Poštnina plačana y gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 slin DRUŽINSKI TEDNIK Mnogi, ki počno najnizkot-nejše stvari, imajo na jeziku najbolj vzvišene besede. Demokrit, grški modrijan (okoli 1. 400. pr. Kr.) Leto XI. Ljubljana 21. septembra 1939. štev. 38 (518) Danes: »DRUŽINSKI TEDNIKc zhaja ob Četrtkih Orednifitvo In uprava v I Jubljanl, Miklošičeva cesta St. 14/111 Pošt ui predal št 345. Telefon 6t 33-32 Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov oe vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo Za odgovor Je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA */4 leta 20 din, lls leta 40 din, vse lete 80 din. V Italiji na leto 40 lir. v Franclji 70 frank v v Ameriki 2*/j dolarja. Drugod 8ora7merno — Na ročnino le plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostoipčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. v dvobarvnem tisku cene po dogovoru. o 11 c e : beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še osebej. Pri večkratnem naročilu popust. Maginoiov utrdbeni pas j (Gl. str. 9) General Ironside, šef britanskega ge- vrhovnega se je rešila je pa po Z zahodnega bojišča: nemško industrijsko mesto Saarbrtickes, tik ob nemško-Irantoski meji veliko poglavja evropske vojne in svetovne zgodovine: Rusiju je stopila v Srednjo Evropo. V nedeljo 17, septembra je sovjetska vlada sporočila poljskemu poslaniku v Moskvi, da so njene čete dobile nalog, vkorakati na Poljsko in vzeti pod svoje okrilje beloruske in ukrajinske manjšine, živeče strnjeno v vzhodnem predelu poljske republike. Kot vzrok je moskovska vlada navedla okoliščino, da je Poljska v razkroju in da njena vlada ne obvlada več položaja. Tako je poljska tragedija že po dobrih 14 dneh vojne stopila v predzadnjo fazo. * Čeprav smo zadnje čase vajeni že vseh mogočih presenečenj, je novica o marširanju sovjetskih armad na Poljsko prišla precej nepričakovano. Sicer so listi zadnje dni dokaj določno namigavali, da Moskva nekaj pripravlja, vendar ni vsaj za zdaj še nihče resno pričakoval takšnega razpleta, najmanj pa London in Pariz. Vojaški položaj Poljske se je od srede pieteklega tedna tako rekoč od ure do me slabšal. Francoska poročila so sicer vedela povedati, da so Menici vrgli okoli 11 divizij s polj- neralnega štaba, fotografiran s pipo v ustih in plinsko masko in jekleno čelado v roki pred vojnim ministrstvom v Londonu v vojaškem taborišču skega bojišča na francosko mejo, toda Poljaki te razbremenitve očitno niso prida občutili. Varšava se je resda še zmerom uspešno branila, zato je pa nemško vojaštvo tem nevzdržneje prodiralo vzhodno od prestolnice proti Brestu Litovskemu, v centrumu fronte in na jugu, v nekdanji Galiciji; tam so Nemci skoraj brez boja zavzeli iz svetovne vojne znano trdnjavo Przemysl in prodrli celo do Lvova. Brest Litovsk in Lvov: dve mesti, ki veljata za skrajni zahodni točki beloruskega in ukrajinskega življa na Poljskem. Če hočemo iz dogodkov na bojišču sklepati na vzroke moskovskega nastopa, nam bo pojasnilo hitro pri roki. Dve možnosti prideta v poštev: ali so se Rusi in Nemci vnaprej dogovorili, da bodo Rusi vkorakali na Poljsko, in kdaj; v tem primeru je razumljivo, da je prišel za Ruse znak za marširanje ravno v trenutku, ko so Nemci