugoslovanskega prostora, kjer sem ogromno delala, pa ni več. Možnosti dela so se strahovito skrčile. Z veseljem bi rada posnela kakšen pravi film s pravo vlogo. Kot kaže, pa so pri nas te šanse strašno majhne." Slovenska politika torej kulturi ni naklonjena? »Ne, ni. Mislim, da je bila mnogo bolj v nekem preteklem obdobju. To govorijo sami podatki o snemanjih in delu včasih. Imela sem to srečo, da sem bila v pravem obdobju 'prav stara'. Imela sem tistih deset, petnajst let, ko je bilo mogoče delati v vseh medijih. Da- nes bodo nekatere mlade igralke preživele svoje obdobje brez filma. To je. kruto." Bi bili pripravljeni sprejeti „vlogo“ ministrice za kulturo? »Ne bi bila. Sploh pa ne razmišljam o nikakršni drugačni obveznosti kot o tej, kar sem - igralka. Lahko pa bi bila v marsičem, ne samo jaz, dober svetovalec kakšnemu ministru za kulturo, ki bi hotel prisluhniti." Mogoče vas mika izobraževati bodoče igralce? »Na nek način me zanima. Zaenkrat samo v obliki seminarjev, nikakor pa kot odgovornost, ki se ji moraš posvetiti." Nekater igralci vendar želijo v politiko. Žensk ni opaziti ... »Nekatere to veseli, mene pač ne. Nisem nagnjena k temu. Ni to vprašanje spola, temveč tega, da sta umetnost in politika dve povsem različni stvari. V umetnosti moraš biti strasten, saj brez strasti ne narediš ničesar. Strast v politiki pa je pogubna." Kakšen poklic bi si izbrali, če po naključju ne bi bili igralka? »Nobenega. Počela bi pa vse druge stvari; preživela bi zagotovo. O nekem drugem poklicu resnično nisem nikoli razmišljala." Do kdaj mislite igrati, če je sploh smiselno vprašati, saj že vem odgovor? »Dokler bo srce bilo in dokler mi bodo dane priložnosti. Ne bi pa več rada igrala tedaj, ko ne bom več sposobna delati dobro. Ko moje psihofizične sposobnosti ne bodo več temu primerne. Ne bi rada počasnega igralskega umiranja, raje bi odsekala." Čez slabo uro boste na odru. Imate kaj treme? »Vsakič. To je skrb, kako bo šla predstava, kakšna bo publika, ali bo na isti valovni dolžini. Predstave so zelo različne, tudi po tem, kakšen 'špon' vzpostavim s publiko. Bojim se, če bom tekst povedala tako, kot je potrebno." Se pravi, da se kdaj tudi zmotite? »Seveda, se zgodi. Čeprav tega publika običajno niti ne opazi, občutek ni prijeten. Igralec bi se pravzaprav ne smel nikoli zmotiti. Smo pač samo ljudje." Je ta nevarnost kaj večja, ko v Kralju Learu prvič igrate moško vlogo? »Vlogo norca zelo rada igram, čeprav sem se z njo v začetku zelo namučila. To ni izrazito moška vloga, ker gre bolj za idejo, ne osebo. Skratka, zelo uživam." Franc Furland Božo Bork FOTO ATELJE I 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 Kje je slovenska kultura? V mraku Medtem ko Srbi in Črnogorci prisegajo na svojo vojaško preteklost (in sedanjost), se Slovenci radi oprijemamo kulture kot tiste družbene nadgradile, ki nas je obvarovala izumrtja in prikrmarila do politične samostojnosti. Bo kar držalo, da je kulturno ustvarjanje v preteklosti narodu „na sončni strani Alp“ znatno pripomoglo do lastne države. Zato je tem težje razumeti obnašanje novoustoličene slovenske polito-kracije, ki je, kot eno prvih dejanj, kulturo zavrgla kot odsluženo obleko. Čemu? V prvi vrsti najbrž zato, ker politika in kultura nimata dejansko nič skupnega. Politika je konec koncev v domeni grdega, medtem ko kultura predstavlja samo lepo, najlepše. Če pa se združita na edini možni skupni valovni dolžini, ki jo lahko poimenujemo tudi strast, se njihova nasprotna pola slabo - dobro zaostrita do skrajnosti. V Sloveniji se je to očitno zgodilo. Strast je okupirala politiko, slednja pa kulturo. Ni sprejemljivo in praktično nemogoče izbrisati petdeset let kulturnega ustvarjanja v času, ki ga nekateri poimenujejo socialistični realizem. Kultura tega ne prenese, saj se lahko razvija samo kontinuirano in ne pozna belih lis. Za razliko pa je politika zmožna dovršenih, revolucionarnih dejanj in zasukov za stoosemdeset stopinj. Slovenski politiki, bolje rečeno politikom, je trenutno zelo važno dajati v nič vse, kar je v času rdeče zvezde nastalo kulturnega. Roko na srce, tega je bilo precej. V svinčenem času je bilo v Sloveniji posneto ogromno kvalitetnih filmov, napisanih knjig in na oder postavljenih dram. Bilo je to obdobje velikih umetnikov, ki ga najbrž ne bo več tako kmalu ali nikoli. Zakaj? Če zaradi drugega ne zaradi tega, ker se na Slovenskem enostavno ne splača biti umetnik. To so spoznali tudi mnogi novopečeni politiki, ki so peresa in odrske deske raje zamenjali za klopi v parlamentu. Absurdno je, da doslej za svojo mater kulturo niso storili na novem delovnem mestu še prav ničesar. Slovenski kulturniki so z odhodom iz SFRJ izgubili tudi dokaj hvaležno, vendar nezahtevno „ tržišče". Na zahodu nimajo, razen častnih izjem, kaj iskati. Čeprav je situacija mračna, navidez brezizhodna, vendarle ni tako. Na srečo je kultura z vsemi svojimi »vejami" izredno ^vzdržljiva". Dejstvo je namreč, da so velikani umetnosti v svetovnem merilu ustvarjali največja dela takrat, ko so bili najbolj siromašni. Niso bili redki primeri, da sta jim slava in polna mošnja zlatnikov vzela ves polet. Zato bodimo optimisti in pričakujmo od naše kulture, ki jo je slovenska država osiromašila do skrajno sti, še veliko lepega. Franc Furland * FC?NDA Studio za propagandno fotografijo in film, d.o.o. Roman Fonda * 63000 Ce{je; Trg svobode 10; V 063/28-713 Jk POPRAVILO IN IZDELAVA VSEH VRST USNJENIH IZDELKOV lig EVA CESTNIK Zidanškova 2 ■P tel. 063/27 884 63000 CEUE žsmmž V poldrugem letu je izgubila moža, dva brata in zdaj sina z vso družino Bog, zakaj tepeš Marijo nOd rane mladosti sem si želela samo to, da mojim otrokom ne bi bilo treba okusiti siromaštva, kot ga je bilo meni. Z možem sva garala, da bi bilo otrokoma lažje. Potem, ko smo imeli vse, je umrl mož, v kratkem sem izgubila moža in dva brata in zdaj še sina z vso družino..." Preklete zapornice V kuhinji devetinšestdesetletne upokojenke Marije Glažar na Hajdini pri Ptuju je na polici ključ vežnih vrat in slike sina Zvonka z njegovo družino. Ključ je iz vrat sinove hiše v Novi vasi. Hiše, ki so jo družno gradili, se veselili, da bi mlada imela svoj dom. On strojni tehnik, ona, Nada, pravnica. Najprej sodnica, nato pravnica bolnišnice na Ptuju. Zvonko in Nada sta bila enako stara, devetintrideset. Njun starejši Niko štirinajst in Matjaž dvanajst. Oba šolarja. Zvonko, ki je svoje znanje vnovčil v Padovi in se vsak konec tedna vračal domov, je otrokoma obljubil, da bodo šolske počitnice preživeli na smučeh. V Kitzbuhlu s prijatelji. Takoj po smučariji pa bi Zvonko moral v Rusijo, zato je s smučarije z družino krenil najprej v Padovo in zatem v soboto domov. Usodno soboto, kot že vse doslej, se dve minuti pred sedmo zvečer na železniški postaji v Račah križata tovorni in potniški vlak. Iz celjske smeri tovorni, iz Maribora pa potniški. Tako tudi v soboto, 6. februarja. Zvone je pripeljal svoj lancio, v kateri so bili še žena in oba otroka pred železniški prehod v trenutku, ko je po progi vozil mimo tovorni vlak. Nihče ne ve, zakaj je Zvonko obvozil kolono pred spuščeno zapornico stoječih vozil, dejstvo pa je, daje počakal, daje tovorni vlak odropotal mimo in takoj zatem obvozil spuščeno zapornico. Za- radi tovornega vlaka ni videl , da se po drugem tiru iz nasprotne strani približuje potniški vlak... Tragedija je zavila v žalost pol Ptuja V državi ga ni železniškega prehoda, ki bi imel na vesti toliko mrtvih, kot je ta v Račah. Po mnogih letih opozarjanj, prošenj in groženj, je železnica zbrala toliko denarja, da so postavili utripajoče luči in polovične zapornice. Toda ljudje so in še kar umirajo. Železnica si pere roke in vest, češ, da je prehod označen po vseh mednarodnih predpisih, z opozorilno lučjo in z zapornico, toda ljudje tam umirajo naprej. Zdaj cela družina Zvonka Glažarja. Vest o strahotni nesreči mlade družine je prišla na Ptuj in v Novo vas ter na Hajdino do nesrečne matere prej kot so izpod lokomotive uspeli spraviti razbitine. Zvonko in Nada sta bila zelo priljubljena, z dosti prijateljev. Ljudje najprej niso mogli doumeti, kako se je nesreča sploh lahko pripetila, saj je Zvonko veljal za treznega, predvsem pa izkušenega voznika. Ne gre pozabiti, da se je leto in dan vsak teden iz Italije vračal na Ptuj, daje skoraj četrt življenja prebil za krmilom in kaj takega. Smrt je nepojmljiva in življenje nepredvidljivo, v usodni sekundi je kosila tam, kjer ne bi nihče pričakoval. Žalost ostaja onim, ki ostajajo, največja pa Glavarjevi Mariji, ki še danes ne more razumeti usode. Kako pa bi jo naj, ko je ona, ki je celo življenje trdo garala in pošteno živela, prav ona v poldrugem letu izgubila moža, dva brata in njeno diko, sina z vso družino. V kuhinji; v kotu na polici je, kot nekoč razpelo, ključ od nove hiše v Novi vasi in poleg slika s sinom, snaho in njenima vnučkoma. In neizmerna žalost. - ja Slike: LucaS Nova dolomitska pogodba Ivo Žajdela , Takoj po poletnih počitnicah 1992 so se začele predvolilne priprave. Iz vrst narodnih demokratov (NDS) je prišla zahteva, da se en televizijski program prepusti levici, drugi pa dodeli desnici. Vendar je zahteva propadla že takoj na začetku. Najprej je bil kriv za to sam predlagatelj, ker ni bil toliko dober, da bi operativno in vsebinsko razdelal svojo zahtevo, glavni krivec pa je bila najmočnejša stranka desnice (kot najmočnejša tudi najodgovornejša!), SKD, saj pobude ni hotela podpreti. Eden od ideologov SKD Viktor Blažič (kot predstavnik SKD je v Svetu RTV) je takrat javno izjavil, da bi delitev televizije na levico in desnico „še bolj sprla Slovence". Lojze Peterle pa se je v začetku septembra pogodil z vodstvom televizije, da bo ta o stranki pred volitvami poročala pošteno. Peterle je s tem (še enkrat) šel v kompromis najslabše vrste. Namreč: televi- zija je v predvolilnem času vsa poročila o strankini dejavnosti prenesla v tretji dnevnik, ki je bil takrat v najbolj poznih nočnih urah, osrednji TV dnevnik pa je bil povsem brez notranje politike. Tako je desnica izgubila veliko priložnost, da bi dobila v roke daleč najmočnejši medij. Najpomembnejše pa je seveda to, da bi desnica takrat drugi TV kanal dobila, če bi se zanj zavzela resno in združeno. Kaj je z (ne)združenostjo oziroma razdrobljenostjo desnice? Levica ima veliko sposobnosti, da vedno „skupaj potegne", ko brani svoje interese. Ljudje, ki vodijo desnico, pa teh sposobnosti (odgovornosti) nimajo. Eno so drobna razhajanja in osebne zamere, nekaj drugega pa je, če so prvaki desnice te medsebojne drobne zamere prenašali v situacije, ko bi morali združiti moči. Razdrobljenost se je vedno pokazala kot poraz. Res pa je, da ima le- vica večje politične izkušnje, in kar je najpomembnejše, za sabo ima močno materialno (finančno) zaledje. Prav zadnje volitve so pokazale, da ima levica veliko denarja. Kampanji LDS in DS sta bili izredno razkošni in dragi. Kaj dosti niso zaostajali niti prenovitelji niti njihov predsedniški kandidat Milan Kučan. Denarja za predvolilno kampanjo so imeli več kot dovolj (če bi se reklamirali bolj, bi že pretiravali). Praktično so lahko z njim počeli, kar so hoteli, saj ni bilo nobenega nadzora oziroma nobene možnosti, da bi se nadziralo, odkod in koliko je tega denarja. Prav tako (razdrobljena) desnica ni kontrolirala volitev, tako da so levičarji, ki so volitve organizacijsko volili, lahko počeli, kar so hoteli. Na eni strani so izločili veliko glasovnic, ki naj bi bile »neveljavne", nihče pa ni preverjal, kaj je bilo z njimi narobe. Pri predsedniških glasovnicah pa naj bi šlo celo za hujše manipulacije ... Leta 1992 so mediji z raznimi aferami začeli ustvarjati mit o Slovenski nacionalni stranki (SNS), predvsem pa o voditelju te stranke Zmagu Jelinčiču. Konec avgusta so ga aretirali, kot vzrok pa pokazali množino brezvrednega orožja, ki naj bi ga našli pri njem, nakar so ga čez en dan izpustili na prostost. Aretirali so ga prav na dan kongresa SNS, tako da je bil medijski učinek še večji. Jelinčič se je z nekaj frazami o južnjakih v Sloveniji, ki da nam odjedajo delovna mesta in kruh, prikupil mnogim Slovencem. To sploh ni bilo težko, saj je brezposelnost velika (on bi jo »rešil" tako, da bi pregnal 160.000 južnjakov, ki so dobili slovensko državljanstvo, s čimer bi 100.000 brezposelnih Slovencev dobilo službo), povsod po Evropi pa razsaja (povsem opravičena) ksenofobija pred tujci. Jelinčičeva stranka je na volitvah dobila 9,88 odstotkov glasov in s tem od 90 kar 12 poslanskih mest. Glasove je odvzela predvsem (Pirnatovi) N DS in (Grosovi) LS, ki sta tako izpadli iz parlamenta, s čimer je desnica (nekdanji Demos) postala še bolj oslabljena. Da je Jelinčič (še en) podtaknjenec levice, smo nekateri vedeli že nekaj časa. Širša javnost pa se je lahko v to prepričala takoj, ko je začel delovati novi parlament. Takoj je jasno razglasil, da bosta on in njegova stranka podprla Drnovška. Ker vsaj dva »od njegovih" to nista naredila, je enega izobčil, proti drugim pa je z grožnjami vzpostavil trdo disciplino. To, da si je uzurpiral vso oblast v stranki, je že kar nekaj »samoumevnega". 