— 60 — Dve rožici ^R^JSprišla je pomlad, zlatoovenčana pomlad. Na f&^j** zbujenih poljanah so se dvigaie začudeno "Ju^-i- zelene trave. dvigale se pisane rože. A ko %m so videle, da je prišla v resnici pomlad, se BBSfflB »iso več čudile, ampak veselo so vzdrhtele ¦Jrmtt m Poz^rav''e pomlad: »Bog te sprimi, se-'3UKnfL strica!"... In ptiči so hiteli veselo nad zemljo, SlKjift peti so in se pozdravljali z veselim žvrgo-^SJSiP ienjem: Juhu, bralci, pomlad je, ej, po-mlad!" — Bele meglice so plavale pod čistomodrim nebom in zavidaie zemlji blaženo srečo. Urno so hiteie pod solnce, da bi ga zakrile: a solnce se je nasmehljalo in z gorkimi žarki razpršilo zavidne meglice . . . Blažena pomlad je prižla tudi na mirno trato kraj Romanove hi5e in poklicala v lepi svet dve marjetici. ki sta žalosmi spali vso zimo v mrzli zemlji. Marjetici sta se hifro razvijali — iz mehkih listov je vzrastlo kmalu nežno stebelce. a vrh stebelca čez par dni Se nežnejši popek, ki se je kmalu odprl in pokazal beli, mehki cvet marjctice. Prva je bila popolnoma bela kakor sne^, ki ravno pade, a druga je imela na robu rožno nadahnjen cvet. In marjetici sta cveteli, lepo cveteli. Zlati solnčni žarki so ju greli podnevi in varovali pred strupenimi vetrovi. In tudi tiha noč je skrbela za njiju, da ni prišla mrzla slana na (rato in ni z morečim dihom uničila mladega življenja nežnih cvetic. A ne sanio solnčni žarki, ne satno liha noč, ampak še nekdo drugi je skrbel in čuval nad cveticama. Biie so to štiri skrbne oCi. Stiri skrbne roke — Romanove Minke in Daničeve Franice. dveh deklic iz sosestva. Obcdve sla bili enako stari — sedem let je ravno jninulo tislo pomlad, ko so ju bili prinesli od sv- krsta v Romanovo in Daničevo hišo. Ni čudno ledaj. da sfa bili Minka in Franica veliki prijateljici žc tedaj. ko sta Se po vseh štirih poizkušali meriti pot med Romanovo in DaniCevo hišo. To pa ludi ni bilo tako teiko. koi bi si marsikdo tnislil. Saj — 61 — kovačev Tine je enkrat rekel, ko sem ga vprašal o tem: ,Hm — enkrat so bili Romanov stric hudi, pa sem se poluhnil, pa sem skočil s praga, pa sem priletel z glavo v hišo strica Daničevega!" — Minka in Franica sta rastli in biii vedno večji prijateljici. Ko sta začeli lansko jesen hodiii v šolo, je vselej prišla Minka k Franici in odšli sta skupaj v šolo, in učili sta se skupaj in igrali sta skupaj in skakali skupaj — vse skupaj .. . Nekoč so ju gledali Romanov stric, ko sta pisali nalogo. pa so nažgali svoj vivček, pa so se namuznili zadovoljno in so rekli drugi dan Daničevemu stricu: nTi, najina otroka je Bog nama poslal samo v veselje. — Ej. v devetih farah jih ni takih. kot sta Franica in Minka!" In Daničev stric so si ponosno zavihali brke in so dejali: BTisto pa, tisto! Šmenl, smeva biti veseia. da jih imava!" . . . Vso zimo sta pričakovali Minka in Franica tistiti lepih dni. ko pride pomlad, ko bosta lahko trgali rožice. Ali tetka zima je le poredna) Ni marala iti. pa ni marala! — Toda naposled je vendarle pobrala svoj koš, kjer so bile na dnu dobro spravljene zadnje snežinke, in šla visoko na bele gore. Prišla je pomlad, zlatoovenčana pomlad, in Minka in Franica sta skakali od veselja. Hodili sta po polju in brali sta cvetice, hodili kraj gozda in poslušali ptiCke, nazadnje pa sta tudi sami zapeli: ,-Ko ponilad cvetoča pride . . ." Njuni srebrni glaski so plavali čez zeleno polje in se razgubili v gozdu. Ptičke so utihnile za hip — morda so mislile v svojih zlatih srčkih: ,,Ej, Minka in Franica pojeta! Ej, ej . . .' Z veselim smehom sta pri^li deklici tiazaj na trato, ki se je razprostirala za Romanovo hišo, in sta se vsedli k marjeticam. nTi, tale je moja . . . belica." Temnolasa Minka je pobožala svojo Ijubljenko rahlo z drobnim