POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVIII, 28. JULIJ 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR GUSTI LENAR Direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Oživitev ideje o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe je lahko morda najustreznejši odgovor na izzive prihodnosti, tudi zaradi novih možnosti financiranja usklajenega gospodarskega razvoja zavarovanih območij, ki ga EU uvaja kot odgovor na globalni odliv kapitala in ljudi s podeželja v gospodarska središča. Hotel Natura v Lačji vai tik pred otvoritvijo S kolesom na otok Rab v enem dnevu STRAN 6 STRAN 16 injska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2. Mozirje Vse ostale informacije na tel. 837-07-20 TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: am.miklavc@email.si Nizka 21,3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Hervis *0ZIRJ£ 0/>A 2006 JURČEK Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure _ La Scarpa TURNIR MOŠKIH IN ŽENSKIH DVOJIC 11. • 13. AVGUST s pričetkom v petek ob 16.00 uri NAGRADE- 1. mesto 240.000 sit ♦ praktične nagrade 2. mest» 50.000 sit + praktične nagrade Ì 3. mesto 25.000 sit + praktične nagrade 4.-8. mesto praktične nagrade PRIJAVE 1TWWXOZOIJEODBOJKA.ORG ili 041 7*4 429 PRIJAVNINA. 6.000STT ( ove maxi in kap» prejmeta »gualca ob plaCilu ) TURNIR MEŠANIH TROJK (2 moška ♦ 1 ionska) 15. AVGUST s pričetkom v torek ob 9.30 uri NAGRADE 1.-4. mesto praktične nagrade TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE j v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55: in prodajalna JURČEK %- v Parižljah, tel. 705 09 33 Od 1. avgusta dalje vam ob izbil 3 izdelkov najcenejšega podarimo! PRIJAVE NA DAN TURNIRJA DO 9.00 PRIJAVNINA: MX» SIT r v\v^°s IZBOR MISS IN MIS IRA TURNIRJA © vU.s^s>;VV'xX SREČELOV VELIKO NAGRAD IN PRESENEČENJ ZA GLEDALCE <» -*p aaaaa® oneev ö I .... ««Ojj| ' Terme Dobrni LrčrtGoiSI Ptlu , m Ceom AVtO 1900 VHKIBIVD M OlTLiLOdTH) KODU (Th «onte . SK!" w VSAK DAN IZBOR NAU.U‘sfc UUIMLKL OSREDNJA _________________________________________________Tretja stran ; KNJIŽNICA Reafftöst našega turizma S tradicionalnim Flosarskim balom na Ljubnem ob Savinji se v Zgornji Savinjski dolini začenja druga polovica poletne turistične sezone. Natančnejših podatkov o junijskem in julijskem obisku turistov pri nas sicer še nimamo, toda po prvih ocenah ni nobenega pravega razloga za navdušenje. Morda z izjemo kampov, o čemer bomo več pisali prihodnjič. Četudi se bo izkazalo, da so kampi precej bolje zasedeni kot v preteklem letu, gostinci bistveno večjega obiska v svojih lokalih ne beležijo. Sama po sebi se ponuja razlaga, da so v kampih stacionirani gosti, ki se na socialni lestvici ne uvrščajo prav visoko in si zato dražjega prehranjevanja v gostilnah ne morejo ali ne želijo privoščiti. Druga možna razlaga, da gostinska ponudba za goste iz tujine ni pravšnja, ne zdrži logične presoje, za cene jedilnikov pa tudi ne bi mogli trditi, da so pretirane. Kako torej iz začaranega kroga, v katerem nihče ne zasluži toliko, kot bi si želel? Osebno še vedno zagovarjam mnenje, da bi morali turistično ponudbo prilagoditi tudi zahtevnejšim gostom, in hotel Natura v Lačji vasi, ki je tik pred odprtjem, naj bi bil eden od potrebnih korakov v to smer. Seveda en sam gostinsko-turistični objekt ne more narediti revolucije, lahko pa utre pot drugim ponudnikom, da s skupno ponudbo zadovoljijo gosta. Od njegovega zadovoljstva je namreč odvisno, ali ga bomo pri nas še kdaj videli ali ne. Turistične, kulturne in športne prireditve so odličen način za privabljanje gostov od drugod v našo dolino. Zdi se le, da se organizatorji vse prehitro zadovoljijo s solidnim obiskom, ne da bi se nekoliko bolj posvetili strukturi obiskovalcev. Če namreč večino le-teh predstavljajo domačini, pravega ekonomskega efekta od takšnih prireditev ni mogoče pričakovati. Zgornja Savinjska dolina bi morala za promocijo svojih tradicionalnih prireditev storiti več in se postopoma lotevati tudi zahtevnejših, večdnevnih prireditev, ki privabijo udeležence za dlje časa. Na ta način se napolnijo stacionarne kapacitete, priložnost dobi izvenpenzionska ponudba in vsi imamo nekaj od tega. No, tu pa že nastopi naša (prav tako tradicionalna) »fovšija«, od katere se bomo morali tudi enkrat za vselej posloviti, če si želimo dobro. IZ VSEBINE: Aktualno: Prvi korak k uvedbi novega davka na nepremičnine....................4 Nazarje: Obnova zdravstvene postaje.........7 Obnova zdravstvene postaje..............7 Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe: Priložnost za domačine...........7 Savinjske Alpe: Priložnost za domačine ...........7 46. Flosarski bal: Ljubenci praznujejo...............8 Ljubno ob Savinji: Spoštovanja dediščine naših prednikov.11 Potopis: Jamajka - otok sonca in lepih deklet.17 Knjižnica Mozirje: Stari in mladi na dopust s knjigo...21 Črna kronika: Povozil kolesarja................22 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 30, 28. julij 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno POPIS NEPREMIČNIN V SLOVENIJI Prvi