prodrli do poljsko-ukrajin-ske narodnostne meje in ni bilo več pričakovati, da bi jih Poljaki mogli vreči nazaj. Druga možnost je, sodeč po dosedanjem funkcioniranju nem-ško-ruske pogodbe, manj verjetna, možnost namreč, da se Berlin in Moskva nista dogovorila o načinu in času ruskega posega v dogodke: v tem primeru bi bilo rusko vkorakanje na Poljsko dokaz, da si Moskva ne da vzeti ukrajinskega in beloruskega dela Poljske. Za drugo možnost bi utegnila govoriti okoliščina, da se je Moskva tik pred vkorakanjem na Poljsko na hitro pobotala s Tokiom. * V trenutku ko to pišemo, Poljaki še zmerom junaško branijo svojo prestolnico. Tudi drugod se poljski oddelki trdovratno upirajo prodirajočim Nemcem. Nasprotno pa prodirajo Rusi po dosedanjih poročilih tako rekoč brez odpora in so že v treh dneh prispeli do Bresta Litovskega (250 km zračne črte od meje). Ko bo ta članek v rokah naših bralcev, Poljske v dosedanji-obliki ne bo več, vsaj na zemljevidu ne. Taki at se bo začela poslednja faza njene tragedije: delitev Poljske, že četrta v njeni zgodovini. Pretresljiva je ta tragedija, tem pretresljivejša, ker je od obstoja velike, močne in neodvisne 35 milijonske države in njene smrti minilo komaj dobrih štirinajst dni. * Demarkacijska črta med rusko in nemško vojsko še ni določena. Verjetno je pa, da pojde ob narodnostni meji, t. j. nekako iz Suvalkija čez . .^jsa vojna poročila Bjalistok, Brest I.itovsk, vzhodno od Lublina in Ravaruake na Lvov in nato naravnost na Karpate. Demarkacijska črta se utegne v glavnem kriti z novo mejo med Rusijo in bodočo Poljsko. Nemci bi dobili koridor in Slezijo, drugo bi pa ostalo okrnjeni Poljski. Nova poljska država naj bi postala podoben nemški protektorat kakor. Češko-Moravska; štela bi še zmerom kakšnih 15 do 18 milijonov ljudi. Ruski vpad na Poljsko je rodil še eno posledico, vredno vse pozornosti: z zasedbo poljske. Ukrajine so Rusi pomaknili svojo mejo na Karpate, t. j. tako daleč v Srednjo Evropo, kakor so bili doslej samo v marcu 1915., kmalu po začetku svetovne vojne. To je zanimivo posebno za Madžare, nove mejaše Sovjetske Rusije. Budimpešta si tega mejaštva 'nič kaj ne želi, ker je lani pristopila k proti-kominternskemu paktu. Toda omeniti velja, da ne gre samo Rusom zasluga za ustvaritev skupne meje med obema državama; skoraj prav toliko so k temu pripomogli Madžari sami, ko so si lani prisvojili Podkarpatslco Rusijo, t. j. tisti skrajni vzhodni del Češkoslovaške, ki bi jih sicer ločil od soseščine z R.usi, * Na zahodni fronti ni bilo ta teden nič novega. Observer. septembra t. 1. je imel Hitler govor v Gdansku. Med drugim al: »Nemčija je z naj večjim sa-ajevanjem pristala na zahodu jugu na dokončno stanje seda-neja.« Bonnet dsednik francoske vlade Dala-je prejšnji teden izvedel napo-no preosnovo svoje vlade v voj-.abinet. Najznačilnejše pri tej preosnovi je okoliščina, da Bonnet ni več zunanji ministerj dobil je mnogo manj pomembni resor pravosodnega ministrstva, zunanje ministrstvo je pa prevzel Daladier sam. Baje se je Bonnet zavzemal za sklenitev separatnega miru. Japonska sodba Japonski list »Ašahi Šimbun« piše, da zasledujejo Rusi z vdorom v Evropo samo en cilj: boljševizacijo Evrope. Dr igi tokijski listi pa ugotavljajo, da pomenijo dogodki po 23. avgustu