22. januarja je v parlamentu zelo bučno nastopil proti temu, da bi bil Janez Janša še naprej obrambni minister, pri čemer se je spaktiral z Ribičičem. Na srečo so takoj reagirali nekateri v njegovi stranki in opozorili, da je Jelinčič vrinjenec bivše službe državne varnosti, ki je hotela z njim kompromitirati in razbijati desnico. Konec septembra in v oktobru (v predvolilnem času) so se tri desne stranke (LS, NDS, SLS) zelo trudile, da bi z najmočnejšo stranko desnice (SKD) sklenile koalicijo (neke vrste obnovljeni Demos), vendar se je SKD temu na vse mogoče načine izmikala. Že nekaj mesecev prej, posebej pa še v času predvolilne kampanje, so se omenjene tri stranke (še posebej Grosova Liberalna stranka) zelo izpostavljale v razkrinkavanju komunizma, medtem ko se je SKD ves čas temu zelo skrbno izmikala. Sam sem takrat menil, da, milo rečeno, ni pošteno, da nekateri hodijo ves čas po kostanj v žerjavico (ker resnica boli, takšna stranka oziroma oseba na volitvah ne dobi podpore), drugi, ki pa niso niti s prstom mignili, pa bodo na volitvah želi sadove prvih. SKD si je s to »držo" pridobila veliko naklonjenost levih medijev. Pri edinem desnem - Slovencu - pa je že avgusta - za vsak primer - obglavila do takrat najbolj sposobno vodstvo. Na nji- hovo mesto je namestila tri urednike (od tega sta se nova glavni in odgovorni urednik prej ves čas ukvarjala s kulturo!), ki so v naslednjih mesecih odigrali marionetno vlogo. Slovenec je bil s tem obglavljen in nikomur se ni dopustilo, da bi pisal kvalitetno, čeprav je bilo za to ves čas na razpolago dovolj sposobnih ljudi. Danes je Slovenec v vsesplošni finančni in kadrovski krizi (eno samo životarjenje), nad vodo pa se drži zgolj z darovi entuziastov. O vsebini časopisa ne bom zgubljal besed! Za to je krivo vodstvo (tudi direktor časopisa Pavle Bratina izhaja iz kocbekovskega združenja Revija 2000) in Upravni odbor, ki se je vseskozi izmikal in onemogočal prave ljudi, ki bi bili sposobni iz Slovenca narediti upoštevanja vreden časopis. Namesto tega se je v hišo neprestano vlačilo ljudi sumljive kvalitete (pri mnogih je to praksa takoj potrdila). Skratka: DESNEGA ČASOPISA NE MORE VODITI LEVICA! V takšnem ozračju je trem strankam nekako le uspelo pridobiti SKD, saj se je ta zbala kritične javnosti (imenovale so se koordinacija političnih strank demokratične opozicije), da so 9. oktobra podpisali »dogovor o predvolilnem in povolilnem sodelovanju" in se 3. novembra uspele dogovoriti vsaj za skupno kandidatno listo za volitve lokalnih predstavnikov v državi svet (drugi zbor parlamenta). Vendar je SDK »sodelovala" s figo v žepu (sporazum je bil mrtva črka na papirju), saj je poleg dogovorjenih kandidatov šla ponekod postavljat svoje, zaradi česar je prišlo pred volitvami med desnico do precejšnje ohladitve. (Se nadaljuje) Dosje Slovenec Priznali zločin - in takoj zagrešili še hujšega V letošnji 5. številki Nove dobi smo opisali anatomijo zločina, storjenega v časopisu Slovenec, nad nemočno nosečnico JASNO MARTINJAK-JURJAVČIČ, ki sojo vodilni s suspenzom v petem mesecu nosečnosti vrgli na cesto. Zapisali smo tudi domnevo, da je bila odstranitev nesrečnice izvedena na podlagi lažne ovadbe urednika centralne redakcije DANILA HINIČA, češ, da je Jasna nepooblaščeno odnesla iz prostorov Slovenca4material večje vrednosti, ki ji je bil poverjen v hrambo pri njenem rednem delu. Trdili smo, da je šlo v našem primeru za šikanozem in lažen konstrukt, kar se je pokazalo kot povsem točno. Izsiljevanje Veliko vprašanje je, kako bi se stvari razvijale, če zgodba ne bi dvignila prahu v časopisih. Seveda Jasna ni dobila nikakršnega pisnega povabila, naj se zglasi pri svojem dotedanjem delodajalcu, pač pa je morala sama klicati, da poizve o razvoju zanjo usodnih dogodkov. Ko se je oglasila na Slovencu, je direktor Obreza niti pogledati ni hotel. Stvar so prepustili honorarnemu pravniku, nekemu gospodu Ruperčiču, ki ji je v podpis podtaknil sporazumno razveljavitev delovnega razmerja po izteku porodniškega dopusta. Če bi jo podpisala, bi oni razveljavili tudi suspenz. Ni imela druge izbire, kot da je podpisala svojo odpoved. To je bilo 10. februarja. Šele potem soji izročili odločbo, da umikajo suspenz, ker zanj „... niso bili izpolnjeni vsi pogoji". Zanimivo, odločba o umiku suspenza je bila sprejeta že 19. januarja, Jasna pa je svojo „sporazumno“ odpoved podpisala šele 10. februarja. Postavlja se zanimivo vprašanje, kje in zakaj je odločba o ukinitvi suspenza obležala celih triindvajset dni. Upamo si postaviti sledečo hipotezo: Pri Slovencu so zelo dobro vedeli, daje ovadba lažna. Prav tako j im j e bilo kristalno jasno, da suspenz ne bi zdržal pred nobenim sodiščem, vendar so se hoteli Jasne Martinjak na vsak način odkrižati. Zakaj, smo že zapisali, so pa še drugi razlogi, ki jih raziskujemo. (Po njenih besedah tudi zato, ker je bila nekomu všeč, vendar se ni pustila otipavati.) In tako so tuhtali skoraj slab mesec, kako rešiti svojo „čast“, obenem pa Martinjakovo za vselej postaviti na cesto. V takih primerih se zgodi dvoje: ali zločinec svoje dejanje pri- zna, se pokesa in se žrtvi opraviči, ali pa skuša z drugim zločinom nekako zabrisati prvega. Pri Slovencu so ubrali zadnjo pot. Pod pretvezo, da suspenza ne bodo ukinili, so pravnih zvijač neveščo delavko primorali v podpis njene lastne odpovedi. Zločin je tolikanj večji, ker je imel pravnik Ruperčič takrat v pre- dalu že podpisano odločbo o ukinitvi suspenza, le da Jasna tega ni vedela. Bo takšna izsiljena odpoved zdržala? Težko verjetno. Prva napaka je v tem, da oba dokumenta (ukinitev suspenza in „sporazumna“ odpoved delovnega razmerja) nista v časovnem skladju, po drugi strani pa je kaj malo verjetno, da bi ženska v osmem mesecu nosečnosti brez sredstev za preživljanje in brez jasne prihodnosti ter po ukinitvi suspenza podpisala lastno odpoved delovnega razmerja. Tako so nesrečno nosečnico speljali na tanek led, v njeno lastno škodo. Pravni jezik takšno dejanje imenuje prisiljenje, tudi izsiljevanje, kar je hudo kaznivo dejanje. Po vsej verjetnosti jih bo oškodovanka tožila za prestane telesno in duševno trpljenje, k javnemu tožilcu pa bp nemara romala ovadba zaradi izsiljenega podpisa odpovedi delovnega razmerja. Krščanski etos padel na izpitu Če pustimo ob strani pravniške vijuge in zadevo pogledamo po moralni plati, je smetana na mlakuži te ogabne zgodbe tolikanj bolj smrdeča. Nihče se Jasni ni opravičil. Do danes ji niso povrnili izgube osebnega dohodka, ki ga je utrpela v času nameščenega suspenza, nihče je ni poklical, nihče zanjo našel dobre besede, še najmanj tisti, ki si je izmislil lažno ovadbo. To- likanj opevani krščanski etos je pristal v blatu. „Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe", je del krščanske morale, kateri so se bojda zapisali pri Slovencu, a obnašali so se kot pogani, tudi ljudje z zvenečimi titulami magistrov teologije! Ob tem se nehote zastavlja vprašanje moralne in človeške podobe tvorca lažne ovadbe, ki je imela za posledico trpljenje, zdravstvene težave nosečnice in možne posledice na otroku, skupaj z izsiljeno odpovedjo delovnega razmerja. Ta tvorec je urednik centralnega uredništva dnevnika Slovenec in doslej še ni občutil posledic svojega zavrženega dejanja. Je za ugled časopisa, ki se ima za resnega, res zdravo, da se na čelu centralne redakcije nahaja človek, ki je zagrešil pobalinstvo, pa ne prvič, zaradi katerega je časopis moralno in materialno dosti izgubil? Zase vem, da bom s studom in konicami prstov prijemal strani Slovenca (če sploh še kdaj), dokler bom vedel, da osrednje strani ureja nekdo brez vesti in človečnosti, ki je po . isterio-znem naključju zašel med novinarske vrste. Postavlja se tudi vprašanje kredibilnosti upravnega odbora Slovenca z uglednim dr. Duhovnikom na čelu, ki ima izključno kompetenco odločati o kadrovskih zadevah in ne nazadnje o dostojnosti in ugledu časopisa! Sic! Tadej Bratok Polemika Shizofreni šarm Bratokovega ziočinotvorja Časopis Slovenec se doslej načelno ni oglašal na ceneno vsepočezno obtoževanje bivšega uslužbenca Tadeja Bratoka. O vsebinskih postavkah teksta Zločin v „Sloven-cu“, ki je bil objavljen v Novi dobi, tudi ne namerava razpravljati, zlasti ker Bratokov rumeni slog ni področje, na katerem bi se bilo vredno pogovarjati. Zato pa želi nekaj povedati o avtorju „zločinskoslovenskegau prispevka, ki so za realen prikaz zgodbe, ki jo opisuje, bistvenega pomena. Tadej Bratok se je pri Slovencu zaposlil 1. junija 1991 «n v njem delal do 1. oktobra 1992, ko je dal odpoved, v kar ga ni nihče prisilil. V ^asu svojega sedemnajst mesečnega delovnega razmerja je bil sedem mesecev in pol na dopustu, ker naj bi imel težave z očesno bazo, zarodi česar je trdil, da ne sme opravljati svojega posla (fotografiranje). Mnogi kolegi so ga v tem času videvali, kako je fotografiral v privatne namene, tudi sam seje v tem času hvalil, da že dela za „neko avstrijsko revijo", katere urednik da bo postal. Vodstvo hiše se mu je zamerilo, ko ga je opozorilo, da hladilnik, ki ga je dobil v pisarno za shranjevanje fotografskih filmov, ni namenjen shranjevanju alkoholnih pijač, zlasti pa, da službeni filmi niso za privatno uporabo. Ko je Bratok že delal za drugo revijo, so se v njej začele pojavljati fotografije iz arhiva Slovenca, v katerem je delala Jasna Martinjak. Te fotografije so bile in so še vedno last Slovenca, Bratok pa ni nikoli ura- dno zaprosil vodstva Slovenca za kakršno koli dovoljenje za objavo teh fotografij, še manj pa, če sme fotografije, ki jih je posnel, ko je bil še v delovnem razmerju, odnesti iz arhiva. Da samovoljno jemanje fotografij iz arhiva ni legalno, se je očitno zavedal tudi sam, zato je naprosil Jasno Martinjak, naj to stori namesto njega. Tudi ta ni vprašala vodstva, če sme to storiti, pač pa je samovoljno preprosto odnesla večjo količino fotografij. Zapletlo se je, ko jo je zalotil eden od urednikov Slovenca, videl pa jo je tudi vratar, ki ji je, ne-vedoč za kaj gre, izročil ključe fotodokumentacije. Martinjakovo je to počela v času, ko je bila na daljšem bolniškem staležu, na vogalu hiše pa jo je čakal Bratok, ki je fotografije prevzel in jih odnesel neznano kam. To so bistveni podatki, ki jih je Bratok v svojem prispevku zamolčal. Vsakemu je jasno, da je suspenz, ki ga je dobila Martinja-kova, edina možna in logična poteza, ki bi jo naredila vsaka hiša, ki kaj da nase. če Bratok meni, da mu je Slovenec storil kako krivico, potem naj te stvari urejuje na sodišču, če pa že s svojimi tegobami mori slovensko javnost, potem naj pove vso in ne le prikrojeno resnico. Vsekakor je Bratok izrekel nekaj neutemeljenih žaljivk na račun časopisa Slovenec, ki jih bo moral utemeljiti na sodišču. DIPL. IUR. JANEZ OBREZA Direktor družbe Slovenec Uvodnik v štev. Nove dobe z dne 3, februarja Pisec uvodnika Franc Fur-land pod nadnaslovom „Za-kaj je zunanji minister Lojze Peterle najprej poromal v Vatikan?" in z glavnim naslovom „ Odličnike odlikovati" med drugim zavaja javnost s trditvijo, češ „hitro smo pozabili nemškega Gen-scherja in avstrijskega Moc-ka“, ko postavlja pod dvom utemeljenost podelitve najvišjega odlikovanja Republike Slovenije (zlasti častni znak svobode) državnemu tajniku Svetega sedeža kardinalu Angelu Sodanu. če pustimo ob strani zelo zajedljivi način vsega pisanja, pa ne smemo mimo (namerne?) dezinformacije, saj bi iz besedila bralec lahko Jepal, da je zunanji mini-er Peterle kar na svojo pest jsegel odlikovanje prav za sokega dostojanstvenika v atikanu, prezrl pa zaslužna inanja ministra Mocka in enscherja. Piscu komen-irja je gotovo znano, da je aspod Peterle prevzel zuna-je ministrstvo šele 25. janu-rja, pa torej niti ni mogel vdelovati pri „sila subjek-ivnih odločitvah ljudi v zu-anjem ministrstvu", kot bi klepal bralec iz navedenga esedila. Sploh pa je bilo slovenju javnosti že nekajkrat poročeno, da je Predsed-tvo Republike Slovenije 24. unija lani sklenilo podeliti naka odlikovanja tudi zu- nanjim ministrom Avstrije (dr. Aloisu Mocku), Italije (Gianniju de Miche-lisu), ZR Nemčije (Hansu-Dietrichu Genscherju) in Madžarske (Gezi Jeszensz-kemu). „Jeza“ Vašega avtorja je torej brezpredmetna, s tem pa izgubi svoj smisel tudi preostali del njegovih ugibanj. Pričakujemo, da bo Vaš tednik v prihodnje z večjo tankočutnostjo obravnaval zadeve, ki lahko škodujejo ugledu in interesu Republike Slovenije. Republika Slovenija Ministrstvo za zunanje zadeve Služba za stike z javnostjo Čistke med invalidi < ali so bili v prejšnjih komisijah šarlatani ali goljufi? Coprnije z zdravjem Pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja so odkrili „notranje rezerve". S prekategorizacijami invalidov komisija po tekočem traku proizvaja za delo sposobne ljudi. Ker ni dela niti za zdrave, ostajajo invalidi brez sleherne možnosti za preživetje. Ob siromaka si vsak čevelj briše V dveh letih svobode smo, kot kaže, porušili tudi tisto najlepše, s čimer smo se ločevali od vsega sveta okoli nas, odnos do sočloveka. Z neverjetno eruptivnostjo so planili na površje grabežljivost, cinizem in popolna odpoved sočutja do sočloveka. V sedanji stopnji družbene in politične preobrazbe je, to ni potrebno posebej dokazovati, nemarni, da ne uporabimo težjega izraza, odnos mračnjaštva in neprikrite mržnje politikov zajel tudi druge plasti. V pravem tekmovalnem zagonu rušenja vsega, kar je bilo včeraj vredno, je seveda najprej na vrsti - človek. Mali človek, delavec, invalid, siromak, vsak, ki po svoji volji ali spletu okoliščin pristane na obrobju. Mali človek, ki je sicer osnovna celica družbe, prvi na svojem hrbtu občuti okus in težo nove palice. Ta nova palica sploh ni nova. Nad mladimi in navadnim delavstvom že desetletje visi strašilo brezposelnosti, nad invalidi izguba delovnega mesta, nad socialnimi podpiranci izguba podpore. Nihče ne trdi, da se v preteklih letih z raznimi kampanjami ni na hrbet države spravilo tudi nekaj deset tisoč za delo sposobnih, vendar je res, da so se ob vsakem čiščenju tovrstnih bremen vedno znova lotevali najbolj ogroženih plasti družbe. Vedno znova so čistili vrste delavcev, invalidov, socialnih podpirancev, naprej pa niso upali, mogli ali hoteli. Tudi zdajšnji napori pri razbremenjevanju države slonijo na istem skupnem imenovalcu. Medtem ko država ničesar ne ukrene zoper črnoborzijance vseh vrst, barv in narodnosti, ne preganja na desettisoče obrtnikov, ki nikoli niso prijavili obrti ali davkariji odmerili eno samo paro, zateguje pas onim, ki jim je že doslej odmerjala drobtine, ker jih ima pač v evidenci. To so invalidi in socialni podpiranci. V ti dve kategoriji si obriše čevelj sleherna vlada, vsaka oblast, vsak uradnik in vsaka komisija. Obup ljudi, ki zmorejo hrabrost, voljo in moč, da se soočijo z najrazličnejšimi komisijami, je neizmeren. V vsesplošnem strahu in nemoči pa žal tudi širši javnosti neznan, nepoznan in najpogosteje tuj. Sposoben, sposobna, sposoben . .. Najrazličnejše komisije, odbori in vse, kar sodi k temu, po naročilu politike in v strahu pred njo sleherno pritožbo ali tožbo obravnavajo s predpostavko, da je prošnik, pritožitelj ali tožitelj kriv, lenuh, baraba, ■ Helena Križnik s sinom v Valdoltri. koristolovec. Primer 32-letne Helene Križnik z Dobja pri Prevorju ni izjema, ki potrjuje pravilo, temveč je ženska samo ena izmed nesrečnic, ki je živela v lažnem upanju, da je ta država mati in ne mačeha. Helena Križnik se je rodila na siromašni kozjanski kmetiji s prirojeno telesno okvaro. Najranejšo mladost, ki so jo drugi njeni vrstniki preživeli med igro, je ona preležala v Valdoltri na zdravljenju. Z najrazličnejšimi kirurškimi po- segi je zdravnikom mlademu dekletu uspelo vrniti upanje in voljo do normalnega življenja s tem, da bi si lahko samostojno z lastnim delom zaslužila za preživetje. Pravijo, da kogar bogovi ljubijo, ga tepejo. Komaj je Lenika, kot jo doma kličejo, začela okušati mladost, spet nesreča. Zdaj prometna. Lenika jo je odnesla z nekaj prelomi kosti in drugimi poškodbami, vendar je toliko okrevala, da je lahko našla delo. Delovno mesto v pisarni, toda ne za dolgo, ker so se začele pojavljati težave z zdravjem. Na zunaj zdrava in lepa, znotraj pa skrite težave, ki ji niso pustile, da bi eno delo opravljala v istem položaju dalj časa, ni mogla dvigovati niti bremen, ki jih zmore odraščajoči otrok, skratka, bila je invalid. Po obiskih najrazličnejših specialistov, komisij in podkomisij so se strokovnjaki končno zedinili, da je Helena Križnik sposobna le za lažja in takšna dela, kjer ... in jo prekategorizirali v invalida. Medtem se je Lenika poročila, postala mati in ob prvem iskanju notranjih rezerv in viškov delovne sile izgubila delo. Šentjurska občina, ki ima poleg stotnij brezposelnih še najmanj dvakrat toliko siromakov, kot je Lenika, ji je, Leniki, odmerila socialno pomoč v višini nekaj tisočakov. In zdaj napaka. Helena Križnik se je verujoč v pošteno in dobro mater državo pritožila, ker s takšno podporo ni mogla ne živeti in ne umreti. Država je primer v vzela v roke, poklicali so jo v Ljubljano, zaslišali in poslali - domov. „Cez čas sem dobila priporočeno pismo in sporočilo, da me je komisija premestila iz višje v najnižjo kategorijo. Bila sem tako osupla, da sploh nisem mogla priti k sebi. Komisiji sem predložila vso tisto debelo dokumentacijo, zaslišali so me, neka gospa me je potem še povabila na poseben pregled, v drugem prostoru me je stehtala, izmerila višino in nekaj otipavala, potem dobim tole ... Ta vsemogočna komisija je ugotovila, da sem skorajda sposobna za vsa dela, s tem sem izgubila še pravico do socialne podpore, dela pa itak ni niti za zdrave, kaj šele za invalida moje vrste. Tako sem z otrokom in možem pristala le na njegovi, za-jartrčeni plači, človek enostavno ne more verjeti, da je kaj takega mogoče. Toda to je kruta resnica, ki mi jo je takoj potrdila uradnica na občini: MENI PODPORA NE PRIPADA ...