korak k uvedbi novega davka na nepremičnine Geodetska uprava Republike Slovenije (GU) je pred dnevi predstavila projekt popisa nepremičnin, katerega osnovni cilj je vzpostavitev večnamenske evidence, ki bo prikazovala dejansko stanje nepremičnin v Sloveniji. Takšna evidenca je nujna za zagotovitev prostorskega reda in ustrezno vrednotenje vseh nepremičnin, saj vlada namesto sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2008 načrtuje uvedbo novega davka na nepremičnine. Popis nepremičnin bo zagotovil združevanje nepremičninskih evidenc, tako zbrani podatki pa bodo prispevali k večji preglednosti trga nepremičnin. Prav tako se bodo poenostavili postopki pri vpisu v zemljiško knjigo. Projektje razdeljen na dve obdobji, in sicer na obdobje predpopisa in obdobje popisa nepremičnin. Obdobje predpopisa nepremičnin je namenjeno upravnikom večstanovanjskih stavb, upravljavcem državnega in lokalnega premoženja ter večjim lastnikom, ki imajo več kakor 30 stavb oziroma delov stavb. Naštete skupine začen- jajo z aktivnostmi na terenu za poslovne in nestanovanjske stavbe že v mesecu juliju, za stanovanjske stavbe pa se popis začne v mesecu decembru. Zaključek je predviden aprila prihodnje leto. V času popisa nepremičnin bo na območju celotne države delovalo 800 aktivnih popisovalcev, ki bodo nudili pomoč lastnikom pri izpolnjevanju popisnih listov. Pogoj za začetek popisa nepremičnin je označitev stanovanj in poslovnih prostorov, kot to določa Uredba o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov. GU že izvaja aktivnosti za učinkovito in lastnikom prijazno označevanje. V ta namen je pripravila brezplačne nalepke za označevanje, kijih lahko upravniki, lastniki ali najemniki stavb prevzamejo na vseh območnih geodetskih upravah ter njihovih pisarnah. Manjši objekti, ki imajo do štiri stanovanja oziroma poslovne prostore, takšnih oznak ne potrebujejo. GU bo z namenom učinkovite prijazne izvedbe projekta popisa nepremičnin vzpostavila tudi več ob- lik pomoči. V ta namen že deluje posebno spletno mesto www.do-pis-nepremicnin.si in elektronski naslov info@PQPis-nepremicnin.si. na katerega se lahko vsi zainteresirani obrnejo po pomoč. Novembra bo Geodetska uprava vvsa slovenska gospodinjstva poslala zgibanko, v kateri bodo zbrane vse uporabne informacije o popisu nepremičnin ter o tistih podatkih, kijih bodo lastniki potrebovali za izpolnitev popisnega lista. S1. decembrom bo GU vzpostavila brezplačno telefonsko številko, na kateri bodo strokovnjaki vsak dan do konca aprila 2007 nudili brezplačno pomoč udeležencem popisa. Za pomoč pa bodo poskrbeli tudi popisovalci na terenu, ki bodo po opravljenih izobraževanjih in usposabljanjih vsem udeležencem na voljo za pomoč pri izpolnjevanju popisnih listov. Franci Kotnik Novembra bo Geodetska uprava v vsa slovenska gospodinjstva poslala zgibanko z vsemi informacijami o popisu nepremičnin, v namen obveščanja pa že deluje posebno spletno mesto www.dopìs-nepremicnin.si in elektronski naslov info@DODis-nepremicnin.si. na katerega se lahko vsi zainteresirani obrnejo po pomoč. Naša anketa Davek na nepremičnine Običajno noben nov davek ni dobrodošel med državljani. Podobno lahko predvidevamo za davek na nepremičnine, ki ga bo vlada uvedla namesto sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Toda preden se bo nepremičninski davek začel pobirati v »novi preobleki«, bo država morala zbrati še mnogo informacij - urediti popolno evidenco nepremičnin in podatke o njihovi tržni vrednosti. Torej, ali je prihajajoči davek na nepremičnine res takšen »bav-bav«, kot ga prikazujejo nekateri mediji? Ali je ves hrup okoli njega res upravičen? Ali se bo obdavčitev državljanov po njegovi uvedbi res povečala? Ali pa gre nemara za strah, ki je votel, okoli ga pa nič ni? Sejad Žbanič, Mozirje Sem za ta davek, saj si nekateri privoščijo čez meje svojih potreb in zmožnosti, nekateri pa so zadovoljni s tem, kolikor rabijo. Ta davek bo dosegel le to, da se bo gradnja nepremičnin prilagodila zmožnostim. Zame osebno ne bo kakšne velike spremembe. Marjan Golob, Nova Zadevo bolj malo spremljam, vendar se mi za stanovanjske hiše to ne zdi prav. Navsezadnje so se njihovi lastniki zelo trudili zanje, jih dolgo delali. Tako da bi bila dobra neka srednja pot - stanovanjski objekti naj ne bi bili obdavčeni, vse ostale nepremičnine pa. Primož Brezovnik, Mozirje Ta davek se mi ne zdi pravičen, sam nepremičnin ne bi obdavčil. Je pa res, da bi bilo treba postaviti določene meje, da se ne bi tako nepremiš- ljeno gradilo, nemara bi obdavčili le dei nepremičnin. Minka Napast, Mozirje Davek na nepremič-h j nine je že zdaj, in sicer r I nad kvadraturo 160 '—-—^^ kvadratnih metrov. Hkrati se bo ukinilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in to bo nadomestil ta davek na premoženje. Mislim, da ne bo drastično udaril kakšnih enodružinskih hiš. Kajti če bo zakon takšen kot zdaj, bodo olajšave tudi na število družinskih članov, ki stanujejo v hišah. Ta zakon je že zdaj, vendar večina tega ne ve, ker so popisi pomankljivi in slabi. Se bo pa to izboljšalo. Z novim zakonom še nisem povsem seznanjena, vendar mislim, da za večino ljudi ne bo drastičnih sprememb, Najhujša je propaganda, veliko hrupa za prazen nič. Marija Prusnik, Ljubno ob Savinji Mislim, da bo ta davek prizadel marsikoga. Do določene meje bi morda bilo treba obdavčiti na primer nadstandardne objekte, običajne nepremičnine pa pustiti pri miru. Gefca Polak, Nazarje Toje prehudo. Vsak, ki sije nekaj ustvaril,je moral za to tudi plačati. Čeprav je marsikdaj gradnja Slovencev neobrzdana, verjetno s tem zakonom ne bodo dosegli spremembe. