LUBLANSKE
NOV
jann. fridr. egerja
Roshnizvgt. 179I
nro. 46*
Lublana*
Poned^lek popoldne vftane na enkrat ve lik neSnan vihar* inu ploha deshja ravno , kader fo fholfki mlad?nzhi is fhole hodili. Eden med njimi je bil od viharja po* dert ravno, k?r je tranzha ftala, inu tako terdo ob kamenje padel, de fe je na m?fti vbil; 011 je eniga m^ftniga p?ka fin; vfe persadfte pomozhi mu nifo pomagale, defi-lih fo osdravilzi fvojo dolshnoft per njemu opravili, sakaj on ii je glavo na prevezh shlahtnih udih vtifiiil, de mu. ni bilo vezi* pomagati*
Dunej
Dunej so. velki Travm.
Sredo fh?ftnajfti dan fo kraleve vifoko-fti Prinzi Zefarjovi bratje fhli pomladni zhifti srak vshivat v5 grad Sh^nbrun.
P?tek je fhla Prinzefina Amalia tudi kje sa njimi, inu poned^lek Franzoska Prinze-fina.
Nih zefarfka Svitlofl fo prepovedali na ptuje vositi vfe shlaht fvinez naj bo v' zio-kih, al slit, al kugle, al fhretelni; sunaj de ima perpufhenje inu pifano ptvizo, de je tam prodal, kamer mu je pofs dan.
Prinz Erneft Auguft peti rojeni fin an-gleskiga Krala je is Lafhkiga na Dunej fe perpelal fhfft inu dvajf?ti tiga Mefza.
Shpania.
Is Madrita pifhejo 30. mali Travna: Franzoski poflanik je hujfhi povela zhes franzoske vunpotegnenze dobil od nafhiga Krala; sdaj fe morejo is Shpanie pobrati tudi vfi is Franzie isgnani, vhajalzi od folda-tov, mafhniki, ja vfi franzosi bres vunus?t* ja. Sunaj fhpanje fm?jo na fhpanfkim biti, to jena kanarfkih otokih, v'Ceuti, inuA-meriki.
Pravio, de nekaj prepira je bilo med nafhim pervim miniftram Saavedra, inu med franzoskim poflanikam; oba fta pifala zhes fo na visharj« v' Pariš. Poflanik je sh? po-
prfd
pr^J uasaj domu poklizan. Prinz de laPaz je per kralfvim dvori v'gradi Aranvjez, i-uu per Kralu inu Kralizi vs dobri perjasnolti.
Nafh Dvor mifli v* Hollandi na pofo-{}o vs?ti tri millione, eden je poflan, de bo tam denarje na pofodilo jemal po pet od Ho, inu v'petih letah bo fpet vfe nasaj pla-zhano.
Anglesi fo vezh verftneh bark na po-mozh dobili pred Kadix, fameh verftniz je tri inu dvajfet bres fregat.
Franzia.
Sbor Mlajfhih je sazhel voliti taiftih defft, is mej kadrih fe bo eden volil sa pe-tiga visharja nameft deshelaka Francois, kir je l?taf odftopil od visharftva. Deshelak Treilhard je bil isvolen na to mffto; on je pooblaften per glihanju v'Raftadti; visharji fo berfh poflali kurierja v'Raftadt, njega domu poklizat, inu sanaprej med peterimi fvojo flushbo imeti.
Deshelak Francois je poftavlen, de bo naf inu Zefarfki Duuejfki dvor poglihal v* tim, kar sadene, sakaj je general Bernadot-te perfilen bil, Dunej sapuftiti. General Bouaparte je bil pervizh k' tim glihanji na-meuen ; al sdaj ima Bonaparte drugej opraviti, de nemore t§ fkerbi imeti*
Visharji fo fklenili eniga pofebniga pof-lanika v' Berlin na Prajsoviga Krala poflati; deshelak Sieyes je Je' tim opravili odlozhen.
Sbor Stari fhi h je poterdil, de snajo nekatere nevredne isvrezhi, dciilih fo isvole-ni sa fvetvavne mosh§.