“ Od vrat do vrat, od Poncija do Pilata Po črki zakona je vse jasno: ker Lenika doslej ni bila zaposlena vsaj tri leta, kot to predvideva zakon, nima pravice do invalidske pokojnine in ker je Lenika z odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja št. 1003.591 z dne 8. 5. 1992 prekategorizirana v človeka, ki lahko opravlja lažja dela, nima pravice do socialne podpore. Krasno. Ko je nekdo nekoč rekel, da revolucija žre lastne otroke, ni poznal naših razmer. Pri nas so žrtve praviloma ne po svoji krivdi krivi in zaznamovani ter potisnjeni na pot brez konca in kraja, na pritoževanje do poslednjega diha. če sploh zberejo pogum in imajo v svojem pomanjkanju denar za to. Kot je moč videti, se jih nekaj sto in tisoč odloči za to pot, ostali pa so prepuščeni neznanemu koncu. Tudi Lenika s Kozjanskega. Jani Sova Napoleon osvaja Slovenijo Vitez za diplomate Spet se bomo morali navaditi na dejstvo, da nismo vsi ljudje enako vredni. Človeška veljava navsezadnje prihaja do izraza tudi v tem, s kom in Ige se družiš. Prosto po Prešernu prirejeni rek „Povej mi, v kateri oštariji piješ, pa ti povem, kdo si“, je kot nalašč ob uvajanju zahodnih _ meril podjetja Napoleon Internacional v poznani restavraciji Vitez v Ljubljani. Tja odslej ne bodo imeli vstopa tisti, ki niso iz tujega ali domačega diplomatskega zbora, iz podjetniške sme-tane ali vsaj iz bogate družine. Saj, „navadni“ Slo-venci si tako ne bodo mogli privoščiti klubske kartice in visokih cen. Napoleon Internacional, gostinsko podjetje z najvišjim renomejem v Sloveniji, se je odločil delovati na ciljno skupino gostov, česar rezultat je postopno preoblikovanje uglednega Viteza na levem bregu Ljubljanice v restavracijo zaprtega tipa. 2e zdaj je to ena prvih oštarij v Sloveniji, ki gosti zahtevne goste. S prihodom številnih diplomatov v novo priznano Slovenijo, ki zahtevajo visokokvalitetno postrežbo in ne želijo pri sosednjih mizah v restavraciji videvati ljudi izpod njihovega ranga, pa se je ponudila lepa možnost za poten- ciranje servilnosti in za - zaslužek. Da ne bo mogla črna ovca med bele, so se odločili za uvedbo posebnih klubskih kartic. Lično oblikovani plastificirani kartončki, ki bodo odpirali vrata Viteza tistemu, ki ga bo imel in vsem, ki jih bo pripeljal s sabo, so dveh vrst. Prve ,,vstopnice za intimo" bodo izdajali na osnovi garancije koristnika v višini tri tisoč mark, omogočale pa bodo tudi deset odstotni popust pri vseh storitvah. Članske kartice z letno ceno dvajset tisoč tolarjev, pa bodo zmanjšale samo račun pri šanku in vrtu za petnajst odstotkov. Oboje pa bodo svojim gostom omogočale dovoz in odvoz s prizorišča visokega gostinstva. Za tiste, ki nočejo tvegati odvzema vozniškega dovoljenja, radi pa popijejo kozarček ali več dobrega vina, odlična rešitev. Da bo v Vitezu res enkratno, zaenkrat garantira eden najbolšhih kuharjev v Sloveniji Strgar (ne župan, da ne bo pomote). Pravkar so zaposlili tudi strokovnjaka za morska jedila iz Štokholma. Seveda, bodo na mizi tudi domači žganci. In še posebni programi ne bodo izostali. Ne vemo pa, kaj sta v Vitezu prejšnji torek južinala slovenski zunanji minister in španski ambasador, da prvemu ni preveč teknilo. Španec bi najbrž raje jedel na železniški postaji, samo da mu ne bi bilo treba gledati Peterleta. Vročekrvni prebivalci Pirenejskega polotoka imajo od zaraščenih politikov pač rajši lepe sinjo-rite. V Vitezu je eno takšnih opaziti za šankom. F. F. Škandal SKB banke: Je prodajal Ingrad svoje počitniške domove napol zastonj? Sosedu podrl hišo Celjski Ingrad je maja lani zaradi vse večjih finančnih težav prodal vse svoje počitniške kapacitete in celo precejšen del svojih poslovnih prostorov. Nič nenavadnega, podobno delajo tudi marsikje drugje, kjer so se znašli v hudih finančnih težavah. Vendar je bil nenavaden vsaj način prodaje, saj prodaja teh kapacitet ni potekala z javnim razpisom oziroma licitacijo, pač pa zgolj z dogovori takratnega In-gradovega direktorja Goloba s SKB banko. „Prodaja Ingradovih počitniških domov v Portorožu in Piranu, petih stanovanjskih enot na Rogli ter dveh v Kranjski Gori, je potekala protizakonito. Brez vsake licitacije ali javnega razpisa. Kljub temu, da se je za nakup počitniških domov zanimala med drugimi tudi Ljubljanska banka, je bilo vse prodano SKB banki in to po zelo nizkih cenah. Res je, da je bil Ingrad precej zadolžen pri tej banki, vendar pa to še ne bi smel biti vzrok za “tako slabo poslovno odločitev,,, kot je vodstvo pozneje imenovalo to razprodajo počitniških in poslovnih kapacitet," trdi Danica Jug, predsednica sindikata. Nekdanji Ingradov direktor gospod Golobje danes direktor prav SKB banke v Celju, ki je tako ugodno odkupila omenjene objekte, zato se po Celju širijo govorice, da si je s poceni prodajo počitniških domov pri SKB-ju kupil stolček. Ingradovi delavci, ki so si leta nazaj pritegovali pri regresih za letni dopust, da so lahko zgradili počitniške domove in vanje vložili nič koliko svojih prostih sobot, nad takšno trgovino seveda niso bili preveč navdušeni. Neverjetno pa je, da želi tudi sedanje Ingradovo vodstvo čimprej pozabiti na vse skupaj. Nam kljub naporom namreč ni uspelo zvedeti, za kakšne vsote so bili prodani ti počitniški domovi. Nihče, na katerega smo se obrnili, nam teh podatkov ni hotel posredovati, vpogled vanje bi lahko dovolil le generalni direktor Ferjanič (tudi zelo znan v Celju, predvsem zaradi svojih 4000 mark plače), ki pa v dveh dneh ni imel časa niti za pogovor po telefonu. Svojo pustil, tujo hišo porušil Te dni se je dvignilo veliko prahu ob rušenju počitniškega doma v Bernar-dinu, ki je v lasti Megrad Inžiniringa. Podjetja, ki se je pred časom ločilo od Ingrada in mu je ta dom pripadel po zakoniti poti. Dom, ki ni bil v njegovi lasti, je samovoljno porušil Vladimir Polič. * Leta je od Podjetja za promet z nepremičninami, ki ga je ustanovila SKB banka, kupil vilo oziroma počitniški dom na Bernardinu, zraven katerega je stal manjši, Megradov počitniški dom. Doma sta sta bila postavljena na različnih parcelnih številkah. Omenjeno vilo je Podjetje za promet z nepremičninami lani prodalo Vladimirju Poliču, vendar pa so zaradi neustrezne dokumentacije in površnosti v pogodbo vpisali obe parcelni številki. Kljub temu pa so Vladimirju Poliču izročili ključe le za vilo, saj tudi v pogodbi ni nikjer zapisano, da bi šlo za prodajo dveh objektov. Vladimirja Poliča so takoj nato obvestili o napaki, do katere je prišlo zaradi neurejene dokumentacije in brez dvoma tudi malomarnosti. Polič, ki danes trdi, da ni vedel, da objekt, ki ga je porušil, ni nje- gov, se je pri Megradu Inženiring pozanimal tudi za manjši objekt, saj ga je želel kupiti, vendar ga Megrad ni bil pripravljen prodati. Kljub temu pa je Vladimir Polič jeseni prav ta objekt porušil, in sicer z izgovorom, daje njegov. Uspelo nam je zvedeti, da je Podjetje za promet z nepremičninami pri prodaji omenjene parcele in vile na njej zaslužilo kar 12 milijonov tolarjev. Le kaj bodo na to rekli v Ingradu, kjer, če je verjeti govoricam, plačujejo danes celo najemnino za poslovne prostore, ki so jih pod ceno prodali SKB banki. Janez Vodnar Nekdanji vratar Rudarja je prvi na seznamu v Velenju nezaželenih oseb Bosanci, marš domov Mirzet Siočič - Sekira, ki so ga iz Bosne kot otroka pripeljali za rudarja v Velenje in so mu Velenjčani nekaj let ploskali na nogometnem igrišču, ki se je tu poročil in spočel dva otroka, pa ločil, zavržen nima kam. Velenje se ga odreka, v Bosni divja vojna, velenjska in hrvaška policiji pa si ga podajata iz rok v roke. Tujci so priplavali po župi Če si dandanes zaželiš bombo pod rit, privlečeš na dan Tita, Jugoslavijo, ali ako hočeš biti v koraku s časom, Srboslavijo. Vendar pa se vsaka zgodba nekje začne in naj vam kri ne zavre, če se povrnemo malo nazaj, navsezadnje le par let, ko te še ni bilo treba biti v rit sram, da ti v pasošu piše Jugoslovan od Triglava do Vardara. Verjamem, da vam ne zaigra srce ob pomisli na beli kruh nekje v obljubljeni deželi in vam morda bi, če bi vas lepega dne sredi vsakdana prežetega z revščino z bližnjega drevesa ob poti na avtobusno postajo pet kilometrov daleč obsijal plakat z obljubami o sončni deželi na tej strani Alp. In ti je trinajst let. Do hladilnika z belim kruhom pa teden hoda. Topli avtobusi iz Slovenije so polnili šole, internate in samske domove. Toplo slovensko sonce pa jih je še naprej ogrevalo s plakatov, saj se je njihovo popotovanje v lepše življenje ponavadi končalo pod zemljo, v rudniku ali jarku. V družbi neokusnih šal, žaljivk in kletvic smo jim milostno dopustili odrasti v drugorazredne državljane Titove Slove- nije. Nato pa rez. Demokracija, Evropa, pravna država Slovenija. Slovenci smo radi turisti in kako imenitno se nam zdi, ko lahko svojim otrokom že v Gradcu, kaj šele Muenchnu ali Amsterdamu pokažemo čisto pravega črnca, ki se povrhu vsega še čisto svobodno brez verig ali etiket, ki bi potrjevale drugorazrednost, sprehaja po ulici in mu je ime George in ne Korenina ali Kokos. In kako smo prijetno presenečeni doma, ko se mali že sto metrov predno se moška po ulici približata, zadere: Lej mami - Bo- sanci! Zdi se, da se je nekaterim z demokracijo odprla možnost, da postanejo tretje ali četrtorazredni državljani. Policijski dosje nSeki-ra“ Danes, ko nam je že poznana zgodba o šiptarju Gašiju, ki ga lovi pol slovenske policije, ker je vozil brez izpita in oblečen po najnovejši modi „klošaril“ po Celju, bi pričakovali, da se bodo Mirzeta Siočiča, imenovanega Sekira, lotili z avi-acijo. Krepak Bosanec, nekoč golman velenjskega moštva, rudar, nato redar v velenjskih diskotekah, si je ustvaril s hlajenjem od di-sco glasbe in alkohola pregretih glav močan renome. Po izjavah z ulice je znal Sekira z eno samo besedo spraviti Bosance na levo ali desno stran Velenja. S tem je bil vsekakor komu trn v peti in kaj hitro so mu obesili oznako nasilnika. Da je nasilnike treba preganjati, nedolžne pa zaščititi, je jasno. Le da aviacije ni in so se zato lotili drugega načina - brezpravnega pregona. Za začetek so Sekiro, ki se je leta 86 v Velenju poročil s Slovenko, odjavili z naslova stalnega bivališča. Kdo in zakaj, je le deloma jasno. Predvsem zato, ker je s tem izgubil pravico do zaposlitve in državljanstva. Da je njegovi odvetnici uspelo dokazati protipravnost takšne odjave, je res, kakor je tudi res, da sodišče ni priznalo nobenih pravnih posledic, ki so bile pravzaprav očitne. S tem so ovrgli tudi možnost pritožbe. Sekira je ostal Bosanec. Policisti policijske postaje Velenje so ga zaradi nasilništva prvič odstranili iz naše države 28. 3. 92. „čeprav ni bilo nobenega uradno potrjenega naloga o izgonu, so me policaji kratko malo naložili v marico in odpeljali na hrvaško mejo. Prej so mi vzeli potni list, edini dokument, ki mi je še ostal in mi, medtem ko sem imel roke v lisicah, vzeli denar iz žepa, češ, bencin si pa sam plačaj," pravi Sekira. Fant, pojdi lepo nazaj „Hrvaški cariniki so me zavrnili, komandir na hrvaški meji mi je celo rekel: 'Dečko, vrati se ti lepo kuči, to tebe tamo neko zajebava.’ Seveda so me velenjski policaji čez par dni spet pobrali, do Dobove smo šli z marico, nato pa so me dali na vlak, saj so se verjetno bali, da me Hrvati spet ne bodo hoteli sprejeti. V Zagrebu sem se javil na postajo milice, dali so mi karto za vlak ter napotili nazaj. Nato so me na enak način deportirali še enkrat in me nazadnje pri sodniku za prekrške ovadili zaradi ilegalnega prestopa meje, ki me je kaznoval, čeprav sem mu pokazal karto za vlak in mu vse razložil. Pasoš pa so mi uničili na celjski policiji, ko so me, ko sem se tretjič vrnil, pri Osmanu znova prijeli. Junija sem imel sodišče in bil obsojen zaradi na-silniškega obnašanja na pet mesecev zapora. Udaril sem ženo. Mesec dni pred iztekom kazni, sem dobil v roke odločbo o izgonu, na njej je pisalo, da moram zapustiti državo v roku oseminštiridesetih ur po dokončnosti sodbe. 2. decembra se je iztekla moja kazen in bi me morali ob štirinajsti uri izpustiti iz zapora, vendar so me zadržali, šele uro kasneje so mi dejali, da moram počakati, saj pride pome velenjska policija. Ko sem bil že dve uri po zakonu svoboden človek, so prišli ti velenjski policaji ter me odpeljali v Ljubljano, v prehodni dom za tujce. V kleti so me v bunkerju držali osem dni, čeprav je bunker izgleda drugače samo nekakšna sprejemna soba, ki so jo ostali že po enem dnevu zapustili. Čeprav sem prosil za pogovor s komandirjem ali odvetnico, so mi le tega vedno odklonili. Nihče mi ni razložil, za kaj gre. Po dobrem mesecu mi je uspelo navezati stike z visokim komisariatom za begunce pri OZN. Obljubili so mi, da se bodo zavzeli zame, saj so bile kršitve mojih pravic preveč očitne. Ko sem že povsem izgubil upanje, me je res obiskala gospa- Mi-chele, ki je vodja komesari- ata. Niso nama omogočili niti normalnega prostora, da bi se lahko pogovorila, nazadnje so nama kar v avli postavili mizo in sva se tam pogovorila. Obvestila me je, da je dosegla, da me morajo izpustiti in v ponedeljek, ko bi me morali izpustiti, seveda spet ni bilo nič. Komandir, ki se mu je preveč očitno mudilo, se je le še zadrl, da me lahko pride iskat in zame da garancijo le sorodnik. Čeprav imam v Velenju prijatelja, trenerja slovenske reprezentance, ki bi me vzel k sebi na dom, čeprav imam svoje stanovanje, me niso hoteli izpustiti," prizadeto nadaljuje Sekira. Sekira je še isti dan iz prehodnega doma pobegnil. Ni pa mogel uteči začaranemu krogu in je danes znova njihov varovanec. Čaka na izgon, ki je po mednarodni konvenciji proti človekovim pravicam, saj je v Bosni vojna in bi bilo s tem njegovo življenje v nevarnosti. Mlin za mlinjenje zmajev Mlin je vsekakor uporabna zadeva. Koruzo, pšenico ali kavo zmelje nam v prid, hitro pa se nam zameri, če dobimo med kolesja prst ali roko. Vsekakor pa so mlini različni, nekateri narejeni prav zato, da zmeljejo kosti in dušo v ničemer več podoben prah in ga nato izpljunejo nekam vstran, kjer nas nič več ne briga. Tekst in slika: LucaS 17. februarja STRAN 8 17. STRAN 17. februarja RESJE... — da so umni Celjani letos nominirali kandidate za občinska priznanja ob kulturnem prazniku. Prav tako pa je tudi res, da niti