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem MEJNI PREHOD PAVLIČEVO SEDEO Nočni prehod državne meje le z obmejno prepustnico Preko mejnega prehoda Pavličevo sedlo, kije v obdobju od L aprila do 2. novembra odprt od 7. do 22. ure, je mogoče prehajati z veljavnim potovalnim dokumentom (osebna izkaznica, potni list, stalna obmejna prepustnica z Avstrijo). V času od 1. aprila do 2. novembra se od 22. do 7. ure zjutraj mejni prehod Pavličevo sedlo uporablja le za obmejni promet, kar pomeni, da smejo državljani Slovenije in Avstrije prehajati državno mejo v nočnem času le z veljavno stalno obmejno prepustnico. Do stalne obmejne prepustnice so upravičeni državljani Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v obmejnem pasu. Ta na območju mozirske upravne enote obsegavsa naseljavobčinahSolčava, Luče in Ljubno, naselja vobčini Mozirje (razen Dobrovlje, Loke, Homec, Spodnje ter Zgornje Pobrežje) ter naselji Nazarje in Prihova iz občine Nazarje. Savinjčan VRAČANJE VLAGANJ V JAVNE TELEKOMUNIKACIJE Vloge z zahtevki še do Ministrstvo za gospodarstvo je v uradnem listu objavilo dodaten javni poziv, v katerem poziva državljane, naj do 12. oktobra letos pripravijo vloge z zahtevki za vračilo vlaganj vjavno telekomunikacijsko omrežje. S spremenjenim zakonom želijo na ministrslvu poenostaviti dokazovanje upravičenosti do povračil in nekaterim starim vlagateljem ponovno izračunati vrednost poravnave. Država namerava upravičencem izplačati od 10 do 20 milijard tolarjev, odvisno od končnega števila vlog. Spremenjeni zakon o vračilu vjavno telekomunikacijsko omrežje je začel veljati desetega julija letos, zato lahko svoje vloge oddajo tudi tisti, ki tega niso storili do sedmega decembra 2004. Jasno je, da tistim, ki so vloge že vložili na podlagi starega zakona, postopka ni treba ponavljati. Državno pravobranilstvo je dolžno ponovno pregledati vse doslej zavrnjene vloge in jih proučiti po novem zakonu. Stari vlagatelji lahko svoje vloge dopolnijo z novimi gradivi in dokazili, državno pravobranilstvo pa bo brez ponovnega zahtevka preračunalo višine vračil v že sklenjenih poravnavah in upoštevalo vrednost, ki bo za vlagatelja zahtevka ugodnejša. Na ministrslvu za gospodarstvo so se za »prijaznejši« postopek odločili zato, ker niso želeli prikrajšati vla- gateljev, ki jim je po starem zakonu manjkal kakšen dokaz, čeprav so skupaj z drugimi krajani prispevali k izgradnji telefonskega omrežja. Doslej je bilo na državno pravobranilstvo vloženih več kot32.000zahtevkov za vračilo vlaganj, od katerih jih je bilo približno 15.000 zavrnjenih. Za zahtevke, ki so bili oddani po starem zakonu, mora državno pravobranilstvo pripraviti predlog poravnave do 30. septembra, nove pa morajo obdelati do 30. novembra. Zahtevek za vračilo lahko vložijo fizične osebe, organizacije fizičnih oseb, lokalne skupnosti in njihovi pravni nasledniki, ki so s pravnimi nasledniki Telekoma Slovenije in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi pridobili telefonske priključke do vključno 6. aprila 1998. Zahtevku je treba priložiti pogodbo, račune in druge dokumente v zvezi z vlaganji. Če vlagatelj omenjenih dokumentov nima, lahko zahtevku priloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj vjavno telekomunikacijsko omrežje. Izjava naj bi vsebovala sedanjo telefonsko številko vlagatelja in naslov vlagatelja ob vključitvi, okvirni čas vključitve, navedbo, ali je bilo vlaganje opravljeno v denarju, materialu ali delu, ter okvirno višino denarnih sredstev, porabljenega materiala in vloženega dela. Savinjčan PRED POTOVANJEM V TUJINO PREVERITE VELJAVNOST DOKUMENTOV Na osebne dokumente je vredno paziti Upravna enota Mozirje državljanom ob načrtovanju dopustov vtuji-ni priporoča, da pravočasno preverijo, ali imajo ustrezen dokument za potovanje vtujino in če je ta veljaven. Z osebno izkaznico lahko slovenski državljani potujejo vvse države članice Evropske unije. Hrvaško, Švico, Islandijo, Liechtenstein in Norveško. Za obisk drugih držav je obvezen veljaven pomi list. (foto: EMS) Vlogo za potni listali osebno izkaznico je možno vložiti na kateri koli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju matične upravne enote, ob tem je treba priložiti star dokument in eno fotografijo. Rok za izdelavo potnega lista in osebne izkaznice je najmanj deset dni, zato z vložitvijo vloge za nov dokument ni priporočljivo čakati na zadnji trenutek. Načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik opozarja, da morajo imeti veljavne dokumente tudi otroci. Vlogo za potni list ali osebno