Pervi boj zhes otok Marcou ni bil fr?-zhen, franzosi fo sgubili eno barko, vun-der ludjf fe nifo potopili; kakor hitro pride bolfhi vreme, bomo fpet t? otoke popadli, inu gledali Anglese vun isbiti.
Anglia.
Admirali, gofpoda, inu zel kralevi dvor je bil vefel, de je Sidnei Smith is j^zhe domu perfhel; kako jo je vuufpihal, na v-fe vishe perpovedujejo, vfaki drugazhi; on fam ni otel med ludi povedati, kako je v-fhel.
Tukaj per naf fo ga ludje v' kozhii pe-lali od vefela, po tim, k'fo mu kojne fpr?-gli. # Pred Kralam je vfe poyedal, kako fe mu je v' Parisi godilo. On je bil tudi pred Kralizo fpufhen.
Kralevi miniftri fo pred nekaj zhafam poflali glihavze, de bi ga smenili, med tirni glihavzije bil en franzoski vjeti kapitan, k?r ni mogel sglihati, je fpet nasaj v'je-zho perfhel. Kral ga je sdaj proftiga fpu-(lil, sa to, k?r je pofhteno nasaj perfhel.
Skusi na delezh pifarja fmo svedeli, de franzosi fo otok Marcou popadli s'60. ka-nonerfkmi ladjami, inu s' pet tavshent mosh-jni, ial nafhi fo jih gerdo nasaj vergli.
Mini-
Minifter Pitt je puftiFpovedati, de je bolan, satorej ni bilo nadalaj nizh govorjenja v' parlamenti od noveh naklad.
Gofpod Fox je gerdo govoril zhes Mi-uiftre, inu zhes kralovanje, satorej ga je Kral sbrisal is bukv fkrivnih fv^tvavzov, inu mu je fposnat dal, de je V' sam$rn
Shvajz.
Dalaj fo fe pertoshili nafhi visharji zhes franzose, rekozh: Ozhitne denarne fkrine fo tudi v' Soloturni sapezhatene. .Smo fe pertoshili per vafhih komifsarjih, per generalih, inu fkoro per vfih vafhih oblaft-nikih; al vfe nizh nepomaga, vfe je saftojn, Satorej fmo poflali povele na od vaf sapezhatene kafse tudi nafh pezhat poftavit. Tudi fmo poflali tekarja v* Pariš vafhim ob-laftnikam t? rezhi povedat, poflali nasnanje generalu Shavenburg. Vfe po valiti glavi ravnate, gorj? ravnem krajam, kateri fo pod shel?sno franzosko palzo !
Nafhi visharji ozhejo imfti od franzo-sov, de naj perve oblube dersji?, zhe ne, bo druga; pravio, mi nemoremo verjeti, de bi v'Parisi poterdiii to ropanje, inu nadlege, katere nam delate; naf tako r^vneo-kratujete, inu k'nizh perpravlate; mi po-fhlemo v5Pariš prafhat, al je to prav, inu al jim dopade, de naf tako ftrishete; tim-zhafi imate nehati, inu fhtukov neprodaja-
ti v' Berni, tudi drugot nejemati deshelnih denarjov. Zhe nam sheleso prozh jemlete is oroshifha, nam nobene dobrote nifte ftu-rili, vfe je k' videsu. Saj Parisarii nifo tako srnami miflili, kakor vi foldatje ravnate,
Rafladt.
N?mzov odgovor na sadne franzoske bef^de je dolg, inu ob kratkim t? bef?deima: „N?mzi pooblafteni glihavzi fo vefeli, de franzosi potrebo fposnajo, popr?d fhkodo v* z?no djati, preden fe ona povrazha. Al to fe je neprevidama sgodilo, de franzosi nove rezhi dalaj ozhejo, inu katere fo vfzhi kakor te dosdaj po fili pervolene, inu katere varnoft nafheh deshei podkopujejo.