priznanj niti nagrad ni nihče - dobil. Štiridesetletna pot priznanega strokovnjaka za plastično kirurgijo dr. Heriberta Strokola S skalpelom v roki in humanizmom v srcu - da bodo Mariborčani dobili poleg spomenika v luknji ob Slaviji še en muzej. Na desnem bregu Drave, kot je bilo dogovorjeno v neki vinski kleti. Postavil in videl ga bo domači umetnik, ki je v Parizu baje prodal eno sliko. Za primarijem dr. Heribertom Strokolom, specialistom kirurgije s travmatologijo ter plastične in rekonstruktivne kirurgije, je zdravniška pot, dolga Štirideset let. Ni pusta, ob njej so zastali številni njegovi bolniki, ki jim je reSil življenje, jim vraCai obraze in stare zunanjosti, vsakemu Je nekaj dal, nekomu lepo besedo v stiski, drugemu zdravje. Poslanstvo strokovnjaka, katerega znanje presega slovenski in SirSi prostor, se v celjski bolnišnici Se nadaljuje. Doktorju Strokolu pri devetinSestdesetih letih skalpel v roki Se ni zadrhtel. - da so v Celju spremenili kadrovsko politiko. Delavce tovarne Metka so poslali na borzo, za stečajnega upravitelja pa postavili odvetnico. - da so se v Parizu lotili črnogradenj. Na miru bodo pustili samo vsemircem razumljivo grdobo na ostrešju neke palače. - da je novi direktor stare mesne industrije v Soboti gospod Vrečič, ki zdaj rešuje, kar prej kot vodilni delavec ni rešil, vrgel s seje upravnega odbora kolego iz Večera. Znano je, da novinarji niti kot začimba nismo dobrodošli. - da gospod Gros ni plemenitil denarja, ki bi se naj stekal na ravni države v poseben sklad za pospeševanje malega in drugega gospodarstva. On ga je samo posojal. - da se je gospod umetnik, ki v prostem času predava tudi na neki havajski univerzi, takorekoč torej univerzitetni profesor Cekuta s Prekorja, hvalil, da je gospodu Drnovšku poklonil mlinček za kavo. - da so v skupščini države prepovedali točenje alkohola poslancem. Zdaj gospod Rigelnik poslance najde na drugi strani ceste. - da je predsednik vlade v Lendavi sklical zelo odmevno tiskovno konferenco. Na njegovi tiskovni konferenci je novinarjem povedal, da je prebral, kar so pisali in kar niso pisali in bi morebiti pisali. - da je za delavce najvarneje in zagotovljeno mesto na zavodih za zaposlovanje, če podjetje zaupajo državnemu skladu. mnnmnr~| POTRJENA KORISTNOST SSK IN ŽIVOST KONFERENCE RS Mediji in ljudje navajeni kimajočih in neproblematičnih zasedanj, ki so bila od začetka do konca pripravljena in vodena iz CK, bodo poročali o neuspelem zasedanju. Toda to je neuspeh samo za nje in tiste, ki tako razmišljajo in tako delujejo. Dejstvo pa je, da je bilo zasedanje tako živahno in da je bilo nakazanih toliko problemov, da se ni moglo do konca izpeljati. In to kljub temu, da so bile uvodoma zapete himne: državna - Prijatli in narodna -Slovenec in še Triglav ter Domovini, ki so dale svečan in vspodbuden začetek. Zapela jih je skupina iz Kompol pri Celju, sponzoriral pa celjski področni odbor. Čeprav pravi rek „Konec dober, vse dobro", v tem primeru to ne velja. SSK ima že dolgo zgodovino in, upajmo, nima konca. To je izraz volje in utrjevanje temeljev institucije. Delovno predsedstvo je dolžno na članskem zboru v duhu spoštovanja človeka in demokracije dati vsakemu, ki želi govoriti, besedo, saj ne more v naprej ocenjevati njegovo tehtnost in namen. Dejstvo pa je, da se je na koncu ugotovilo, da je bilo mnogo diskusij, ki niso stvar programske zasnove SSK in Konference RS. Prav tako so nekateri diskusanti pričakovali, da sta SSK oz. Konferenca RS neka izvršna ali odločilna organa, ki naj razrešita problematične stvari u državi Sloveniji. Vse to je preobremenilo zasedanje in ga časovno zavleklo, da nekateri ljudje niso mogli zdržati do konca. Kljub temu je znak živosti Konference, da je do konca zasedanja vztrajalo čez 100 ljudi od 188 udeleženih, kar je bilo za poznavalce itak presenečenje. Naša splošna zastrupljenost s perfidnim življenjskim nasiljem in lažnim samoupra-vljalskim delovanjem ter spretnim (ne)de-mokratičnim formalizmom, nam onemogoča spregledati manipulacije preoblečenih komunistov, ki so insistirali, da je treba računati na sklepčnost s 700 člani, kar ni bilo nikoli dejansko potrjeno niti verificirano (članarina ali prispevek nista bila pobranaj. To je razumljivo, če se spomnimo, da komunisti v svojem oblastniško osrečujočem koz-mopolitizmu nikoli niso priznali narodnosti. kovno usposobljenost, ki je v znanju tn ljubezni do Slovenstva. Toda to pa ne iz samoljubja ali šovinizma, ampak iz želje po uspešnem mednarodnem sodelovanju, uveljavljanju in priznavanju, kot enakopraven narod med narodi sveta. V složnosti je moč, v odprtosti in svobodi ter odgovornosti pa sta napredek in sreča. FRANC ZABUKOSEK, Šentjur NAPOVED SE URESNIČUJE Marsikateri Slovenec se še spominja, ko je nekako pred 25 leti direktor Ekonomskega inštituta v Ljubljani g. dr. Lojze Sočan opozarjal takratne politike (Kučana, Potrča, Ribičiča in druge), kako je v slovenski industriji od 150 do 200 tisoč preveč zaposlenih delavcev in uslužbencev. Komunistični veljaki, vsega siti in sami s seboj zadovoljni, se za slovenske ekonomske strokovnjake in njihove nasvete niso zmenili. Jugoslovanski uvoz nekvalificirane delovne sile se je pospešeno nadaljeval, z njo pa tudi uvoz najbolj umazane industrijske tehnologije, ki je vidno, vsem v posmeh in grožnjo onesnaževala do takrat kristalno čiste slovenske reke, prostor in zrak. Slovenija danes vstopa v svet revščine, brezposelnosti in tehnološke zaostalosti, štiridesetletne gospodarsko-politične zgrešenos-ti so resne, posledice imamo tukaj in zdaj, kako jih rešiti ni enostavno niti poceni, v poštev pridejo samo tuji krediti, do katerih pa še ni pravega tujega zaupanja. Predvolilne obljube Združene liste o sto tisoč novo zaposlenih, so bile samo želja, limanice in prevara volivcev, razen če se ne vračamo nazaj v svinčene čase rdečega enoumja. To se lahko zgodi, saj so na oblasti večinoma še vedno isti tovariši, ki so Slovenijo pripeljali v gospodarsko krizo, močno pa jih podpirajo številni novopečeni državljani s pro-srbsko miselnostjo. Pred dnevi je (preoblečeni) slovenski nestrankarski predsednik Milan Kučan na radiu Kranj kranjsko brezposelnost enostavno naprtil na hrbet kranjskemu županu in kranjski vladi. Oba pa sta za uvoz kranjske nekvalificirane delovne sile najmanj kriva, ampak sta samo nedolžni žrtvi neprebavljivih Kučanovih obtožb. Tovariš Kučan, težave z brezposelnostjo ne pestijo samo kranjske občine, ampak se z njo srečuje vsa Slovenija in to samo po zaslugah štiridesetletnih gospodarsko-političnih napak partijskega enoumja. Smešno je slišati in vas poslušati, da smo vsi vsega krivi, samo vi nič, ki Slovenijo že desetletja nesposobno vodite v gospodarski kaos. Mislim, da je uspeh zasedanja v tem, da moramo spoznati, da je SSK narodna moralno politična institucija, ki o ničemer ne more meritorno odločati, ampak lahko samo s strokovnimi izjavami in priporočili opozarja na nacionalne interese in potrebe, ki jih naj pri svojem delovanju upoštevajo državni organi in stranke, kjer živijo Slovenci. V SSK ne gre za strankarski ali društveni princip delovanja, niti za neodgovorno in lažno samoupravljanje, ampak za visok nivo prostovoljnega in strokovnega sodelovanja, ki ni odvisno od funkcije ali izobraženosti, ampak od pristnega človeškega čutenja, ki izhaja iz svobode in odgovornosti, spoštovanja naravnih zakonitosti in resnice, ter iz duhovnosti izvirajočega socialnega čuta. In kot drugi uspeh tega zasedanja je, da bomo končno spoznali, 'koliko nas je resničnih pripadnikov te potrebne, koristne in plemenite organizacije, ki naj nas ■ združuje v različnostih in ohranja kot Slovence: Svojo resnično voljo bo lahko vsak potrdil s simbolnim prispevkom in izjavo, da je član. Takšna institucija nam je potrebna, ker želimo biti odprti v svet in se v njem ne zgubiti, ampak ga bogatiti s svojo značilnostjo in žilavostjo, ki je že priznana. Zelo laskavo priznanje nam je dal ameriški predsednik Jefferson, kije uporabil pravila ustoličevanja britanskih knezov za osnovo ameriške ustave, in pred kratkim velik poznavalec človeške duše in svetovljan dr. Viktor Franki, ki je rekel, da smo v odnosih bolj evropski kot nekatere evropske države. Ktr smo danes doma tako rekoč po celem svetu, nas takšno združevanje tudi osrečuje, kajti prava sreča je v srečevanju z ljudmi, medsebojnem spoznavanju in dovoljevanju. Koristnost pa je stranski produkt združevanja, ki je v vzajemnosti in složnosti. Tako, upam, se bomo v nadaljevanju seje ponovno zbrali vsi, ki želimo za tak program kaj prispevati in čutimo za to tudi stro- Zadnji dan leta 1992 je bilo v Sloveniji vseh iskalcev zaposlitve blizu 120 tisoč, številka pa se iz dneva v dan zaskrbljujoče povečuje. Bivši beograjski politiki so Slovenijo načrtno in premišljeno naseljevali, onesnaževali in po balkansko podcenjevali, spotaknili, spekli in pogoreli so šele pri programskih jedrih, katerim pa se niso uprli danes jezikavi prenovitelji, ampak poštena, zavedna in klena slovenska inteligenca. Hvala jim za hrabrost! Jugo medsebojni odnosi so se začeli vidno poslabševati, dokler ni prišlo do vojne. Po končani vojni je prišlo do velike kraje slovenskega premoženja v Srbiji, črni gori, Vojvodini in na Kosovem, Slovencem pa so ostali: brezposelni priseljenci, begunci, ekonomski emigranti, ulični postopači, vojaški dezerterji, dobro plačani upokojeni oficirji okupatorske vojske in kup nepotrebnih težav, groženj, skrbi in nevšečnosti. Vsak prišlek ima svoj dom, nihče ni padel v Slovenijo z neba, tako številčnega in nekontroliranega doseljevanja majhna Slovenija ne bo prenesla brez socialnih pretresov, teh pa se je za bati. Sloveniji grozijo generalne stavke, brezposelnost, anarhija, nasilje, ropi, vlomi, umori, narkomanija, prostitucija, klošarstvo, arogantnost, oživlja pa tudi petokolonaštvo. Če ne bomo Slovenci hitro in primerno ukrepali proti vsem tem ekscesom, nismo daleč od hrvaške in bosanske tragedije, katere si eni v Sloveniji tudi srčno želijo in samo čakajo na primeren trenutek, kje in kaj bodo še pokradli. Ne pocfcenjujmo situacije, v Sloveniji so že kraji, kjer so Slovenci v manjšini in od prišlekov ogroženi, na lokalnih volitvah pa bodo prevzeli celo oblast. Pojavili so se tudi že prvi apetiti po priznanju manjšin, jutri pa bodo zahtevali že svoje avtonomije in še marsikaj drugega, za majhno Slovenijo nespremenljivega. Tem ljudem ne manjka zahtev, predrznosti in nesramnosti, dokaze imamo, veliko smo jih že tudi sami občutili v 45-letni okupaciji. Velikosrbski življenjski cilj je Velika Srbija - Srboslavija, ki se bo razprostirala od Triglava do Vardarja. Napovedi g. dr. Sočana Slovenci danes vsak dan beremo v časnikih, poslušamo po radiu, gledamo na televiziji, še najbolj pa jih čutimo v praznih žepih in lačnih želodcih. Majhen slovenski eksistencialni in bivalni prostor je prenaseljen, predvsem zaradi prevelike slovenske odprtosti, 45-letne komunistične miselnosti, pretiranega humanizma do tujcev in sramotne slovenske brezbrižnosti do lastnih otrok, vnukov in pravnukov, ki bodo že jutri nedolžne žrtve balkanskega primitivizma in naše slovenske za-telebanosti. Legalnih in ilegalnih prihodov v Slovenijo je vsak dan več, številčnost prišlekov se povečava, Slovenija pa postaja nov sod smodnika. Varnost Slovencev ni nikakršna, zato Slovenci zahtevamo, naj vlada, državni zbor in državno svet zaščitijo avtohtono prebivalstvo. Zaščita avtohtonega prebivalstva ni nacionalizem, ampak pravica majhnega naroda do svobodnega, poštenega in varnega življenja brez stanovanjske zaščite štirinožcev (psov). Slovenci razen lastne budnosti nimamo nikogar, ki bi nas branil pred nasiljem podonavske košave, bosansko slivovico, albansko mafijo, hrvaškimi dečki in italijanskimi fašisti. Zaradi majhnosti slovenskega naroda je bolje, da ostanemo nacionalisti kot okupiranci ali manjšina v lastni državi. TONE FRANTAR, Ljubljana „KRUTO MAŠČEVANJE NEPOKORNI ŽENIU V vašem časopisu je bil 27. 1. 93 na dveh straneh objavljen članek z naslovom „Kruto maščevanje nepokorni ženi", v katerem je vrsta neresnic o delu in vlogi policistov Policijske postaje Celje. Vsebina članka je za nas žaljiva, zlonamerna in škoduje časti in dobremu imenu policistov. Prilogama odgovor in želimo, da ga objavite v časopisu. Ob tej priliki vas seznanjamo, da bomo zoper odgovornega urednika g. Janeza Severja vložili kazensko ovadbo zaradi objavljenih žaljivih obdolžitev. Zavedamo se, da pri našem delu lahko tudi grešimo in smo v takšnih primerih pripravljeni nositi tudi posledice, ne bomo pa dopuščali razširjanja za nas škodljivih neresnic. STANE SORŠAK, načelnik Uprave za notranje zadeve Celje ALI JE POLICIJA PADLA POD VPLIV Tako se je začel članek v časopisu Nova doba dne 27. 1. 93 z naslovom „Kruto maščevanje nepokorni ženi". V njem avtor, ti uporablja psevdonim Jani Sova, z očitno naklonjenostjo do ga. Zdenke Koštomaj povsem nekritično opisuje vlogo Policijske postaje Celje, katere posamezni policisti naj bi teptali osnovne človekove pravice in si jemali pravico odločanja, kdo kam sodi, kje in s kom živi ter celo spi. Celjska policija naj bi po trditvah avtorja in Zdenke Koštomaj mimo zakonov krojila usodo poštenemu Albancu g. Isufu Gashiju in njej. K ustvarjanju takšnega mnenja pri povprečnih bralcih sta prispevala tudi z nekritično izbranimi termini kot npr., da so policisti pohajkovali na celjskem obrtnem sejmu; da so „—< •• ■ ■ ga v letalo. Za odgovor na članek smo se odločili zato, ker je večina trditev v članku o razlogih in vodenju postopkov z g. Isufom GTa-shijem neresničnih ali vsaj prikrojenih in zato škoduje časti in dobremu imenu delavcev Policijske postaje Celje. Navedli bomo le nekaj dovolj očitnih primerov. Zoper Isufa Gashija policisti v Celju ukrepajo že vse od leta 1987 dalje, ne le zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, ampak tudi drugih hujših dejanj. Že istega leta so ga policisti prvič (in ne zadnjič) ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja, za kar je bil obsojen. Zoper njega so policisti ukrepali tudi drugje po Sloveniji. Posredovati pa so morali tudi na zahtevo ga. Zdenke Koštomaj, ko je razgrajal u njenem lokalu. Še ni dolgo tega, ko se je pritoževala zaradi neukrepanja, ko bi po njenem mnenju morali ukrepati, pa niso. Na obrtnem sejmu so policisti navzoči, ker se takrat neprimerno poveča število tatvin in drugih antisocialnih dejanj in ne zato, da bi „pohajkovali". Navedbe Zdenke Koštomaj so neresnične, da so policisti Gashija odpeljali iz sejma in mu niso dovolili stika z njo in ga nato „mimo zakonitih pravil vtaknili v zapor" in da je šele kasneje uspela dokazati krivico. PP Celje je dejansko imela nalog za privedbo, ki ga je izdal Občinski sodnik za prekrške, vendar ne zaradi klateštva, ampak zato, ker ni plačal denarnih kazni in se je denarna kazen spremenila v nadomestno, to je v zaporno. Kljub nalogu Gashi ni lil odpeljan v zapor, ampak je kazen plačal v prisotnosti Zdenke Koštomaj. Torej so vse te njene navedbe lažne in zlonamerne. Pri opisovanju prometne nezgode povezuje svoje