izkaznico za otroka do 18. leta starosti lahko vloži le njegov zakoniti zastopnik. Kadar otrok do 15. leta starosti potuje v tujino ali iz tujine brez spremstva zakonitega zastopnika, potrebuje dovoljenje zakonitega zastopnika. Dovoljenje mora potrditi upravna enota, poleg tega je obrazec predpisane oblike, ki gaje možno pridobiti na upravni enoti oziroma krajevnem uradu. Ob izdaji dovoljenja mora imeti zakoniti zastopnik pri sebi identifikacijski dokument, številko otrokovega potovalnega dokumenta in enotno matično številko ter številko potovalnega dokumenta tretje osebe, v spremstvu katere bo otrok potoval. Otrok lahko potuje v tujino ali iz tujine tudi sam brez spremstva, kar se na dovoljenju tudi ustrezno označi. V primeru izgube ali kraje potnega lista ali osebne izkaznice je treba to prijaviti najkasneje v osmih dneh na upravno enoto ali krajevni urad. Če pride do kraje ali izgube dokumenta v tujini, je treba dogodek takoj prijaviti oziroma najkasneje v osmih dneh po prihodu v Slovenijo. Če državljan izgubi star dokument, lahko za novega zaprosi po objavi preklica v Uradnem listu. Savinjčan GORENJE VELENJE Jože Zagožen novi predsednik nadzornega sveta Na nedavni ustanovilveni seji nadzornega sveta delniške družbe Gorenje je bil za predsednika izvoljen dr. Jože Zagožen, sicer generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je pred kratkim odstopil s funkcije predsednika nadzornega sveta ljubljanskega Petrola. Zagožen zaradi svojih funkcij v Gorenju in HSE ne vidi teždv in pravi, da ne bo nasprotoval nobenemu en- ergetskemu projektu Gorenja, za katerega bosta uprava in nadzorni svet ocenila, da je dober za velenjsko družbo. Za Zagožnovega namestnika je bil izvoljen nekdanji direktor Gorenja Ivan Atelšek, ostali člani pa so še Peter Ješovnik, Milan Podpečan, Gregor Sluga, Peter Kobal, Drago Krenker, Krešimir Martinjak, Jurij Slemenik in Andrej Presečnik. KF LJUBNO Iskanje rešitev namesto pisanja kazni V občini Ljubno je resda vse manj »črnih točk«, ki bi očitno kazile posamezne kraje, je pa nekaj takšnih, ki bodejo v oči in ob katerih se ljudje sprašujejo, ali občinske oblasti res ne morejo nič ukrenili. Vtem smislu se pogosto omenja živa meja sredi Juvanja, ki, visoka kakor je, povsem zakriva pogled na cestišče voznikom, ki želijo peljati na Ljubno oziroma od tam pripeljejo. Na Ljubnem imajo odlok o javnem redu in miru, vkateremjetudi poglavje, ki govori, da morajo lastniki oziroma uporabniki odstraniti objekte, ki ogrožajo varnost mimoidočih. V odloku oobčinskih cestah jedoiočeno, daje prepovedano postavljati ograje, zasadili živo mejo, drevje,lito ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material aii predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. S problemom ceste v središču Juvanja se je po besedah županje Anke Rakun ukvarjal tudi občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predlagal rešitve v tem smislu, da se ovire odstranijo. Kar pa očitno ne bo ravno enostavno, saj Rakunova pravi, da z lastniki obcestnih ovir niso uspeli doseči dogovora. Občina je zato storila korak naprej in dala izdelati načrt nove cestne trase in k sodelovanju pritegnila tudi prometnega inšpektorja. Županja Anka Rakun zagotavlja, da se občina zaveda resnosti problema, saj se na tem območju odvija tudi promet s tovornjaki, zato je možnost nesreč toliko večja. K temu je potrebno dodati, da problem ni od včeraj in tudi občini se izteka dvanajsto leto delovanja, zato je težko najti otipljivo razlago, zakaj se problem tako dolgo ne spravi z dnevnega reda. Nenazadnje omenjeni odloki predvidevajo tudi sankcije za kršitelje, potrebno jih je samo uveljaviti. Savinjčan Živa meja sredi Juvanja nevarno zakriva pogled na cestišče (foto: EMS) BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić). tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. htto://eic.mra.si EIC-jul-51: Romunsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo lesenega pohištva, oken in vrat, išče tehnično & proizvodno sodelovanje. EK/jul-53: Bolgarski proizvajalec svetilnih naprav in luči za hišno in industrijsko uporabo, plastičnih in kovinskih izdelkov in komponent, išče tehnično, komercialno in proizvodno sodelovanje. EIC-jul-55: Bolgarsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje pletenih bluz, različnih vrst delovnih oblačil in pokrival, išče proizvodno in trgovsko sodelovanje. HOTEL NATURA LAČJA VAS Prvi obiski že pred uradno otvoritvijo VpeteksejevhoteluNaturavLačji vasi na enodnevnem obisku mudil utemeljitelj Ljubljanske banke Niko Kavčič. Obisk je vreden pozornosti predvsem zaraditega, ker je Kavčiča predsednik države dr. Janez Drnovšek nekaj dni pred tem odlikoval z zlatim redom za zasluge. Kavčič je odlikovanje prejel za delo in zasluge v dobro slovenskemu narodu, še posebej za pomemben prispevek pri vzpostavljanju temeljnih razmerij v bančništvu ter gospodarske in finančne moči Slovenije. Hotel ob vznožju planote Veniše v Lačji vasi je sicer tik pred otvoritvijo. V času zaključka naše redakcije naj bi bil opravljen tehnični prevzem, čemur naj bi sledilo uporabno