prstom in pogledala Franico. ,,Ti, Ia-!e pa moja . . . rdečka!" - 62 - Irt plavolasa Franica je tudi pobožala svojo mar-jetico z drobnim prstom. dahnila vanjo in kramljala: nO, ti rdečka rdečkasta. kako si ti slaba! Prav, prav malo sem pihnila vate, pa si se že stresla! Kaj, ko bi prižel kak veter, kaj rdečka rdečkasta? Pa bi šia tvoja glavica! . . . Pa le nič se ne boj — Franica le itna rada. in veter se hoji Franice. ti rdečka rdečkasta." ln črnolasa Minka je tudi kramljala: ,,O li belica belkasta. kako pametna si ti! Tako lepo gledaš solnčece in se mu smehljaš! — Daj no, poglej še meiie in se mi nasmehljaj, belica belkasta . . . Minka, čuj, belica se rni je pa nasmehljala!" .,Meni se je pa rdečka!" je vzkliknila Franica in še nežneje božala rdečko. A približal se je večer in Franica se je morala ločiti od svoje belice; kajti prišli so Romanova teta in so poklicaii hčerko domov k večerji. Minka je po-božala zadnjič svojo Ijubljenko in odhitela naglih korakov v hiSo. In prišli so tudi Daničeva teta in Franica je morala pustiti svojo rdečko. — Tako se je ponavljalo vsak dan v prvih trenutkih blažene pomladi, ki so bili tako prijazni, tako veseli za Minko in Franico. Toda to je bilo le v začetku — kmalu. kmalu so priSle zavidne meglice mcd deklici in meglice so rodile veliko žalost za Minko in Franico ... * * Bilo je nekega četrtka popoldne. Solnce je sipalo blagodejne žarke na zemljo, polja so bila pokrita z zelenjem, in po gozdovih je vse brstelo. Vsem je bilo tako prijetno, tako mehko v teh žarkih. in Zimov ded so sedeli vsi radostni na klopi pred hišo in so vlekli iz Ijubega vivčka. Oosti dimovi oblački so plavali okrog njih in dedku je bilo vedno veselcjSe okrog srca . .. Na trati sta sedeli, kakor navadno, Minka in Franica pri svojih marjeticah. ki sta se že razvili popolnoma. Bclica je bila popolnoma bela, a rdečka je dobila bolj jasne robove. Deklici sta kramljali in kramljali s svojima Ijub-ljenkama in bili sta veseli. — A naposled je prišla. ne — 63 — vem. kaka muha Franici v glavo, da je rekla: „ Ti, Minka. moja rdečka je Jepša kot tvoja beljca)1" Minka se je začudiia in uprla v Franico svoje velike, temne oči: »Ja? . . ." A hipoma jo je ujezjlo, ko je pogledala na svojo Ijubo belico. ,Naka — moja je lepša, vsa je bela: a tvoja rdečka je tudi hela, pa je na robu rdeče umazana!" In Franici je bilo težko v srcu, da si upa kdo reči, da je njena rdečka umazana. ,,Ti, Minka, tvoja belica pa je umazana, vsa uma-zana . . . umazana kakor ti!" Vprvič se je vnel med deklicama prepir, in ta je postajal vedno bolj pekoč — beseda za besedo je letela od belice pa do rdečke, vsaka bolj pikra . . . in konec prepira je bil — konec prijateljstva med Minko in Franico. ,Jaz te ne pogledam veL, ker si umazana", je je rekla Franica in hitela jezna domov. ,,Jaz pa tebe nc, ker si neumna", je rekla Minka in letela še hitreje domov . . . Romanov stric so nažgali svoj vivček in migfali vsi začudeni z glavo. ko so videli drugi dan Minko, da se sama uči. Migali so z giavo in si mislili: ^Ej. ej — to pa ni niL dobrega! Nekaj se je moralo dogoditi med njima." — Odkašljali so se in vprašali hčerko: nTi, Minka, zakaj pa ne greš k Franici?" Temnolasa Minka je zardela in zajecljala: ,Ne... ne grem . . . Moram se sama učiti." nPa ti je Franica kaj narediia?" so povprašali dalje Roinanov stric ,Naka — nič mi ni naredila . . ." A Romanov stric so vednobolj migali z glavo in stopili so tja k Daničevim. Našli so Daničevega strica na pragu in so mu rekli: ^Ti, kaj pa imata otroka, da se več ne učita skupaj?" BNe vem1', so odvrnili Daničev strie. ,,Hm, že sam sem vprašal Franico, ker se mi je čudno zdelo. Pa ne mara nič povedati, prav nič! Treba bo poizvedovati..." (Konec prih.)