sorodnike in policijo, ki naj bi „popokala“ Gashija in ga obtožila klateštva. Dejstvo je, da njeni sorodniki in policija niso imeli nikakršne zveze. PP Celje je o nezgodi obvestil udeleženec, to je oškodovanec v nezgodi. Nerealno je očitati policiji samovoljnost, nezakonitost in še kaj, če je ukrepala zoper povzročitelja nezgode, ki niti nima pravice voziti motorno kolo, ki nima prijavljenega bivališča in nima statusa tujca. Zoper njega je PP Celje zahtevala uvedbo postopka na podlagi določil Zakona o tujcih. Občinski sodnik mu je izrekel varstveni ukrep odstranitve tujca iz države. Imel je možnost pritožbe in do telefonskega razgovora, vendar pa pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršbe. Dvajsetega januarja letos je policist po navedbah v članku „prestregel med potjo" Is-uga Gashija, ko si je šel urejat dokumente. K temu lahko navedemo le to, da nam doslej ni bilo znano, da se dokumenti urejajo tudi v gostilni Lovec v Vojniku, kjer se je njuna pot križala. STANE SORŠAK, Načelnik uprave JAVNO OPOZORILO Predsedniku Državnega zbora Predsedniku vlade R Slovenije Od ministrstva za finance RS smo dobili presenetljiv, čeprav po svoje pričakovan odgovor na prošnjo, da SEG dobi za uresničevanje svojega programa del denarja tudi iz republiškega proračuna (cca 100.000 SIT mesečno). Ministrstvo sporoča, da za odobritev ni pravne podlage. In smo tam, kjer je naše gibanje začelo: v tej državi gibanja nimajo svojega prostora za delovanje in obstoj. Na to smo opozorili, ko smo se odločili za sodelovanje na volitvah 1992. O tem smo tudi že pisali in prosili za ustrezne ukrepe. Obvestili smo tudi, da ne želimo biti stranka, marveč pravo gibanje. Po volitvah to tudi smo, saj skoraj blizu 200 slovenskih državljanov aktivno sodeluje v naših projektnih skupinah in v vodstvo SEG - seveda brezplačno in se na pri- mer tudi prevaža iz kraja v kraj na svoje stroške. Mimogrede, tudi za udeležbo na volitvah 1992 nismo dobili od države niti tolarja, kar ni veljalo za nove stranke na volitvah leta 1990. Upamo in želimo, da bo sedanjih razmer kmalu konec in bodo gibanja, ki so v državnem interesu, imela ne le pravico, da se ustanovijo (svoboda združevanja), marveč da dobijo tudi osnovne pogoje za delovanje. Prav nesmiselno bi bilo, da bi ob številnih problemih Slovenije kot (ne)pravne države kratek konec potegnila le gibanja. Resno opozarjamo, da bomo z odnosom slovenske države do gibanj prisiljeni opozoriti naše prijatelje po svetu, oziroma ustrezne mednarodne inštitucije. Pripravili bomo tudi tiskovno konferenco za naše in tuje novinarje. Čeprav pismo ministrstva za finance razumemo, vseeno želimo, da bodisi organ, ki ga vodita, bodisi Ustavno sodišče to stališče potrdi. To je tudi dodatni razlog, da vam pišemo. EKOLOŠKI POZDRAV! Za 10 SEG: Tajnik SEG KAREL LIPIČ ELLA aMiFirm shop ZIDANŠKOVA. 7 CELJE TELA.FAX: 441-E40 int.4 Prodala PC konfiguradi, dolov in pribora po ugotMi canah. Tiskalniki EPSON. HP Trakovi za tiskalnike Diskete 5.25” HD 130 SIT KOMISIJSKA PRODAJA Fotokopirni paplr,telefax papir Garancija in servis zagotovljena. HVALA ZA OBISK t STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI fiapiis*' ; Sužnjelastništvo koncem drugega tisočletja Sužnji športa Se zopet vračajo beli (ali Črni) sužnji? Odgovor bi lahko bil pozitiven. še več, moderni sužnji so že tukaj, med nami. Največji absurd je v tem, da so to tista kategorija (Judi, kije zavestno ali nezavestno ogromno naredila za osvoboditev človeka - Športniki. V novi organizaciji Športa, v katerem velikanske vsote denarja pretvarjajo Športnike v sužnje, so osovraženi sužnjelastniki iz knjig postali menežerji. Pred sto leti Je Pierre de Coubertin izrekel Športno makslmo „brez rasne, razredne ali verske diskriminacije". Uresničitev tega lepega načela pa je Športnike privedla v drugo skrajnost. Čeprav Jan - Pierre Papin, eden najboljših nogometašev sveta, ni zadovoljen v Milanu, pa kljub vsem milijonom, ki jih ima, ne more iz kluba. »Papina smo prodali že prej, preden se je iztekla pogodba z naSim klubom," pravi lastnik nogometnega bivSega kluba Ta-pie. Niti Športni heroj Nemčije Boris Becker ne more na prestižnem tekmovanju, kot je Davisov, pokal igrati za svojo domovino, ker njegov menežer zahteva od države dva milijona mark. Pri tem Je povsem vseeno, kaj misli ali čuti sam Boris Becker. Omejenosti vrhunskih Športnikov pa so Se dosti večje. Točno se ve, da mora določeni Športnik, na primer nogometaš v Napoliju, stanovati v hotelu ali hiSi lastnika kluba, kupovati v njegovih trgovinah, počitnikovati v njegovih letoviščih, voziti avtomobile, ki jih Je določil on, imeti od njega izbrane telesne stražarje in kontrolorje. Prisotne so nedvomno Se druge bolj osebne omejitve. Morilčeva pisma ....v***:-'.*" m . — Pismo, ki gaje lastnoročno spisal Charles Manson, morilec igralke Sharon Tate, in beležke Marka Davida Cha-pmana, morilca Johna Lennona, bodo 25. februarja na dražbi v New Yorku, na kateri jih bodo prodajali skupaj s predmeti, ki so pripadali slavnim umetni- kom. Organizator dražbe ocenjuje, da bi Mansonovo pismo iz leta 1922, v katerem med ostalim razmišlja o dvaindvajsetih letih, ki jih je preživel v zaporu, torej o času, ki je izjemno vplival na njegov duh, tako pravi sam, lahko doseglo ceno okoli 600 dolarjev, Cha- pmanove beležke pa nekoliko manj. Prodajali bodo tudi pisma šestkratnega morilca Davida Berkowitza, fotografije in naboj iz revolverja, ki ga je izstrelil Jack Ruby in zaslovel z umorom Harveya Osvvalda, po uradni verziji Kennedyjevega morilca. HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Pred vami so dogodki, ki bodo »^9 vašo energijo usmerili na pravo mesto, možno je, da boste morali prebroditi tudi nekaj konfliktnih situacij z vašim partnerjem. Stare ovire pa bodo premagane z optimizmom in osredotočili se boste na nove načrte. Srečne številke: 2, 5, 9, 13, 25. Bik21. 4.-20. S. Srečevati se boste morali z ne- katerimi, sicer redkimi posamezniki, ki vam niso naklonjeni, trpeli jih boste le, ker si morate izboriti mesto v poslovnem okolju. Delo vam bo puščalo malo časa za zasebnost in ljubezen, ki bo v občutljivem obdobju. Srečne številke: 1, 4, 7, 16, 28. Dvojčk m Dvojčka 21. 5.-21. 6. Kljub relativni uspešnosti na I poslovnem področju in zadovoljstvu v zasebnem življenju vas boso obsedale črne misli, a vedite, da zaradi malenkosti. Ne dopustite, da bi vas prevzelo mišljenje za vas nepomembnih ljudi, s katerimi ne živite. Pazite na zdravje. Srečne številke: 3, 5, 7, 16, 21. Rak 22. 6.-22. 7. Pred vami so napeti dnevi in vznemirljivi dogodki, pazite se stresa. Odnosi s sodelavci bodo slabi, čemur boste pripomogli tudi sami s svojo preobčutljivostjo. Včasih bi lahko mirno sprejeli dobronameren nasvet prijatelja, počutili bi se bolje. Srečne številke: 5, 6, 9, 10, 29. Lev 23. 7.-23. 8. Planeti vam niso najbolj naklonjeni, spopadali se boste z zdravstvenimi težavami, prenapetostjo in zamorjenostjo, a glavo pokonci. V ljubezen se bo sreča prikradla skozi kanček žrtvovanja in veliko mero razumevanja. Pojdite v naravo in si naberite moči. Srečne številke: 4, 7. 8, 12, 23. Devica 24. 8.-23. 9. Vaš vsakdanjik bo privzel grenak priokus, odnosi z ljudmi, ki vas obkrožajo, bodo napeti in nesproščeni. Prihajali boste v neprije- S tne situacije, kijih bodo obarvali tudi prepiri. Obrnite se k prijateljem, sicer pa namenite pozornost krhkemu zdravju. Srečne številke: 2, 3, 8, 17, 25. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Pripravite malo več potrpežljivosti, kajti množica dogodkov vas bo vznemirila, ne izgubite živcev in bodite pripravljeni na izhod iz težav s trezno glavo. Življenje bo teklo v ritmu, ki ga boste odredili sami. V ljubezni bo sledil zanimiv in dinamičen obrat. Srečne številke: 6, 8, 9, 12, 28. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Pred vami so pozitivne spre- membe, ki pa se še ne bodo iztekle tako, kot bi vi želeli, začetek pa vsekakor je. Mlačnost, ki vasje spremljala na delovnem mestu in v zasebnem življenju vas bo začela zapuščati. Obeta se vam nekaj prijetnih večerov v dvoje. Srečne številke: 2, 5, 8, 16, 26. Strelec 23. 11.-21. 12. F-S|Vaša pričakovanja opremite z "■■objektivnostjo, tako v zasebnosti kot na poklicnem področju. Ne prenaglite se. Poslovni odnosi bodo zadovoljivi, načrti se ugodno odvijajo, tudi finančna situacija bo spre- jemljiva. Pojdite v naravo in pazite na vaše zdravje. Srečne številke: 3, 7, 9, 18, 23. Kozo.-og 22. 12.—20. 1. J^jjpred vami je naporen teden, izpolnjen z izčrpujočimi odnosi z okoljem, konfliktnimi situacijami na delovnem mestu in ljubezenskimi nesoglasji. Tudi zdravje vam ne bo šlo na roko, zato bodite v vsem, kar počnete, previdni, v komunikacijah z okolico pa blagi. Srečne številke: 2, 6, 9, 11, 22. Vodnar 21. 1.-19. 2. Pričakujete lahko solidne, ugo-"■" dne dni, čeprav brez večjih presenečenj. Umirjeni boste in zadovoljni, tudi vi rabite počitek. Pojavili se bodo nekateri novi načrti, o katerih pa zaenkrat le razmišljajte, za pametno akcijo je časa še dovolj. Srečne številke: 4, 5, 7, 12, 24. Ribi 20. 2.-20. 3. Ljubezen bo ^■■“važeira živlien spet v središču ^vašega življenja, možno je, da se bo v tednu, ki sledi, marsikaj razrešilo, vi pa si boste oddahnili in končno bolj umirjeno zaživeli. Ne pozabite na dobrega prijatelja, ki vam je ves čas skušal pomagati. Pazite na zdravje. Srečne številke: 3, 7, 9, 19, 21. Dvajset let oblikovalca Jožeta Domjana Velika Nova filmska afera: Spielberg ne sme snemati v Auschwitzu Pieteta nad pregledna filmsko razstava industrijo Ob dvajseti delovni obletnici slovenskega oblikovalca Jožeta Domjana so v Jakopičevi galeriji Arhitekturnega muzeja v Ljubljani odprli njegovo veliko veliko pregledno razstavo, na kateri Je nanizal blizu sto predvsem gledaliških plakatov - mnogi med njimi so viseli na največjih svetovnih razstavah grafičnega oblikovanja. V galeriji Je moč videti še knjižne opreme, celostne podobe, kataloge, koledarje, vinske etikete. Razstavo Je odprl eden najboljših poznavalcev slovenskega designa Stane Bernik, ki Je v uvodnem govoru odkrito priznal, da naši teoretiki In kritiki niso znali pomoliti nosu Iz prestolnice, sedaj pa so osupli In presenečeni, kako pomembne oblikovalske korake Je oral Celjan Jože Domjan. Eksperimentalno gledališče "F" Novica, da namerava sijajni ameriški filmski režiser židovskega rodu Števen Spielberg posneti filmske kadre v zloglasnem koncentracijskem taborišču v Auschwitzu, je v Svetovnem židovskem kongresu izzvala val ogorčenja in protestov. A očitno je bila nova filmska afera prenapihnjena, morebiti reklamna poteza, kajti pokazalo se je, da gre za nesporazum in da režiser nikakor nima namena prizorišča holokavsta izrabiti v filmsko tržne namene. Spielberg namerava posneti film o Oskarju Schindlerju, nemškem industrialcu, luteranu, ki je v svoji tovarni orožja za Tretji Reich zaposlil več kot tisoč Zidov, ujetnikov Auschwi-tza, in jih tako rešil zagotove smrti. Zavrnil je zahtevo Gestapa in mu ni izročil seznama zaposlenih, policiji pa je bilo več do orožja kot do imen, zatorej ni vztrajala. Glavni lik v filmu bo upodobil Ben Kingsley. S snemanjem bodo pričeli konec februarja v Krakovu. In slišati je bilo, da bo Spielberg nekaj filmskih scen posnel v samem koncentracijskem taborišču, ki je postalo velik muzej človeške tragedije. Njegova prošnja, naslovljena na poljske oblasti, je v Svetovnem židovskem kongresu dvignila ogromno prahu. Sredi tega meseca je režiser s predstavniki Kongresa sedel za pogajalsko mizo in za njo zagotovil, da v taborišču ne bo postavil kulise plinske celice, niti ne bo njegova filmska ekipa prestopila praga koncentracijskega taborišča. Poudaril je še, da bodo napravili le zunanje posnetke v črno-beli tehniki. Po besedah izvršnega direktorja Muzeja Auschvvitz Elana Steina veljajo v muzeju zelo stroga pravila še posebej, če želi kdo notranjost taborišča izkoristiti za filmsko snemanje. Resda so tam v preteklosti filme že snemali, vendar je bilo to v komunističnih časih, od leta 1985 pa veljajo stroge omejitve. Vodstvo ustanove je dovolilo snemati le dokumentarce, vse ostale prošnje so doslej odbili. V javnosti so dovoljenje, da sme režiser Spielberg s svojo filmsko ekipo vstopiti v zloglasno koncentracijsko taborišče, komentirali kot obujanje antisemitizma na Poljskem. V Svetovnem židovskem kongresu so nameravali svoj protest nasloviti na Združene narode, po- tlej pa so z režiserjem le našli skupni jezik. On sam pravi, da ne razume, odkod toliko vroče krvi zaradi njegovega filma. Vselej je jasno povedal, da nima nobenega namena snemati znotraj Auschwitza, nikoli ni pomislil, da bi v tem tragičnem zgodovinskem prostoru postavil filmske kulise, denimo, plinsko celico. Že davno jo je montiral v nekem krakovskem gledališču. V Auschwitzu ali točneje pred njim želi posneti le simbolični prizor, ko skupino taboriščnikov vodijo pred ograjo. To bi opravili v treh dneh, medtem ko bo snemanje filma trajalo najmanj tri mesece. Režiser zagotavlja, da se tudi pred vhodom ne bodo ničesar dotikali. Film „Schnidlerov seznam" bodo posneli v črno-beli tehniki. Spielberg pravi, da je vso svojo mladost preživel v gledanju črno-belih dokumentarnih posnetkov holokavsta in da si ga nikakor ne more predstavljati v barvi. Hrastnik: Posamezniki ostajajo na robu občinske pogače In ■ ■ - 16 ' Celjsko Eksperimentalno razkriti, kaj se zgodi, če iz gledališče „F“ se kani tokrat naturalistične tragedije na-predstaviti v KLJUBU z na- stane triptih. Držijo se svoje turalističnim triptihom Go- tradicije, močno začrtane spodična Julija. Z uprizori- karakterne vloge in besede, tvami ob 17. uri v četrtek, 18. poistovetene z značaji, februarja, v soboto, 20. fe- Igrajo Vesna Prevolšek, bruarja in v soboto, 27. fe- Nataša Bertalanič in Miha bruarja, nam bodo skušali Alujevič. Kulturna tradicija bledi Za nami so prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Spet so se zvrstili slavnostni govorniki, slišali smo lepe besede, prijazna povabila, in posameznikom, ki so prejeli takšna ali drugačna priznanja, smo segli v roke in čestitali. Je bilo morda kaj drugačnega, bolj privlačnega in resničnega? če se ozremo po hra-stniški dolini, občini, ki šteje nekaj več kot 11 tisoč občanov, lahko opazimo, da vladata sivina in malodušje. Vse manj je veselja med ljudmi, tiste prave delavske enotnosti in solidarnosti. Vse se je nekam zgubilo in odtujilo. če so se lahko v tej revirski občini pred leti pohvalili s številnimi kuRurnimi amaterskimi skupinami, ki so uspešno nastopale tudi po Sloveniji, danes temu ni več tako. Kulturna tradicija bledi, pri zvezi kulturnih organizacij sicer zatrjujejo, da je trenutno uspešnih dvanajst sekcij. Resda imajo v Hrastniku dve godbi na pihala: rudarsko, ki bo letos praznovala 140. obletnico, in steklarsko. V zvezo kultur- nih organizacij je vključenih sedem pevskih zborov, dve mladinski gledališki in ena lutkovna skupina. Povsem so zamrle folklorna, plesna in dramska dejavnosti, z delom je prenehal veliki zabavni orkester. Žal je med mladimi ugasnila želja po ustanavljanju