dovoljenje in s tem zelena luč za pričetek obratovanja. Gradnja hotela se je glede na prvotni plan nekoliko podaljšala, saj je bilo potrebno na ekološko izjemno občutljivi lokaciji izvesti kar nekaj zahtevnejših del, zaostanek pa je bil povezan tudi s trdovratno zimo. Hotel Natura (ime je dobil na osnovi nagradnega razpisa v Savin- Direktor hotela Natura Darko Halužan (desno) je Niku Kavčiču razkazal sobe in ostale hotelske prostore (foto: Ciril M. Sem) Po Drnovšku je Kavčič veliko storil za to, da je bil slovenski gospodarski in finančni sistem dovolj trden, daje lahko prešel tudi nevarna obdobja in kasneje v novih razmerah po osamosvojitvi uspešno zaživel, Slovenija je bila kot samostojna država res ustanovljena pred petnajstimi leti, vendar so bili že prej vzpostavljeni dokaj trdni gospodarski in finančni temelji. jskih novicah) bo tako nova turistična destinacija v Zgornji Savinjski dolini, ki naj bi privabljala tudi nekoliko petičnejše goste iz Slovenije in tujine. Apartmaji bodo nudili visok standard bivanja, poleg izborne postrežbe in kulinarike pa zdravo, mirno in človeku prijazno naravno okolje. Slovesno odprtje je napovedano za začetek avgusta. Savinjčan, Jože Miklavc Odprtje hotela Natura je napovedano za začetek avgusta (foto: Jože Miklavc) PARK KAMNISKO-SAVINJSKE ALPE za S podpisom pisma o nameri za ustanovitev regijskega parka Kam-niško-Savinjske Alpe so predstavniki občin Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava oživeli desetletja staro zamisel o načrtnejšem ohranjanju in zavarovanju tega območja, ki se odlikuje po ohranjeni naravi in značilni alpski kulturni krajini. V preteklem letu je ministrstvo za okolje in prostor, na pobudo občin Solčava in Preddvor, pripravilo predlog sporazuma o sodelovanju pri ustanavljanju regijskega parka, katerega so podpisali župani petih občin in okoljski minister Janez Podobnik. Glavni nosilec in financer projekta je ministrstvo za okolje in prostor, za koordinacijo pa bo v pripravljalnem obdobju skrbelo podjetje Logarska dolina d.o.o., ki bo za realizacijo postavk predvidenih v projektni nalogi prejelo od ministrstva 16,7 milijonov tolarjev. Del aktivnosti, predvsem študij in analiz, ki so pomembne za spremembe prostorskih aktov vključenih občin tega območja, se bo v višini 12 milijonovtolarjev financiralo tudi iz programa Interreg lil a. Po besedah direktorja Logarske doline Gustija Lenarja mora biti priprava na ustanovitev parka, ki bo predvidoma zaključena septembra 2007, naravnana tako, da se vtem obdobju podrobno analizirajo razvojne priložnosti in morebitne ovire, ki bi vplivale na življenje vključenih prebivalcev. Za razliko od dosedanje prakse pri ustanavljanju regijskih parkov gre tokrat po Lenarjevem prepričanju za proces širitve obstoječih zavarovanih območij s koriščenjem in nadgradnjo dosedanjih upravljavskih izkušenj v delu obravnavanega območja. »Vsi partnerji, vključeni vta projekt, menijo, da mora biti bodoči regijski park predvsem razvojna priložnost za domačine, ker bi, poleg načrtnejšega ohranjanja dediščine, dal temu območju ustrezno geografsko in des-tinacijsko prepoznavnost v turizmu, ki s spremljajočimi dejavnostmi postaja glavni nosilec gospodarskega razvoja. Oživitev ideje o ustano- Gusti Lenar, direktor Logarske doline d.o.o. (foto: EMS) vitvi regijskega parka Kamniško-Sav-injske Alpe je lahko morda najustreznejši odgovor na izzive prihodnosti, tudi zaradi novih možnosti financiranja usklajenega gospodarskega razvoja zavarovanih območij, ki ga EU uvaja kot odgovor na globalni odliv kapitala in ljudi s podeželja vgos-podarska središča,« razlaga Gusti Lenar. Po njegovem se bodo načrtovane meje po ustanovitvi parka lahko spreminjale skladno z interesom vključenih in drugih sosednjih občin, v kolikor bodo te ocenile, daje to dobro za njihov dolgoročni razvoj. Vse bodoče aktivnosti bodo temeljile na načrtnem pristopu in postopnosti, predvsem pa na interesu domačinov, da priložnosti izkoristijo oziroma opustijo, dodaja Lenar, ki s prvim delom letošnje turistične sezone ni najbolj zadovoljen. Glavni razlog za manjši obisk v Logarski dolini v mesecu maju in juniju je vremenskega značaja. »Obisk vjuliju je vzpodbuden in upamo, da bo tako tudi avgusta, kar naj bi imelo ustrezne finančne učinke. Turistični obisk hribovskih krajev je vse preveč odvisen od vremena, zato se mnoga prizadevanja kar nekako izgubijo,« ugotavlja direktor podjetja Logarska dolina in dodaja, da bodo v obeh krajinskih parkih na Solčavskem predvidoma še ta mesec dokončali urejanje novega sistema oznak in usmerjevalnih tabel za obiskovalce, ki bo usklajen s predpisi za slovenska zavarovana območja. Savinjčan INA NAZARJE Obnova zdravstvene postaje in gradnja novega vodovoda V Nazarjah postopoma zaključujejo z obnovo fasade na zdravstveni postaji. Lani je občina v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Zgomjesav-injskim zdrav-stvenim domom na omenjenem objektu v celoti obnovila streho, letos pa se je s pomočjo državnih sredstev lotila še obnove fasade, ki bo stala okroglih 16 milijonovtolarjev. Z dodatnim izolacijskim