Ozhemo po pravizi ravnati, de jo bodo franzosi tudi fposnali inu saftopiti mogli. Mi fino narprfd Rajno sa mejo pervolili proti tim, de franzosi fvojo vojfko prezej nasaj potegnejo, inu drugizh, de njim nizh na tim kraji flifhati nima. Samo fe je saftopi-lo, de Rajna je obema profta meja inu de naf ravno po fredi lozhi, kakor fe je vfelej per takih glihanjih ravnalo; tudi franzosi fo ob pufti rekli, de meja po Rajni je perva podftava zeliga miru; nifo nizh naproti imeli, kader fino unidan djali, de meja bo po fredi Rajne; ja v^efezi Sufhzi fo nam vfe to pervolili.
Sato-
Satorej fe nam filno zhudno sdf, de sdaj tudi vfe otoke po z?li Rajni im?ti ozhejo, |cat?rih dofti ludem na tim kraji prebivajo-žhim flifhio ; fo ena velika franzosam pridna rezh, nam pa filno nevarna; po vezh krajih bi nebilo lefa dobiti sa der^zho vodo graditi, ako bi nefmeli mi v'otokih fe-kati. Naj fe tedaj praviza fnide; mi pervo-jimo franzosam otoke blishej njih brega le-shiozhe, kar jih je pa blishej nafhiga, bodo nam oftali.
Ker je sdaj gotovo, de general Bona-parte v'Raftadt nepride, je zefarfki mini-fter graf Kobenzel taifte bogate darov? fkusi k urierja isRaftadta v' Pariš poflal, kateri imajo njemu inu drugim franzoskim gli-havzam poflani biti savolo v' Campo Formi-do lani jesen fturjeniga miru.
General Bernadotte je dobil povele is Raftadta it v'franzosko mefto Raftadt; on je fpuftil is flushbe v£zhidel fvoje drushfne.
Vmerli /o v1 JLublant. 25. dan v?lki Travna.
Anton Matefhko, zholnarjov fin, 1.1. v> Krakovim Nro. 69. aj. dan.
Josefa Eker, meftniga kovazha hzhi, 3. c^dne, Vjudovi gafi Nro. a86.
Osna-
Os nanilo.
Sanaprej neperpufte opravila vfaki teden dvakrat noviz dajati, bolfhi pa je ne; kaj, kakor nizh; tedaj od perhodniga mali Serpana bom delil Novize v' tedni enkrat, to je fleherno fabboto; novize bodo tudi bolfhi kup, to je po dva goldinarja fkusi z?lo leto, inu po pofhti poflane 4♦ goldinarje Vfzhi inu lepfhi zhaf bo pomagal pifanje bol ofnashiti, inu s'perjetnoftjo pifati, pridne refnizhne novize sbrati, bravzam vfe s' lubo kratkoftjo povedati, inu lili tako napolniti, de perftavkov nebode nikol vezh, sunaj, kar sadna ftran snefe; kakor hitro bi osnam'1 inu merlizhov zh?f bilo, fe bo po-febni lilt dal; tudi bo pofebni lift perdan, kader bi fe kaj pofebniga sgodilo, kar fe ne-more ob kratkim rezhi. Naj fe tedaj perjat-li sgodaj oglafio, inu fvoj goldinar sa pol l?ta naprej vlosh?, de fe bo vedelo sa na-tifkanje fkerb?ti, slafti morejo sgodaj fe per pofhtah glafiti, kateri per nj?h novize jemlejo, inu dati 2. goldinarja sa polovizo le; ta; sakaj lublanfki vifhi poftmafter je meni nasnanje poflal, de fe mu ima ob polovizi mefeza Roshnizveta to je ob S. Vidi naprej plazhati, kakor je she ftara navada per pofhtah. Saupam dobiti fhe vezh bravzov, kakor dosdaj, slafti, ker je z?na majnfhi, po-ftr?shbo pa fhe bol svefto oblubim, inu lu-dem bo ravno prav hodilo v'Sabboto kaj brati, kader delapuft na v^zher ©ddihlej pernefe inu k'branju vabi.