novih, modernejših kulturnih oblik. Manjka animatorjev, mentorjev, ni več zagnanosti in vse bolj opazno postaja tudi dejstvo, da pri zvezi kulturnih organizacij nimajo zaposlenega strokovnega delavca. Delo sloni le na predsedniku zveze, ki že sedem let po svojih močeh skrbi za pomembnejša opravila. Morda mu delo uspeva, ker je kot profesionalec zaposlen pri stranki SDP, si- cer pa je ljubiteljsko precej povezan s kulturo v občini. Ampak občinsko vodstvo je pred leti menilo, da v občini, kot je Hrastnik, ne potrebujejo strokovnega delavca in prav veseli so bili, ko so se lahko pohvalili, da so zmanjšali število zaposlenih v takratnih družbenih dejavnostih. Tudi kulturni objekti so neprimerni. Dve dvorani, ena v Krajevni skupnosti Dol pri Hrastniku in druga večja v delavskem domu, sta za gostovanje večjih gledaliških ansamblov neprimerni. Tudi tehnična oprema je zastarela in dotrajana. Denarja za kulturo pa je iz leta v leto manj. Dovolj zgovoren je podatek, da ena gledališka predstava stane več, kot znaša mesečna dotacija ZKO. To je veljalo za leto 1992. Letos pa je občinski proračun za delo ZKO in društev namenil 950.000 tolarjev. Kar 373.000 tolarjev pa za sofinanciranje abonmajskih pri- reditev. Delo v kulturi ni nikoli plačano in poplačano. Le redki posamezniki ostajajo zvesti in skušajo mladi rod pritegniti v izročilo prednikov. Dr. Matjaž Kmecl je pred leti v slavnostnem govoru ob 130. obletnici hra-stniške Steklarne lepo rekel: „Z delavci je rasla kultura. Kot je izpod zemlje prihajalo črno zlato, je tu zgoraj nastajala steklena svetloba dneva. In če je kje združeno na simboličen način vse, od najbolj črne teme do najsijajnejše svetlobe, od obupa slovenskega obstajanja do največje samozavesti, potem je to tu, pri vas, v Hrastniku!" In danes je v Hrastniku zbledela kulturna tradicija. Bo zasijalo novo sonce, ki bo dalo navdjh vsem tistim, ki se s kulturo ukvarjajo in jim je blizu vsakdan. Ali bo šlo vse vloženo delo v muzejske arhive? Vojka Povše Krasnik Kdo je ubil partizana "Mata " in kje mu je grob Je Mato vstal od mrtvih ? Moje odprto pismo, ki ga je NOVA DOBA objavila 16. septembra lani, je dan kasneje objavil tudi pomurski VESTNIK. Na to objavo se je 26. novembra 1992 oglasil Štefan Kuhar z „dopolnilom“. Zadovoljen sem bil, ker je podprl moj predlog, da je treba pospešiti delo občinskih komisij za ugotavljanje medvojnih in povojnih zločinov ter je mnenja, da bi se reševanja teh problemov in sporov . . . v lastnem interesu in interesu zgodovinske avtentičnosti že davno, sedaj pa čimprej, resno in sistematično morala lotiti republiška organizacija zveze borcev Slovenije. Presenečen sem bil zaradi tega, ko sem v VESTNIKU 14- januarja prebral, kako g. Červič Stane Bojan v istem VESTNIKU pod naslovom „ Odprto pismo - k dopolnilu Štefana Kuharja z dne 26. 11. 1992 grdo napada Štefana Kuharja, pri tem pa omenja tudi mene. Štefana Kuharja ne poznam, tudi nikdar ga še nisem videl, precej pa sem o njem slišal po vojni. Prepričan sem, da marsikaj, kar Červič Kuharju očita, n« resnično. Do takšnega prepričanja me vodijo že same Červičeve trditve, kako so on in njegovi "bili smo poslani na teren Medji-murja in Prekmurja na politično delo, po nalogu Ivana Nemca • Vojka,,, ko pa so stvari bile popolnoma drugačne. Ne mislim zagovarjati Štefana Kuharja, naj se za- govarja sam, če je to sploh potrebno. Presenečen sem samo nad tem; zakaj tak napad nanj, ko pa je predlagal hitrejše postopke pri osvetljevanju "Megle,, - zlasti v interesu borcev in njihove organizacije. Kako skregani so razne trditve, podatki in datumi g. červiča med seboj in z njim, bom skušal dokazati z njegovimi opisi! V svojih “Spominih na partizansko leto 1944 v Prekmurju,, (Vestnik, od 23. februarja do 17. julija 1984) červič v drugem nadaljevanju z dne 1. marca 1984 opisuje odhod 6 aktivistov - (za kar so se sami imenovali!) v Prekmurjef?) in to 6. JANUARJA 1944- Kdo je sestavljal to skupino "aktivistov,,, katere vodja je bil Stane Červič - Bojan, je evidentno: Alojz červič -Mihec, Dragica Vrbnjak - Nadja, mati Elizabeta Vrbnjak - Mira, Mihcev spremljevalec Mirko Krajšek - Miško in Avgust Megla - Mato. Nič pa o tem, kdo jih je poslal in KAMI Šli so torej na slepo? Prva postojanka je bila v Globoki z dodatnim delovanjem na razkriškem območju, kar je že bila lep čas, preden so prišli v Prekmurje. Toda že prej sta se kar dva nekam “zgubila,,: Miško Krajšek - Miško, spremljevalec Alojza Červiča - Mihca, ni bil ob njem, ko so ga ustrelili pri Škle-darjevih v Črenšovcih, ampak so ga prijeli v Medjimurju pred aretacijami v Prekmurju (PRED 9. MAJEM 1944), Avgusta Megle - Mata pa je, kakor piše v nada- ljevanju Červič, ŽE APRILA 1944. LETA Slavko Ivajnšič odpeljal NAZAJ NA LJUTOMERSKO OBMOČJE. “Sam sem bil pred odhodom ranjen,,, piše červič, "in še vedno nisem ozdravel.,, Od tu naprej resnični borec Avgust Megla - Mato, brat sodelavca Štefana Kovača • narodnega heroja Vinka Megle, postaja vedno večja uganka. To pa zato, ker g. Červič v svoji izjavi na SPIZ v Murski Soboti svojemu sodelavcu Štefanu Srešu dne 3. 10. 1978 dobesedno zapisano pove: Ob provali meseca MAJA 1944 »o bM skoraj vsi moji spremljevalci ujeti, razen Megle Avgusta “Mata,,, kateri pa se je POZNEJE VRNIL nazaj na Ljutomerski teren, tako da sem ostal v Prekmurju sam ll On dajanju te izjave, ki jo je potrdil z lastnoročnim podpisom, pa je červič pozabil, kaj je pet mesecev prej (4- 5. 1978) pisal Dušanu Špindlerju e Maribor: „Čudi me, da poveličuješ delo Megle Avgusta "Mata,,, ko pa dobro veš, da ni bil noben aktivist, OD NIKOGAR POSTAVLJEN, DA SMO BILI Z NJIM POVEZANI KOMAJ DOBER MESEC in Ti si dal nalog (pri Pintarič Savotu), da se ga likvidira . . . Tudi dobro veš, da je likvidiral Ivanjnšič in zakaj ..." Jaz sem bil ranjen 19. SEPTEMBRA 1943. Po tem červičevem pisanju je Megla Avgust „Mato" kot negativen ali „noben' aktivist bil likvidiran ŽE JESENI 1943! Ker pa je Megla Avgust „Mato", kakor je zapisal červič, šel z njegovo SKUPINO AKTIVISTOV kljub likvidaciji JESENI LETA 1943 6. JANUARJA 1944 na Madžarsko JE MORAL VSTATI OD MRTVIH! Gospod Červič, ali se vam zdi, da je ta vaša mast preveč zasmrajena? Upirajo se mi takšne neresnice, ne le zaradi Avgusta Megle „Mata“, ki sem ga zelo dobro poznal in sva bila prijatelja, ampak tudi zaradi Dušana Špindlerja, ki je bil glavni organizator NOG v tem delu Slovenskih goric in Prlekije, od prihoda Nemca Ivana -Vojka do junija 1943. Megla Avgust „Mato" pa je bil tudi znan nasprotnik predvidenih umorov in požigov domačij, ki so jih po nalogu ali kako drugače nekateri opravljali od poletja 1943 naprej, preko Babjega ložiča do umora Lizike Vrbnjak v noči iz 27. na 29. december 1978 v Kurčevcih, ki je o umoru Megle Avgusta „Mata“ dosti vedela, pa jo je bilo treba utišati. Zgodba še ni končana, zelo pa je povezana še s številnimi protislovji ti izjavah in pisanju g. červiča v različnih časovnih obdobjih. Najbrž bo zaradi tega potrebno z njo še nadaljevati. FRANC TARČA, Ptuj Ne gre le za Babji ložič (7) Mora in strah med Prekmurci Smrt Štefana Kovača, 18. oktobra 1941, neustrašnega voditelja upora; So. oktobra izrečena smrtna obsodba Štefana Cvetka in Evgena Kardoša, izvršena s fevdalnim ceremonialom na vislicah soboškega grajskega dvorišča na največji praznik protestantov Sl. oktobra; naslednji dan, na dan mrtvih 1. novembra 1941, žalostna povorka od gradu do železniške postaje v verige vklenjenih obsojencev za transport e budimpeštanske zapore, so kot mora obvisele nad večino prekmurskih ljudi ... Še posebej nad tistimi, ki se jim je posrečilo izogniti aretacijam in onimi, ki so jih Madžari iz množice aretiranih izpustili, saj jim je šlo za to, da uničijo „vodilno smetano" upora. S takšno drakonsko kaznijo so nameravali Prekmurcem nagnati v kosti strah pred podobnimi „norostmi". Mora in strah med Prekmurci, a tudi strah ustrahovalskih zaveznikov Madžarov na tej in Nemcev na oni strani, so mejno reko Muro naredili še težje prestopno____ Čeprav sta se Mirna Kovačeva, vdova Stefana Kovača, in Vinko Megla, ki je bil skupaj s Štefanom Kovačem ranjen v boju z madžarsko zasedo ti Grančanih, že po kon- ferenci ti Jastrebcih na domu Jožeta Ka-renčiča 1. novembra 1941 - tuje bila Mirna inenovana za sekretarko, Vinko pa za člana Okrožnega komiteja za Prekmurje - napotila proti Prekmurju zaradi zvez, ki jima jih ni uspelo vzpostaviti, sta nadaljnje poskuse opustila 6. januarja 1942. Z zvezami nista uspela Jože Kramar - Juš iz Trnja in Jerko Novak iz Štrigove, ki sta se avgusta 1942 z one strani Mure zaradi tega napotila v Prekmurje-. Brez uspeha so precej časa ostali tudi poskusi prekmurskih aktivistov najti zveze - celo preko Zagreba, ki naj bi jih do „centra" konkretno izpeljala Franjo Štefanec in Franček Hegeduš. Krivda neuspešnosti je bila tudi na strani „centra“ , ki se kljub boljšim možnostim (izkušnje, oborožitev), ni kdo ve kako trudil za to povezavo. To je potrebno posebej poudariti, ker so prekmurski aktivisti po vojni nemalokrat slišali očitke, kako so predvsem oni, za razmere (tako pozitivne kot negativne), krivi prepočasnega vzpona NOG v Prekmurju. Najboljši dokaz za našo trditev je izvleček iz pisma, ki ga je Edvard Kardelj-Bevc 14. decembra 1942 zapisal v daljšem poročilu Titu: „.. .Se slabše je na Štajerskem, kjer so številne izdaje strahovito zreducirale naš aktiv, najboljši ljudje so postreljeni, pojavilo se je mnogo izdajalcev (medtem ko so v Ljubljani in na Gorenjskem izdajalci redkost, čeprav ljudje vedo, da jih bodo ustrelili - posledica močnega vpliva partije med množicami), a ob tem so redke in slabe tudi partizanske čete, pa za Partijo ne morejo predstavljati resnejše opore za politično delo med množicami. V Prekmurju ne vemo, kakšen je položaj. Stari naš aktiv so Madžari deloma povesili in pobili ali strpali na robijo. Če je ostalo kaj nižjih kadrov, ne vemo, ali so sploh pokazali kakšno aktivnost. Dokler ne vzdignemo Štajerske, nam je zelo težko vzdrževati zveze s Prekmurjem, zato nismo niti storili kakih večjih ukrepov, da bi se povezali ..." Tako je razvoj NOG v Prekmurju, kot na vsakem drugem območju Slovenije, doživljal pač glede na menjajoče pogoje nihanja padce in vzpone! Zanimivo je, da o stanju in obnavljanju NOG v Prekmurju „centra“ niso informirali številni borci pa „borci“ in „aktivisti“ , Prekmurci, bodisi so se nedostopno zabun-kali, ali še številnejši partizani in aktivisti, ki so Prekmurje „spoznavališele tik pred osvoboditvijo, 3. aprila 1945! Ali, kar je še slabše, tisti solonaši, ki so Prekmurje prvič v življenju povohali šele po osvoboditvi. Toda eni in drugi so o Prekmurju in o dogajanjih v njem in njegovem NOG vedeli povedati več kot tisti, ki smo ves čas bili na svoji zemlji in med svojimi ljudmi, čeprav nismo imeli partizanskih brigad in čeprav se nismo ubijali -med sabo! Takšno stanje se je vzdržalo vse do današnjih dni tudi s pomočjo stališč „centra". Zaradi tega so posamični ali organizirani „Prostostrelci“ že med, a tudi po vojni, ne samo v Prlekiji, ampak tudi v Prekmurju počenjali stvari, s katerimi vodstvo NOG v sta dejanj in storilcev zavitih v meglo pomurske ravnine. Zaradi resnice moramo to meglo do konca razgnati: Tudi s pomočjo zgodovinarjev in ,,zgodovinarjev", ki so jo pomagali zgostiti, in republiške borčevske organizacije, ki zaradi premajhne odločnosti te megli ni razgnala že prej, čeprav je to v njenem interesu. ŠTEFAN KUHAR Prekmurju nikoli ni soglašalo ali jih odobra valo. Zaradi tega je še, ne le Babji ložič, tir MALI OGLAS ZASTONJ KuP0N MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. N0W190BA' - v T ' , Ime................................priimek. naslov...................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. NAROČILNICA podpis naročnika MOtfg^OBA___________________________17. februarja____________________STRAN 20 Del Didacte 1991 Diisseldorf bo reševala enota Temeljnega sodišča Celje: Velenje Namesto osmrtnice 13. 1. 93 je Nova doba objavila moje Pismo bralcem: Katero sodišče v Sloveniji bo razrešilo Didacto 1991? Zaključek pisma je optimističen: ima celjsko sodišče štirideset sodikov, pet jih je out, zaupa se Didacta naslednji peterici, ... itd. Škoda, ta peterica bo iz mariborskega sodišča! (Razvidno iz Nove dobe z dne 10. 2. 93.) +++ Nova doba ni dnevnik. Je tednik. Zato ima precejšnjo dokumentarno vrednost. Želi se poudariti, da se izvode Nove dobe čuva vsaj pet let. Tako v št. 7, leto XXVII / op.: danes rimske številke pomenijo - poudarjajo imenitnost, arabske so v uporabi zaradi razumljivosti: 1. ) obrtnica A. Klemen, Laško, IMA pred odhodom na Didacto 216.205 DEM (njena izjava, ki jo potrdijo tožilstvo, policija, dev. inšpekcija, sodišče) 2. ) taista obrtnica je imela stroškov z Didacto (do dneva odhoda) 98.623 DEM, potem ves teden nič (po prihodu), naprej ni več pomembno (njena izjava, ki jo potrdijo policija, inšpekcija, tožilstvo, sodišče) 3. ) vsi znamo izračunati, da ima nekje še 117.528 DEM 4. ) ima nekje 117.528 DEM, ko stopi v Nemčiji k mikrofonu in 1000 učiteljem spregovori: „a) Človek vsak dan nima pri sebi 25.000 DEM! b) Firma Makarenko oz. Peter Zalokar mi (sta) je stornirala plačilo sponzorskih stroškov! c) Prevzemam sponzorstvo, to je večerjo, vstopnino, ta družabni večer z glasbo! d) Posodite mi vsak 20 DEM, vrnem v roku 8 dni, zastavljam del hiše (op.: Zakaj ne zaustavi svojega novega avta Hyundai (?)“ Je sedaj razumljivo, zakaj iščem pravico na sodišču? Da sodnik gospod Miran Jazbinšek pokliče gospo Klemenovo in jo vpraša: „Kje je bilo 117.528 DEM, da Vam je manjkalo 25.000 DEM?“ Vsak ve, daje takrat podjetje Makarenko p. o. Celje bilo uničeno, kajti njegov trg so LE šole! Toliko o pomenu arabskih in rimskih številk; o tem, da sta dve leti mimo in celjsko sodišče še ni našlo časa, da bi kaj vprašalo A. K; o tem, da policija, tožilstvo, sodišče ugotavljajo, kako bi se 216.205 DEM x 9 = 1.945.845 SIT (takrat davnega 1991) dalo napisati z rimskimi števili: (MCMXLV) . M + DCCCXLV - (DXXXLXXXVII) . M + DXVII = in že na daleč se vidi, da ima A. Klemen strašansko izgubo 60.074 DEM, kajti spodnje število je mnogo daljše od gornjega števila. +++ K stvari in Velenju! Sodišče Celje torej piše Vrhovnemu: al P. Z. žali sodnike, b) sodniki so uradne osebe in njihova žalitev je čl. 114 KZS (do tri leta zapora), c) namiguje na njihovo podkupljivost, d) določite neko drugo sodišče v tistem delu Didacte, ko nastopa sodnica Marjetica Nosanova! (op.: Zakaj še ne tistega dela z rimskimi števili?) e) P. Z. smo ovadili TJT Celje (tožilec g. Milem Birsa) Vrhovno sodišče ugodi Celjanom in MB sodišče stopa na sceno. Mariborčane je strah: „Kaj pa, če P. Z. zažali še nas in začne namigovati? Potem moramo pisati v Ljubljano in predati štafetno palico morda sodišču v Kranju, Kopru!