slojem na starem delu zdravstvene postaje bodo bistveno zmanjšali dosedanje toplotne izgube, z enotno fasado pa bo objekt dobil tudi lepšo zunanjo podobo. Podjetje Remont Celje, ki je bilo izbrano kot najugodnejši izvajalec, bo zamenjalo tudi dotrajane okenske police. V tem času je v zaključni fazi tudi gradnja vodovoda Bela v Šmartnem o Dreti. Po besedah tajnika občine Nazarje Jožeta Štiglica so v teku še zadnja dela na zajetju in rezervoarju, hkrati pa poteka povezovanje obstoječega vodovodnega sistema z novim. Če ne bo večjih težav, bodo v avgustu izvedli tehnični prevzem, formalno pa bo nov vodovod predan namenu v mesecu septembru. Franci Kotnik SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Obnova fasade na nazarski zdravstveni postaji bo stala okroglih 16 milijonov tolarjev (foto: Nastasja Kotnik) V prejšnji številki Savinjskih novic smo vas vprašali, ali menite, da je Gibanje za ohranitev javnega zdravstva potrebno. Sodeč po odgovorih sodelujočih v spletni anketi Gibanje za ohranitev javnega zdravstva podpira 67% anketirancev, 22% pa jih dejavnost omenjenega gibanja ne zanima. Mi je vseeno 22% 11% 67% Tokrat vas sprašujemo, ali menite, da se bo finančna obremenitev državljanov z uvedbo novega davka na nepremičnine povečala? Svoje mnenje nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo od vključno srede, 26. julija, do vključno torka, 1. avgusta 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. . TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL praznujejo Geografsko središče Zgornje Savinjske doline tudi za letošnji občinski praznik pripravlja vrsto različnih kulturnih, narodopisnih in športnih prireditev. Danes ob 21. uri bo v Vrbju Flosfest s skupino Orleki. Svečano sejo ob 120-letnici PGD Ljubno načrtujejo za jutri popoldne v domu kulture, njej bo sledila parada gasilcev in prevzem prapora ter krst novega gasilskega avtomobila v Vrbju. Nedelja je rezervirana za dvojezično mašo v čast zavetnika splavarjev sv. Miklavža in za sožitje med narodi v cerkvi sv. Elizabete. V gostilni na Produ bodo pripravili srečanje ljudskih godcev in pevcev. Različne kulturne in družabne prireditve se bodo na Ljubnem odvijale cel teden. V četrtek bodo v Fašunovi hiši predstavili novo knjigo o življenju in delu, splavarjev, sekačev in žagarjev, v petek pa bodo v dvorani doma kulture pripravili občinsko praznovanje s podelitvijo občinskih priznanj in predstavitvijo razstave del z kiparsko slikarske kolonije v Melišah. Kulturnemu dogodku bo sledilo družabno srečanje z domačimi godci in pevci. Finale vsakoletnega flosarskega praznika na Ljubnem je krst "zelenca" (foto: Ciril M. Sem) V soboto bo Flosarsko društvo pri Budnovi žagi pripravilo atraktivno tekmovanje v plavljenju lesa, vrhunec Flosarskega bala pa se obeta prihodnjo nedeljo z etnografsko povorko skozi kraj in prikazom starih običajev iz življenja splavarjev. Prireditev bodo tako kot vsako leto sklenili z udiranjem splava, vožnjo po Savinji in krstom mladega splavarja. Savinjčan OBČINA LJUBNO IN ORGANIZACIJSKI ODBOR PRIREJATA 46. TRADICIONALNI FLOSARSKI BAL PROGRAM PRIREDITEV Petek. 28.7.2006 ob 21. uri Flosfest 2006 s skupino Orleki (Vrbje) Sobota. 29.7.2006 ob 16. uri Svečana seja ob 120-letnici PGD Ljubno v Kulturnem domu Ljubno ob 18. uri Parada gasilcev in njihovih vozil s Foršta v Vrbje ob 18.30 uri Prevzem prapora, prevzem in krst novega gasilskega avtomobila v Vrbju ob 20. uri Gasilska veselica z ansamblom Dori v Vrbju Nedelia. 30.7.2006 ob 10. uri Dvojezična sv. maša v čast zavetnika flosarjev sv. Miklavža in za sožitje med narodi v cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem ob 11. uri Gradimo mostove - sosedje bodimo tudi prijatelji - srečanje prebivalcev Ljubnega in avstrijske Koroške v Vrbju ob 16. uri Srečanje ljudskih pevcev in godcev - Gostilna na Produ Ponedeljek. 31.7.2006 ob 18. uri Olvoritev ceste Fluderski most - Žačka Lipa v Savini Torek. 1.8.2006 ob 11. uri Predaja ključev sedmih občinskih stanovanj v Okonini ob 18. uri Pokušina jedi iz jagnjetine na turistični kmetiji Loger v Savini (ponudba jagnjetine do konca tedna) Sreda. 2.8.2006 ob 18. uri Olvoritev obnovljenega dela ceste in komunalnih priključkov proti pokopališču Rosuije. ob 21. uri Projekcija filma Flosarji v letnem kinu pri Budnovi žagi Četrtek. 3.8.2006 ob 10. uri Pričetek kiparsko-slikarske kolonije Meliše ob 18. uri Predstavitev knjige o življenju in delu flosarjev, vlcarjev in žagarjev v Fašunovi hiši Petek. 4.8.2006 ob 19.30 uri Praznovanjeobčinskega praznika, podelitev občinskih priznanj in predstavitev razstave del z kiparsko-slikarske kolonije Meliše v dvorani Kulturnega doma Ljubno ob 21. uri Družabno srečanje z domačimi godci in pevci pred Kulturnim domom na Ljubnem Soboto, 5.8.2006 ob 15. uri Tekmovanje v plavljenju lesa -Flosarsko društvo Ljubno -Budnova žaga ob 21. uri Flosarski večer s skupino Igor in Zlati zvoki Nedelja. 