“ Veliko Koprčanov bere Novo dobo in hitro na njihovo sodišče: „In če Vas zažali?" Sodišče Koper: „Potem pa v Novo mesto, kajpada!" +++ Sodni perpetum mobile in nič mi ne morejo! Bralec ve, da sem ovadil celjskega tožilca. Poglejmo v sodno dvorano! OVADENI TOŽILEC: Žalil je sodnico! OVADENA SODNICA: Tako je! Čl. 114, ker sem sodnica, sicer bi bil čl. 108 (navadni državljani) OBTOŽENI JAZ: Po neki logiki, ker sem prvi ovajal in podal obtožne predloge, bi najprej rešili predhodni vprašanji: - Ali sme tožilec zavreči mojo ovadbo zoper A. K. na osnovi nekih zaključkov nekega gospoda Rajka? - Plačal sem za sodnega izvedenca 15.000 SIT, ker je tako ukazala sodnica! Kasneje pritrdi zaključkom g. Pleve-Ija, a ta še zdaleč ni bil določen za sodnega izvedenca finančne stroke! Končno je sodnica uradna oseba le v pravdnih zadevah! če pa g. sodniku izmakne kazensko zadevo, kajti ta je že bil na tem, da kaj vpraša A. K., dela na ČRNO! Naj ovadi kot čisto navadna državljanka! Tožilec ne bi bil na tako pomembnem mestu, če ne bi uvidel takih scen na sodišču! Izmazati se je treba: a) da vlogo Višjemu tožilstvu, da ga oprosti te zadeve, b) Višje tožilstvo določi, da čl. 114 vzame v roke enota VELENJE! Tam pa so znani po primeru Štorman in strah leze v moje kosti. Zato sem napisal pismo: „Priznavam, pridite, obljubljam, da se ne pritožim!" Enako napišem v Maribor - torej ne grem v žalitve! +++ Stavim za 140.000 DEM, da NE SODIM SODB! Če jih dobim in stavo izgubim, pa se ve, kdo plača: Alenka Klemen, Laško +++ Sklep Vrhovnega sodišča ima oznako PR!!! Vsak sodni spis ali vpisnik ima oznake: P = pravda K = kazenska Kr = razno kazensko Su = sodna uprava PR = poročilo ustanove za duševno bolne iz območja nekega Temeljnega sodišča. Celje ima Vojnik in Ravne pri Šoštanju. Variante so: opazova- nje, zdravljenje, pridržavanje! Sledi ugibanje, kdo je tam? Ugotovi se, da je računalnik odvetnice Bariče Židar spet nekaj po svoje pisal, kajti. PR oznaka velja le za Temeljna sodišča! Delo poteka takole: 1. ) ekipa Klemen (odvetnica, A. K., bankir, kurir) nekaj napišejo, 2. ) kurir na ustrezni naslov, 3. ) čuvaj pečatov pritisne pečat, 4. ) kurir na pošto in tisto pride v Celje ali pa na Vransko! Po tej poti so bili že izdani sklepi: 1. ) sklep tožilstva o zavrnitvi ovadbe, 2. ) sklep senata c. sodišča o tem, da sodnica Nosanova dela v redu 3. ) sklep c. sodišča, da preiskave ne bo, 4. ) sklep senata c. sodišča (v njem sedi sodnica Nosanova), daje moj ugovor na sklep iz št. 3 zavrnjen, 5. ) sklep Vrhovnega sodišča. Tako daleč, da bi izstavili SODBO, pa ekipa Klemen ne upa! NAMIGOVANJE O PODKUPNINAH: Predlagatelj Kazenskega zakona je že vedel, kako težko je dokazati podkupnino (čl. 195). Zato j izumil še čl. 197 KZS (nezakonito posredovanje) poseben primer podkupovanja, ko storilec ne da podkupnine, pač pa skuša doseči isto kot pri podkupovanju s svojim položajem oz. vplivom! In jaz sem za določene delavce pravice v obtožnem predlogu imenoval ČL. 197 in NE 195! Najmanj kar je, da so si določeni delavci pravice križem kražem zelo všeč in Didacto 91 razrešujejo tako, da npr. tožilec ne „zadrgne“ sodnice, sodnica ne očrni kriminalista, kriminalist pusti pri miru inšpektorje ... vsi skupaj pa A. Klemen! DIDACTA 93 STUTTGART (1. 3. - 5. 3. 93) Makarenko p.0. pelje na sejem: a) manj kot 100 učiteljev, b) med 100 in 300, c) ah, pa ne, da več kot 500 in do 700, č) če je več kot 1000, je prav gotovo LAŽ! Zahvaljujem se Novi dobi! Pojma nimajo, kako jo berejo prosvetni delavci! Vsak moj članek je napolnil 2-3 buse! Več kot 1000 jih gre letos! Dolgo sem menil, da mi pri oživljanju podjetja kaj pripomore sodišče Čelje, kajti Makarenko je njihov, če že mora biti v njihovem registru. Kje pa? PETER ZALOKAR, Vransko Firm« in Md«! subjekt« KAEAHESKOjpodJ« m intalaktualtM storit To^skonoasko propagando in trgovlnotp«o«v Csljs« Oorlfiks 6 številka registrskega vložka registrskega soditta in njegov sadež 1-2469-00 Celje Datum vpisa Oznaka in Številka sklepa številka vpisa Ime sodišča 1312.1991 :;rg 2159/90 Vetneljno aodlSSe v velju l^nota v Celju ustanovitev podjatjs v Na podlagi sklepa registrskega sodiiča je bM opravljen vpis v sodni register .. zasebni lastnini , ................ ............................................ z naslednjimi podatki: Firma in sedež podjetja ali drugega subjekta vpisa r’.AVU?.:'!iKO,podjetje sa intelektualna stQritvefekononsko propagando in trgovino, p.o.t Celje skrajšana firaai KAKAiiEKKO#p.o.,OalJa Oadeit Celja, Goriška 6 Drugi vpisi Ustanovitev poiijotjo v zasebni lastnini, Je vpisana v sodni re-intor s sklepom sodi:'ča 3rp 2159/90 z dne 1.°,. 2.1991. tr^ Sledi nadaljevanje številka: | 4. Priloga k prepisu sklepe Pooblaščena oseba podpiše samo prilogo k priglasitvi, sodnik pa prilogo k sklepu In registrski Hat. Obrazec: priloga k sklepu številka 1 Britanci so proti treningu genitalij Sprijeni ali bolni? Ali je sadomazohizem zasebna spolna igra ali telesna poškodba? O tem mora odločiti najvišje britansko sodišče House of Lurds. Pri ogledu videa v Scotland Yardu je bilo 'celo brezčutnim kriminalistom, ki se ukvarjajo s seksualnimi delikti, slabo. Globoko v moška spolovila so bile zarezane britvice, moda zglajena s pilami in peščenim papirjem, penis z debelim žebljem pribit na desko. Kri je lila, tako da je bilo policiji popolnoma jasno, da so takšne igre terjale tudi smrtne žrtve. Kasete so tako rešile Sco-tland Yard do sedaj največjega izsledovanja za spolnimi zločini. V relaciji pod šifro „spanner“ ali ključ za vijake so prijeli 16 mož in akcija je pristala na najvišjem britanskem sodišču. Plemenitim parlamentarcem vsekakor ni šlo za spolno zlorabo, temveč, kot piše liberalni Guardian, „za prihodnost družbe". Domnevni seksualni hudiči pa so se pri zasliševanju pokazali kot sicer vrli in pošteni pripadniki srednjega stanu. Tako so bili s krvavečim videom zaposleni strokovnjak računalništva, odvetnik in že 26 let poročen gasilec. To, kar je gospode združevalo, je bil čudaški hobi: sadomazohizem ali kratko SM. Scotland Yard v tem ni videl nobene spolne igre, temveč, kot je bilo dokazano, težke telesne poškodbe, in je afero izročil pravosodju. S tem pa se je začel tek učencev SM skozi sodne dvorane, zapore in skozi opravljanje v tisku. Decembra 1990 so 15 privržencev SM predali sodišču. Gre za to, je grmel sodnik Rant, „da potegnemo mejo med tem, kar velja v neki civilizirani družbi za sprejemljivo in kar ne“. Da bi to lahko razložil, se je uradni mož skliceval na zakon o telesn: h poškodbah iz leta 1861 in osem obtoženih obsodil na zaporno kazen do štirih let in pol. Obsodbe niso osupnile le SM okolja, ampak so narod celo razdelile v dva tabora. Od sedaj se borijo »ljubitelji usnja", ki jih podpira meščansko gibanje Liberty, Talk - show in demonstracije za svobodo posameznika tudi na področju spolnosti, ter tabor konzervativcev, ki agitira z letaki in s cerkvene prižnice za »varnost pred spolno anarhijo" -in jo mogočni konzerva-tivci občutijo kot »red za krščansko enotnost". Britanskemu pravosodju, ki ga že tako zasmehujejo in zmerjajo zaradi neživljenjskosti, ob takih obsodbah ni bilo preveč prijetno. V februarju je predsedujoči londonskega vklic-nega sodišča lord Lane znižal kazni, vendar je ostal pri obsodbi. S tem pa je brutalni SM še naprej kriminal. Večdnevno zasliševanje v VVestminstrski palači je postalo sredstvo presenetljivega dogodka in pravdanja. Psihiatri in z lasuljami ter uradnimi oblačili okrašeni odvetniki so se celo sprli za- radi vsakovrstnih čudaštev: izbičanje, prevrtane ustnice, »trening genitalij", črna gumijasta koža. Sadomazohizem ta čas v kraljestvu doživlja prav nasilni razvoj; specializirane trgovine in skladišča kar cve-tejo in SM scena se več ne skriva. 700 homoseksualcev in lezbijk v usnju in kovini je demonstriralo sredi Londona, da bi si sodnike pridobili zase. Eden izmed korakajočih, ki je imel skozi prevrtano spodnjo ustnico potegnjeno ključavnico in ga je ovirala pri govorjenju, je kričal-. »Boksarji si drug drugemu za denar razbijajo obraze v kašo. Zakaj je torej orgazmu namenjeno bičanje, kaznivo dejanje?" Strokovnjaki menijo, da bo strah pred aidsom pospešil izogibanje v čudaške poljane spolnosti brez nevarnih spolnih odnosov. V londonskih telefonskih govorilnicah pa visijo vizitke druga poleg druge: »Stroga go- spa nudi udarce nespodobnemu mladeniču". Glenn VVilson z londonskega inštituta za psihia- trijo ocenjuje, da se kar 30 odstotkov Britancev gre SM igre v svojih spalnicah. Za Joano Bogle iz »reda krščanske enotnosti" je sado - mažo seks simptom »do dna bolne družbe". Londonski Independent pa vidi jedro problema takole: »Britanci pač ljubijo, da trpijo za svoje veselje." DER SPIEGEL Priredila N. M. kt '*• t' ‘V ’ [.'/-.V- MALI OGLASI AVTOMATIK s smerokazi ugodno prodam. Tel.: (063) 31-781. ŠIVALNI STROJ Višnja S, elektronic, z omarico, malo rabljen, prodam. Več informacij po telefonu (063) 37-327. KARAMBOLIRANO taurio, letnik 90, prodam. Šket, Močle 4, Šmarje pri Jelšah, tel.: (063) 821-756. REDNO HONORARNO delo nudim zanesljivi osebi s telefonom ali pisalnim strojem. Tel.: (063) 37-070. FIAT 126 P, letnik 1983, registriran do 31.5., prodam za 1500 DEM. Informacije dopoldan (063) 32-811, popoldan 27-592. N0Wf90BA £ ELEKTROTEHNA ELEX international trade Ljubljana UVOZNIK IN GENERALNI DISTRIBUTER ZEROVVATT PRALNI STROJI IN MIKROVALOVNE PEČICE TELEVIZORJI Pralni stroj MILE Pralni stroj 258 Mikrovalovne pečice MW 75 MW 65 MW 60 76.330 SIT 72.780 SIT 52.584 SIT 37.174 SIT 35.720 SIT TV 2044 (51 cm) 43.980 SIT TV 2141 (55 cm) 48.980 SIT (v ceno je vštet prometni davek) (v ceno je vštet prometni davek) PRODAJA V TRGOVINAH ELEKTROTEHNA SET Je bi! šef FBI homoseksualec? Avtorji nove biografije dolgoletnega Sefa FBI J. Edgarja Hooverja, njegovo popustljivost do organiziranega kriminala razlagajo s tem, da je mafija morda njega, ki je Čuval svojo moC z izsiljevanjem politikov zaradi njihovih seksualnih avantur, izsiljevala zato, ker je bil homoseksualec. Znani Sef FBI J. Edgar Hoover se Je preoblečen v žensko udeleževal homoseksualnih orgij, trdi v novi Hooverjevi biografiji britanski novinar An-tony Summers. „Hoover, ki je v vsej svoji karieri izsiljeval druge, je bil tudi sam žrtev izsiljevanja ameriške mafije," je zapisal Summers v svoji knjigi ..Službeno in zaupno: Skrivnostno življenje J. Edgarja Hooverja". Zaradi te knjige, ki te dni prihaja na tržiSCe, se že dviguje velik prah. Homoseksualnost Sefa FBI je bila že dolgo tarCa raznih Sal in anekdot. Avtor knjige pa se je pogovarjal tudi z žensko, ki trdi, da je prisostvovala dvema homoseksualnima orgijama, na katerih se je Hoover pojavil preoblečen v žensko. Ta priCa je Susan Ro-sentiel, vdova bogataša povezanega z ameriško mafijo, ki seje udeležila omenjenih zabav s prijateljem homoseksualcem. Opisuje, da je videla Hooverja oblečenega v Črno žensko obleko, s Čipkastimi nogavicami, v Čevljih z visokimi petami in Črno lasuljo, predstavili pa so ji ga kot „Mary". Bil je tudi naliCen in je nosil lažne trepalnice. „Bilo je oCitno, da to ni ženska: videlo se je, da je obrit. Bil je Hoover. Nikoli nisem videla ničesar podobnega. Nisem mogla verjeti, da sem sreCala Sefa FBI oblečenega v žensko," je izjavila Susan Rosentiel. Drugič ga je videla oblečenega v rdeCe krilo z rdeCo Čipkasto bluzo. V njegovem spremstvu sta bila, kot tudi na prvi orgiji, dva mladoletna plavolasa mladeniča. Na obeh orgijah je imel z njima seksualni odnos. J. Edgar Hoover je bil na Čelu FBI skoraj pol stoletja, od 1924. pa do svoje smrti 1972. Varnostno službo, ki se za razliko od podobnih v svetu ukvarja tudi s preganjanjem kriminala, Je temeljito moderniziral. Vendar pa je bila mafija njegova slaba toCka. Nikoli ni bil pripravljen priznati, da v Ameriki sploh obstaja organiziran kriminal. Tajne zveze med FBI in mafijo izvirajo iz Časa med drugo svetovno vojno. Takrat je ameriška mafija pomagala pri zbiranju obveščevalnih podatkov pred zavezniškim izkrcanjem na Siciliji 1943. (Za nagrado je bil Sef ameriškega podzemlja Lučk Luciano izpuSCen iz zapora in poslan v Italijo.) Mafija, ki je kontrolirala sindikat pristaniških delavcev, je med vojno tudi preprečevala nemSke diverzije v ameriških pristaniščih. Vendar pa se dozdeva, da je poleg teh starih zvez obstajalo tudi izsiljevanje, zaradi katerega je bil Hoover vedno neobičajno blag do organiziranega kriminala. PriCe, ki jih v svoji knjigi navaja Summers, trdijo, da je mafija imela fotografije, ki so prikazovale Sefa FBI v zelo kompromitirajoCih seksualnih položajih z nekim njegovim pomočnikom iz FBI. Hooverje komuniste razglasil za sovražnika Številka ena, mafiji pa je gledal skozi prste. Proti domaCi „rdeCi nevarnosti" se je boril tudi po letu 1956, ko so bili po krvavem ruSenju Madžarske revolucije razočarani ameriški komunisti že v razsulu. Tako so 1959. v njujorSkem uradu FBI Štirje agenti raziskovali dejavnosti organiziranega kriminala, Štiristo pa nevarnost notranjega sovražnika. Martin Luter King in drugi borci za CloveSke pravice, nato pa tudi nasprotniki vojne v Vietnamu, so postali cilj FBI, mafija pa Je nemoteno delovala. Ko je leta 1966 takratni britanski minister za notranje zadeve Roy Jen-kins obiskal Združene države je doživel debel dosje o seksualnih aktivnostih bratov Kennedy. Summersova knjiga trdi, da je z izsiljevanjem prisilil Kenne-dyja, da je ta določil Lyondona Johnsona za svojega namestnika. Kritiki te knjige poudarjajo, da gre za spretno povezane govorice. Vendar med ostalim tudi neobičajno sreCanje s Hooverjem. „Mislil je, da ni pomembno, kaj govori pred Britanci in je bil do skrajnosti indiskreten. Dal je vedeti, da ima tako podroben in kom-promitirajoC material o vsakem pomembnejšem ameriškem politiku, posebej o tistih bolj liberalnih, da je njegov položaj nedotakljiv. NihCe si ni mogel dovoliti, da ga nažene ali disciplinira," je zapisal presenečeni britanski politik v svojem kasneje objavljenem dnevniku. Hoover je poleg ostalega zbral tudi se avtor brani z dejstvom, da se je pogovarjal kar z 800 Hooverjevimi znanci, sodelavci in sodobniki, preden je napisal knjigo o skrivnem življenju izsiljevalca, ki je tudi sam postal žrtev izsiljevanja. Po Hooverjevi smrti so v njegovo stanovanje prvi vstopili agenti FBI in odstranili ves obremenilni material. Zato Se danes obstaja možnost, da so ti dokumenti, ki jih Je zbral starec, ki se je preoblačil v žensko, nekje shranjeni, kot tempirana bomba. robu sanj Kathmandu Mesto na Zadnje dni novembra sva s prijateljem Tomijem Kadilnikom odšla v Nepql, natančneje v Kathmandu. Razlogov, ali bolje izgovorov za to potovanje Je bilo več. Toda, so sploh važni? Človek pravzaprav potuje, odkar ve zase, izmišljujoč si takšne ali drugačne razloge in izgovore. Tudi midva sva jih imela kar nekaj na zalogi, počasi sva jim začenjala celo verjeti, vendar Je njihova prosojnost naraščala premosorazmerno z miljami, ki so ostajale za nama ... Ko se zveCeri in se kupole templja obarvajo Škrlatno in oranžno, da mi od lepote Škripajo zobje, spet zajahamo bi-cikle in že smo v Thamelu. S Tomijem se preoblečeva, saj z noCjo pade temperatura in odideva na vrt Čakat obe Šerpi, Soldima in Karsanga. Z običajno zamudo se le prikažeta (...sorry, we’re a little bit late ...), popijeta pivce za živce in že smo v Maya Pubu, kjer Je tako kot ponavadi: vse je zadeto in odstekano. Lepo nam Je. Pi-Juckamo, debatiramo, posluSamo res pravo muziko. S Soldimom malce postrani, a Se vedno prizanesljivo, opazujeva pretirano evforične, debele in ritaste Američanke, na katere haSiS ali karkoli, kar paC imajo v sebi, vpliva zelo "hormonsko,,. PiCke gredo Cez vsako mero okusa, primerjava z jato kur je ravno pravšnja. Slinijo in cedijo se okoli Štirih anemičnih tipov, najbrž tudi Američanov, ki žal niso v ničemer boljši. Za posrat. S Soldimom izraziva upanje, da ni tole amebasto sprenevedanje edina stvar, ki jo zna prisotna druSCina izmolsti iz življenja. Zavijemo Se v drago, vendar odlično restavracijo Mona Lisa, laCni kot psi. VeCer se prevesi v noC in vljudno, ven- Opičji tempelj v Kathmanduju dar odloCno nas vržejo ven. V hotelski sobi nato s Tomijem delava naCrte za naslednji dan. Za kak dan ali dva bova Sla v hribe, Himalaje paC ne vidiš vsak dan. Nov dan naju zaloti povsem pripravljena na nova doživetja. Najini senzibilni duSi sta kot suhi gobi, željni in žejni vsega, kar jima ponuja Nepal. Kot je sploSno znano, je eden glavnih atributov veCne in neumrljive CloveSke duSe njena težnja k duhovnosti, vsaka avtentična duhovnost pa seveda vodi nazaj k Bogu, zato Je današnji cilj Pata n. Gre za mestece jugovzhodno od Ka-thmanduja, do tja Je s kolesi približno pol ure, kjer Je dobesedno veC templjev, stub, Cortenov in taksnih ali drugačnih duhovnih obeležij kot stanovanjskih hiS. Zrak kar drhti od božje bližine, preveva te nor obCutek, da si tudi ti sam del tega, del kompleksnih odgovorov na prastara vprašanja Človeštva, da sodiS sem, kjer ni veC dvomov o ničemer. Vem, da je pravkar povedano težko razumeti, a bolje tega obCutka ne znam opisati. Templji pa so dobesedno pravljični, stražijo jih veliki kamniti levi in takSne ali drugaCne poSasti iz hindujske in budistične mitologije. Ker sem pristaS gibanja za zavest KriSne, ves oCaran naletim tudi na KriSnin tempelj, vendar me ne spuste noter, ker sem paC zahodnjak, zato se zadovoljim s fotografiranjem in s krajšim dialogom s tamkajšnjim svetnikom, ki ves v rumenem sedi in meditira pred vhodom v tempelj. Kljub vsej svetosti in domnevni odmaknjenosti od vsega, kar vsaj od daleC diSi po materialnosti, nama gospod svetnik zaračuna de- set rupij, da ga lahko fotografirava. Zakaj pa ne, tudi on bržkone je, pije, spi in serje. Tudi mene in Tomija zaCne dajati lakota, zato si privoSCiva obilno pojedino na strehi neke restavracije zraven templjev, od koder Je lep razgled na Pa-tan. Ko nama poleg duS uspe (delno) zadovoljiti tudi telesi, se odpeljeva nazaj v Kathmandu, Tomi gre malce dremat, Jaz pa se spet prebijam v Than-gal. Na agenciji VVilderness Experience mi je namreC gospod Depak Lama pripravil predračun za morebitno alpinistično odpravo. PoCakam Se prijatelja Ang Soldima, ki nama s Tomijem prinese v dar dve tibetanski zastavi, saj smo vsi simpatizerji gibanja za svoboden Tibet. Dan zaključimo v Tom and Jerry Pubu, kjer Je tako oziroma niC bolje kot v vseh ostalih pubih, kjer zveCer dominira zadeta populacija. S Tomijem sva finančno vedno bolj na psu, vendar se zaradi tega ne vznemirjava, jeva paC cenejšo hrano in popjeva malo manj piva in coca-cole, pa gre. Vsi za enega, eden za vse, vsak tudi malo za samega sebe, Bog pa za vse skupaj in stvari teCejo gladko in brez zapletov. (Se nadaljuje) Danijel Bedrač NOVf^OBA ________ GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Pri predstavitvi aktivnosti in storitev Gospodarske zbornice Slovenije smo že predstavili Službo za konjukturo in ekonomsko politiko. V nadaljevanju predstavljamo Službo za ekonomske odnose s tujino, storitve Službe za območje bivše Jugoslavije in Službe za razvoj. Tekst o storitvah Službe za ekonomske odnose s tujino ste že prejeli v prejšnji pošiljki na disketi !!!) SLUŽBA ZA OBMOČJE BIVŠE JUGOSLAVIJE Vodja službe: Branko Tramšek Naslov: Slovenska c. 41, 61000 Lju- bljana Telefon: h.c. 061/150-122, 061/ 215-615 Telefax: 061/ 219-536 1. POSLOVNE INFORMACIJE 1.1. Nudimo poslovne informacije o: - specifičnih pogojih poslovanja v posameznih republikah bivše Jugoslavije - dvostranskih sporazumih o gospodarskem sodelovanju - pogojih pridobivanja in oblikovanja lastnine v posameznih republikah -povpraševanju in ponudbi s tržišč drugih republik - poslovni praksi v drugih republikah 1.2. Zbiramo in evidentiramo programe, investicijske namere in potrebe ter svetujemo pri zapiranju finančnih konstruk- cij 1.3. Povezujemo slovenska podjeta s podjetji drugih republik v višjih in trajnejših oblikah 1.4. Nudimo osnovne podatke o gospodarskem okolju in o gospodarskih predpisih v nekdanjih republikah, zlasti carinskih predpisih, uvoznih carinskih stopnjah itd. Kontaktni osebi: Branko Tramšek, Miha B edina 2. REGISTRI, PREGLEDI, BLAGOVNI TOKOVI 2.1. Nudimo registre podjetij po posamezni republiki 2.2. Izdelujemo preglede o blagovni menjavi z drugimi republikami, spremljamo in analiziramo blagovne in storitvene tokove Kontaktna oseba: Nataša Zebec 3. PROMOCIJA 3.1. Seznanjamo javnost o ponudbah in povpraševanju slovenskega gospodarstva in gospodarstva v posameznih republikah 3.2. Organiziramo in nudimo pomoč podjetjem pri nastopu na tržiščih posameznih republik: - nastop slovenskih podjetij na sejemskih prireditvah na področju bivše Jugoslavije - promocijske aktivnosti preko poslovnih konferenc, seminarjev itd. Kontaktni osebi: Branko Tramšek, Miha Bedina 4. SKUPNE GOSPODARSKE ZBORNICE 4.1. Izvajamo strokovne naloge za delo GZS, njenih združenj in območnih zbornic v skupnih gospodarskih zbornicah Kontaktne osebe: Branko Tramšek, Miha Bedina SLUŽBA ZA RAZVOJ Vodja službe: mag. Peter Suvorov Naslov: Slovenska c. 41, 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/150-122 Telefax: 061/219-536 1. STRATEGIJA RAZVOJA 1.1. Svetujemo glede razvojnih oz. razvojno-sanacijskih programov 1.2. Svetujemo glede razvojnih izhodišč panoge in sektorskih razvojnih strategij 1.3. Svetujemo glede podjetniških programov prestrukturiranja oz. prenove Kontaktna oseba: mag. Peter Suvorov 2. INVESTICIJSKI PROCES 2.1. Pomagamo v oceni predinvesti-cijske in investicijske študije ter poslovnih načrtov in v njihovi pripravi 2.2. Informiramo o upravnih postopkih, zlasti glede urejanja prostora, lokacijskega in gradbenega dovoljenja 2.3. Informiramo o razvojnih spodbudah države po ministrstvih, oz. razvojno intervencijskih namenih iz proračunskih sredstev 2.4. Zbiramo, obdelujemo in posredujemo projektne predloge za naložbe (Project Proposal for Foreign Investment) Kontaktna oseba: Julija Čarman 2.5. Vzdržujemo promocijski katalog „Foreign Investment Proposals“ Kontaktna oseba: Darinka Robič GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE CENTER ZA INFORMACIJSKI SISTEM SLOVENSKA 41, LJUBLJANA Ljubljana, 4.2.1993 ZA OBJAVO V NOVI DOBI AKTIVNOSTI IN STORITVE GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE NJENIM ČLANICAM V nadaljevanju predstavljanja storitev Gospodarske zbornice Slovenije navajamo storitve Pravne službe in Službe za napredek poslovanja. PRAVNA SLUŽBA Vodja službe: mag. Drago Mežnar Namestnik: Bojan Pečenko Naslov: Slovenska c. 41, 61000 LJUBLJANA Telefon: h.c. 061/150-122, 061/ 215-619 Telefax: 061/219-536 1. STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE PRI USTANAVLJANJU PODJETIJ IN NJIHOVA NOTRANJA ORGANIZIRANOST 1.1. Svetujemo o statusnih problemih podjetij in drugih organizacijskih oblik 1.2. Svetujemo s področja pravnih vprašanj pri poslovanju podjetij in obrti 1.3. Pripravljamo in izdelujemo pregled družabniških pogodb in drugih ustanovitvenih aktov ter nudimo pomoč pri registrskih opravilih Kontaktna oseba: Majda Kocmur 2. SVETOVANJE GLEDE PRESTRUKTURIRANJA IN PRIVATIZACIJE PODJETJA, VKLJUČNO S STATUSNIMI SPREMEMBAMI TER OBLIKAMI POVEZOVANJA PODJETIJ 2.1. Svetujemo glede pravnih problemov prestrukturiranja in privatizacije podjetij, vključno s pripravo dokumentov in drugih aktov 2.2. Svetujemo pri urejanju premoženjski! vprašanj podjetij Kontaktna oseba: Bojan Pečenko 3. STROKOVNA POMOČ II^ SVETOVANJE NA JPODROCJU SANACIJE IN STEČAJNEGA PRAVA 3.1. Informiramo o pravni ureditvi in praksi ukrepanja v primeru plačilne nesposobnosti 3.2. Svetujemo o vprašanjih stečajnega prava ter analiziramo odprta vprašanja stečajnega prava 3.3. Sodelujemo pri oblikovanju načrta reorganizacije v okviru prisilne poravnave 3.4. Svetujemo o vprašanjih poslovanja s podjetji v težavah Kontaktna oseba: Renata Jakopa-nec 4. STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE PRI UREJANJU DELOVNIH RAZMERIJ 4.1. Svetujemo s področja delovnega prava 4.2. Svetujemo s področja izvajanja podjetniške kolektivne pogodbe 4.3. Svetujemo pri razreševanju presežko\ delavcev 4.4. Pripravljamo splošne akte s področja delovnega prava 4.5. Pripravljamo dokumente v zvezi z reševanjem presežnih delavcev Kontaktna oseba: Peter Pregl 5. STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE PRI PRIPRAVI IN SKLEPANJU POGODB 5.1. Strokovno pomagamo in svetujemo v zvezi s sklepanjem in izvrševanjem pogodb oz. ravnanjem pogodbenih strank v pogodbenih razmerjih 5.2. Pregledujemo in izdelujemo osnutke pogodb v domačih in mednarodnih gospodarskih poslih 5.3. Strokovno pomagamo in sodelujemo na sestankih in pogajanjih Kontaktna oseba: Bojan Pečenko 6. STROKOVNA POMOČ IN SVETOVANJE O VPRAŠANJIH GOSPODARSKEGA PRAVA S TUJIM ELEMENTOM 6.1. Svetujemo o pravnih problemih zasnove, sklepanja in izvrševanja pogodb s področja gospodarskega prava, s področja višjih oblik gospodarskega sodelovanja s tujino in skupnih naložb 6.2. Sodelujemo pri pogajanjih na področju sklepanja zunanjetrgovinskih pogodb 6.3. Svetujemo s področja pravnih vprašanj izvajanja zunanjetrgovinskih poslov (uvoza in izvoza) 6.4. Pravno svetujemo o administrativnih prepovedih v zvezi z možnostmi opravljanja zunanjetrgovinskega prometa 6.5. Nudimo osnovne informacije pri ustanavljanju in prenehanju podjetij v tujini in predstavništev tujih oseb v Sloveniji Kontaktna oseba: Selma Kržišnik 7. SVETPVANJE NA PODROČJU PRAVNE UREDITVE TRGA 7.1. Pravno svetujemo o varstvu konkurence pri izvrševanju domačih in mednarodnih pogodb 7.2. Pravno svetujemo in pomagamo-pri uveljavljanju zahtevkov zaradi nelojalne konkurence in monopolnega delovanja ter špekulacije 7.3. Pravno svetujemo in pomagamo pri splošnih vprašanjih konkurenčnega prava in uveljavljanju podjetij na trgu 7.4. Svetujemo pri oblikovanju dogovorov o arbitražnem reševanju sporov Kontaktna oseba: Mirjana Bekeš 8. INFORMACIJE O PRAVU EGS 8.1. Splošno informiramo glede pravne ureditve v Evropski skupnosti 8.2. Iščemo podatke o predpisih Evropske skupnosti po bankah podatkov CE-LEX IN SCAD 8.3. Pravno obdelujemo informacije oz. podatke, pridobljene v bankah podatkov Kontaktna oseba: Renata Jakopa-, nec 9. SVETOVANJE S PODROČJA IZOBRAŽEVANJA IN MALEGA GOSPODARSTVA 9.1. Svetujemo s področja pravnih vprašanj pri organiziranju in izvajanju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja 9.2. Svetujemo s področja malega gospodarstva (zasebniki in mala podjetja) Kontaktna oseba: Vilma Režek SLUŽBA ZA NAPREDEK POSLOVANJA Vodja službe: mag. Grebenc Naslov: Dimičeva 9, 61000 LJUBLJANA Telefon: h.c. 061/301-133, 061/342-366 Te-lefax: 061/218-380 1. KAKOVOST 1.1. Pripravljamo programe za izboljšanji kakovosti 1.2. Pomagamo pri izdelavi pravilnikov za kakovost 1.3. Posredujemo informacije in svetujemo podjetjem za priprave za pridobitev certifikata o kakovosti, v skladu s standardi ISO 9000 1.4. Svetujemo podjetjem za ustrezno prilagajanje merilnih in testnih laboratorijev zahtevam mednarodnih standardov ter za pridobitev ustreznih verifikacij 1.5. Povezujemo interese podjetij za sku- pno reševanje problemov preizkušanja, atestiranja oziroma certificiranja proizvodov 1.6. Pomagamo in svetujemo za hitrejše in učinkovitejše uvajanje standardizacije (različnih nivojev v podjetju) 1.7. Pomagamo in svetujemo pri iskanju povezav s strokovnjaki na področjih standardizacije, metrologije, zagotavljanja kakovosti 1.8. Pomagamo in svetujemo pri pripravah in izvedbi strokovnega izobraževanja za izboljšanje kakovosti 1.9. Pomagamo in svetujemo pri pridobivanju in uvajanju znakov ustreznosti standardom 1.10. Pomagamo in svetujemo pri uvajanju črtne kode Kontaktna oseba: Franc Kogovšek 2. INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE 2.1. Posredujemo informacije o dosežkih, kadrih, možnostih prikaza dosežkov na raznih razstavah in o ostalih dogajanjih na področju industrijskega oblikovanja 2.2. Pomagamo in svetujemo, vključno s posredovanjem ekspertnih uslug priznanih strokovnjakov, za uveljavljanje oblikovanja v podjetju 2.3. Organiziramo razstave za prikaz najboljših domačih dosežkov v industrijskem oblikovanju 2.4. Pomagamo pri pripravah in vključevanju dosežkov v oblikovanju v mednarodne razstave oziroma v prikaze na tujem 2.5. Organiziramo strokovna srečanja in razstave 2.6. Nudimo možnost uporabe strokovne periodike 2.7. Izdajamo revijo za industrijsko in grafično oblikovanje FORM A RT Kontaktni osebi: Maja Kržišnik in Vesna Teržan Naslov: Igriška 5, 61000 LJUBLJANA Telefon: 061/214-132 Tele-fax: 061-224-706 3. NAPREDEK DELA 3.1. Pomagamo podjetjem pri uveljavljanju ter pri izboljšavah v pristopu in organiziranosti inovativne dejavnosti 3.2. Posredujemo informacije v zvezi s slovensko podjetniško in inovacijsko mrežo 3.3. Pomagamo, svetujemo in po potrebi posredujemo sodelovanje strokovnjakov - ekspertov pri vprašanjih industrijske lastnine (uvajanje blagovnih znamk, patentna zaščita, poreklo blaga, ugotavljanje geografskega porekla blaga, ipd.) 3.4. Pomagamo in svetujemo podjetjem pri izdelavi programov racionalizacije rabe energije 3.5. Pomagamo podjetjem pri iskanju strokovnih sodelavcev - ekspertov za razne naloge (racionalizacije z uvanjanjem sodobnih principov organizacije in dela v proizvodnji, šolanje REFA) 3.6. Sodelujemo pri pripravah izobraževalnih programov za razne oblike racionalizacije v podjetju 3.7. Organiziramo sejme in razstave Kontaktna oseba: Janko Jerman 4. VARSTVO OKOLJA 4.1. Posredujemo povpraševanje - po nudbe odpadkov in raznih ostankov, ki imajo uporabno vrednost, v obliki borze odpadkov 4.2. Svetujemo podjetjem pri izvajanju sanacij, uvajanju tehnoloških sprememb in novih programov. Svetujemo s področja ravnanja z odpadki, obdelave odpadne vode, varstva zraka, nevarnih snovi itd. - svetujemo s področja zakonodaje Evropske skupnosti 4.3. Interesno se povezujemo pri reševanji podobnih problemov s področja varstva okolja (npr. posebni odpadki, izvajanje Montrealskega protokola) 4.4. Pomagamo in svetujemo podjetjem pri problematiki sekundarnih surovin (vprašanja zbiranja, ponudbe - prodaje, združevanje interesov večjih podjetij, uvajanja novih postopkov) 4.5. Svetujemo o možnostih, postopkih in pogojih za pridobitev znaka „okolju prijaznejši proizvod", »eco-label" ali „modri angel" 4.6. Pomagamo pri uporabi informacijskega sistema NETT Kontaktni osebi: Janj'a Leban, Andreja Jerina NOVf i DOBA _________ 17. februarja STRAN 24 Fotoreportaža Vsak dan za istim sankam