6.8.2006 ob 15. uri Etnografska povorka skozi kraj ob 16. uri Prikaz starih običajev iz življenja flosarjev, žagarjev, vlcarjev in kmečkih opravil v etnografski vasi v Vrbju Udiranje flosa, vožnja po Savin ji, flosarski krst ob 17. uri Flosarski večer z ansamblom Gamsi PROGRAM ŠPORTNIH IN DRUGIH PRIREDITEV Smučarski skoki - Pokal flosarja Smučarsko - skakalni center v Savini (Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC) Petek, 4.8.2006 ob 16.30 uri Tenis - Teniški turnir za Pokal flosarja in Memorial Franja Jakopa Šport center Jakop Sreda, 2.8.2006 ob 9. uri (pričetek turnirja) Četrtek, 3.8.2006 in petek, 4.8.2006 ob 9. uri (nadaljevanje turnirja) Sobota, 5.8.2006 ob 9. uri - finale Odbojka na mivki Šport center Jakop Petek, 4.8.2006 in sobota, 5.8.2006 ob 10. uri Kegljanje - Pokal flosarja Kegljišče Ermenc Četrtek, 3.8.2006 ob 17. uri Planinski pohod na Rajhovko (zbor v Vrbju - organizator Planinsko društvo Ljubno) Četrtek, 3.8.2006 ob 21. uri Mali nogomet - Pokal flosarja Klub malega nogometa - Foršt Sobota, 5.8.2006 ob 9. uri Ribištvo - Binetov memorial Ribiški dom (organizator Ribiško društvo Ljubno) Sobota, 5.8.2006 ob 16. uri Predstavitev starodobnikov Sobota, 5.8.2006 ob 16. uri - zborzgornjesavinjskih starodobnikov pri kegljišču Ermenc od 17. do 18. ure - promocijska vožnja po občini Ljubno ob 18. uri - ogled starodobnih vozil na Forštu Prisrčno vabljeni na vse prireditve! ? 7PR0DAJE SE ZAKLJUČUJEJO Višji popusti, a še Dva tedna posezonskih razprodaj sta za nami. Trgovci v Zgornji Savinjski dolini jih ocenjujejo kot uspešne. Kljub precej visokim popustom, do 50 odstotkov, prevelike gneče v trgovinah ni bilo, a nakupovalna mrzlica še ni odveč. Po redni posezonski razprodaji nas namreč čakajo še dodatni ali vsaj enaki popusti. Tokratne razprodaje so se prvič pričele drugi in ne tretji ponedeljek vjuliju kot prejšnja leta. To so dosegli trgovci, ki so že nekaj let poudarjali, da se razprodaje pri nas začnejo prepozno in so tako v primerjavi s trgovci v tujini zapostavljeni. Nova pravila prav tako določajo, da so znižanja in druge oblike razprodaj dejansko omejene le deset dni v letu, in sicer pet dni pred začetkom zimskih in pet dni pred začetkom poletnih razprodaj. V ostalem času se trgovci lahko odločajo za znižanje cen po lastni presoji. Sicer pa prevelike gneče v času razprodaj v Zgornji Savinjski dolini nikoli ni opaziti. Veliko ljudi se odpravi po nakupih v večje trgovske centre, tam je zagotovo večja izbira tekstila, čeprav se nato marsikdaj izkaže, da bi bil nakup doma enako ali še bolj ugoden. Kljub temu je bila večina trgovcev s tokratnimi razprodajami zadovoljna, nekaj neprodanih artiklov pa se bo z enakimi ali še ugodnejšimi popusti prodalo v avgustu. V trgovini Unisex na Ljubnem ob Savinji so nam zagotovili, da je Potencialne kupce je treba o razprodajah obvestiti, možnih načinov pa je več (foto: Tatiana Golob) To je bilo opaziti v večini trgovin, saj prodaja s precejšnjimi popusti poteka že vse od junija dalje. Pa je to pripomoglo k uspešnejši prodaji? Kot so nam zagotavljali domači trgovci s tekstilom in obutvijo, je možnost znižanj cen po lastni presoji vsekakor pripomogla k hitrejši prodaji poletnih artiklov. Predvsem zato, kervsakdo raje nakupi poletna oblačila v začetku sezone, poleg tega pa so takšna »predrazprodaj-na« znižanja poskrbela tudi za mirnejše nakupe. Prevelike gneče vtrgovinah ni bilo, za bolj sproščene nakupe je bilo tako poskrbljeno. dosedanja prodaja znižanih artiklov potekala odlično. »Ker že brez popustov ponujamo cenovno zelo ugoden nakup, smo se odločili za 30-odstotno znižanje, takšni popusti bodo veljali tudi v avgustu.«, je povedala Štefka Sem, poslovodenja v omenjeni trgovini. »Vsekakor smo s prodajo zelo zadovoljni, še posebej ker je razprodaja v našo trgovino privabila tudi kupce, ki nas doslej še niso obiskali. Poleg tekstila je šla zelo dobro v prodajo tudi obutev, ki je v naši ponudbi sicer šele od pomladi. To je naša prva poletna razprodaja, saj še ni minilo vedno brez gneče leto dni, odkar je trgovina Unisex odprla svoja vrata v tem kraju. Ravno zato smo z obiskom pri nas zelo zadovoljni.« razprodaj s tujimi privabilo v Slovenijo več tujih kupcev in tako tudi več dobička. A pogled na izložbe tujih prodajaln pove vse. Medtem ko Poslovodkinja trgovine Unisex na Ljubnem Štefka Sem pravi, da razprodaje ugodno vplivajo na obseg prodaje (foto: Tatiana Golob) Ker so sosednje države, predvsem Italija in Avstrija, s svojimi razprodajami še vedno vsaj dober teden pred nami, si trgovci še vedno postavljajo vprašanje, ali bi izenačenje začetka slovenskih slovenske izložbe kupce vabijo pretežno s popusti do 50 odstotkov, v tujih izložbah neredko zasledimo plakate s tudi do 70-odstotni-mi popusti. Tatiana Golob 42 Trgovina in papirnica Bohač Iztok Vrtač ič s. p., Zadrečka 6, Nazarje Novo šolsko leto se bo kmalu začelo Tudi letos smo pripravili izbor potrebščin po zelo ugodnih cenah. Sprejemamo naročila za DZ po ugodnih pogojih. Hkrati vas obveščamo, da 16. avgusta 2006 odpiramo vrata nove papirnice v Mozirju v novi občinski stavbi. Obiščite nas od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17. ure ter v soboto od 8.00 do 12.00 ure. ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Voda v bazenih na Celjskem primerna za kopanje Pregled rezultatov letošnjih laboratorijskih analiz vzorcev bazenske kopalne vode, ki so ga opravili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je pokazal, da so bazenske vode večinoma primerne za kopanje. Na zavodu opozarjajo, da so za kvaliteto kopalnih voda poleg upravljavcev bazenov odgovorni tudi kopalci, še zlasti je pri tem pomembno vzdrževanje osebne higiene. Podatki o primernosti vode za kopanje morajo biti vidni na informacijski tabli pri upravljavcu bazena. Letošnja analiza rezultatovje tako kot prejšnja leta pokazala, da so odstopanja nekoliko pogostejša pri kemičnih parametrih, ponekod tudi pri izmerjenih vrednostih prostega klora. Ker gre le za manjša odstopanja od priporočenih vrednosti, je bazenska voda večinoma ocenjena kot primerna za kopanje. O kvaliteti kopalne vode se lahko kopalci prepričajo tudi sami, saj imajo na informacijskem mestu pri upravljavcu možnost vpogleda v laboratorijske izvide kopalne vode oziroma vocene o primernosti kopalne vode za kopanje. K boljši kvaliteti kopalne vode in s tem zmanjšanju možnosti nastanka okužb lahko veliko doprinesejo kopalci sami. »Priporočljivoje, da si telo temeljito umijemo še preden odidemo na kopališče. S tem odstranimo številne mikrobe, ki se zadržujejo na koži, pa tudi znoj, izločke lojnic in propadle celice kožne povrhnjice. Ko smo že na kopališču, pa se vedno oprhamo pred vsakim vstopom v bazen in seveda tudi dosledno uporabljamo prhe za razkuževanje nog oziroma vstopamo do bazena preko vstopnih bazenčkov. V bazenu ne pljuvamo in pazimo, da pri plavanju ne požiramo preveč vode. Predvsem pa je pomembno, da na kopališču redno uporabljamo stranišča, ki naj jih nikoli ne nadomesti kopalna voda,« opozarja Simona Uršič, dr. med., specialistka higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Pomembno je tudi, da kopalci z zadrževanjem v vodi ne pretiravajo, saj je zaradi izpiranja zaščit- Pri kopanju je treba še posebno pozornost namenjati otrokom nega kislinskega plašča koža bolj podvržena okužbi, prav tako pa je nevarnost okužbe večja takrat, koje organizem podhlajen in utrujen. Zato je boljše iti v vodo večkrat za krajši čas. V bazenih se je treba zavedati tudi možnosti nastanka poškodb, zato je treba upoštevati kopališki red. »Poleg bazenov je v celjski regiji tudi nekaj prostorov objezerih in zlasti ob Savinji, ki jih prebivalci celjske regije obiskujejo predvsem ob vikendih. Ti prostori niso urejeni v smislu naravnega kopališča - z zagotovljeno varnostjo, z upravljavcem in kontrolo kvalitete kopalne vode in tudi nimajo statusa naravnega kopališča,« je še dodala Simona Uršič z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. / ------------------------------------- Bazeni in vodotoki na območju regije Celje V poletnih mesecih obratuje na kopališčih celjske regije več kot 100 bazenov. Nekatera kopališča z zaprtimi in odprtimi bazeni obratujejo skozi vse leto: Naravno zdravilišče Topolšica, Terme Dobrna, Terme Zreče, kopališče Hotel Planja, Hotel Sava - Terme Lotus, Terme Olimje, Rogaška Riviera, Kopališče Hotel Donat, Hotel Plesnik, Zdravilišče Laško, Terme Čatež, kopališče ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, kopališče Golovec. V poletnem času se jim pridružijo še letna kopališča v Celju, Šoštanju, Slovenskih Konjicah, Sevnici, Orli vasi, Radečah in Preboldu. ,5 /e& OTVORITEV MEDDRŽAVNEGA MEJNEGA PREHODA PAVLIČEVO SEDLO Z zbliževanjem in povezovanjem postajajo meje med evropskimi državami vse bolj odprte. SlovenijainAvstrijastavtem duhu eno takšnih povezav še izboljšali, saj je bil ob podpori Evropske unije zgrajen nov objekt mejnega prehoda, cesta, ki iz Logarske doline pelje na meddržavni mejni prehod Pavličevo sedlo, pa je bila posodobljena. Gre za edino povezavo Zgornje Savinjske doline z Avstrijo. Prenovljeno cesto in nov objekt sta simbolično predala namenu predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in avstrijski zvezni kancler dr. Wolfgang Schuessel. /fnljtotcß je bito iiMimireč tega du© raadwse Slwesra. OD ÖZD.. ©DttÄOl ©Msnp&Iie pOuh i^inllrLi-in. » GOSTILNA "NA PRODU" OBČINA IN KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO V SODELOVANJU Z JAVNIM SKLADOM RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE VABIJO V NEDELJO. 30. JULIJA 2006. S PRIČETKOM OB 16. URI, NA SREČANJE PEVCEV IN GODCEV LJUDSKIH PESMI IN VIŽ "POD TO GORO ZELENO" NA SREČANJU BODO SODELOVALI DOMAČINI, LJUDSKI PEVCI IN GODCI IZ VSE SLOVENIJE IN GOSTJE IZ ZAMEJSTVA PRIČAKUJEMO VAS NA PRIREDITVENEM PROSTORU NA UUBNEM OB SAVINJI V GOSTILNI NA PRODU PRI MIMI. jpgig Celje - skladišče D-Per 7/2006 vd—x m r u m COBISS © Ves dan, vsak dan! Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold — mi 5iFlEr okna in vrata MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) IIS«! v. - Želimo vam obilo žaba objavili pet delov fotografije znanega termalnega kopališča v Sloveniji, kamor bomo v soboto, 2Ò. avgusta zoo6, na celodnevni izid popeljali avtobus izžrebanih bralcev. Vaša naloga sestavite v c opismci na nas orno objavili n. avgusta ' llilftS j