t. I. predvsem popoln poraz Chamberlainove lanske in letošnje osebne politike. Po sodbi japonskega tiska je bil Chamberlainov glavni cilj pri lanskem žrtvovanju Češkoslovaške, usmeriti nemški napad proti Rusiji in potisniti sovjete iz Evrope. Dosegel je pa ravno nasprotno: Nemčija in Rusija sta danes zaveznici in Rusija ni bila še nikdar tako globoko v Srednji Evropi, kakor je danes. Politika g. Chamberlaina, pravijo japonski listi, ni mogla uspeti, ker so Rusi izpregledali njegove namene, ko je Nemcem ponujal 1 milijardo funtov (250 milijard din), ob istem času pa zavlačeval pogajanja v Moskvi. Listi se izprašujejo, kaj se bo moralo še zgoditi, preden se bo Chamberlain umaknil daijnovidnejšim britanskim državnikom. Glavni vzrok Chamber-lainovega zunanjepolitičnega neuspeha vidi japonski tisk v okoliščini, da pozna Chamberlain Nemce samo v teoriji in da si nikdar ni dal ničesar dopovedati od ljudi, ki jih poznajo tudi iz prakse. List »Niči Niči« pa meni, da dogovor med Nemčijo in sovjetsko Rusijo ne more biti posebno obsežen in da Nemčija gotovo ni pozabila na Ukrajino. Drobiž HerojsVa Varšava. Kljub ruskemu vkorakanju na Poljsko, kljub strahovitemu nemškemu bombardiranju se Varšava še zmerom junaško upira. Njen boj je tem bolj občudovanja vreden, ker se bori na mrtvi straži in njeni branilci dobro vedo, da morejo zmagati samo moralno. Herojstvo varšavske obrambe priznavajo celo nasprotniki. Angleži in Francozi bodo v Moskvi protestirali proti ruskemu vpadu na Poljsko, ne bodo pa Rusiji napovedali vojne, ker bi to rodilo nepregledne posledice v Indiji in na Daljnem vzhodu sploh. Sicer pa izjavljajo v Londonu in Parizu, da bosta Anglija in Francija kljub ruski intervenciji nadaljevali vojno do zmagovitega konca. Po sodbi svetnika japonskega poslaništva v Washingtonu, ki se je te dni vrnil na Japonsko, je le še vprašanje nekaj tednov ali celo dni, da stopi tudi USA v vojno proti Nemčiji. Tako vsaj piše jokohamski list »Jušimuri«. Po sodbi omenjenega japonskega diplomata je razpoloženje v Združenih državah danes mnogo bolj napeto kakor leta 1914 , ko je javnost zelo dolgo omahovala, ali naj se USA udeleži vojne, ali naj pa ostane nevtralna. V Rimu mislijo, da bo Nemčija po zmagi na Poljskem predlagala Angliji in Franciji sklenitev miru, pod pogojem, da dobi še kolonije. Rusi v Srednji Evropi Četrta delitev Poljske: Nemci naj dobe koridor, Pcmorjansko in Šlezijo, Rusi Belo Rusijo in poljsko Ukrajino, ostalo pa okrnjena Poljska pod nemškim ali ruskim protektoratom. — T,,naška obramba Varšave. —Anpliia ir. Pr=.r.-si-^- Tehtno proučevanje Ko so v Londonu izvedeli o ruskem vkorakanju na Poljsko, so uradni zastopniki izjavili diplomatskemu uredniku Reuterja, da vlada splošen vtis, da je zaradi ruskega napada na Poljsko nastal nov položaj, ki ga je treba kar najresneje proučiti, preden bo mogoče ugotoviti posledice tega dej-n njegov vpliv na bodoči potek Ikov. (Reuter.) izacija tega Reuterjevega poro-ibjavljenega 17. septembra, zbu-s, da je pri sestavi poročila so-al g. Chamberlain. !akaj so Rusi napadli? Ionski »Daily Express« piše, da Staljin odločil za vojaško in-cijo »a Poljskem zato, da ne nci zasedli vse Poljske, srizu prevladuje mnenje, da je a samo izrabila priložnost, da li svoj vpliv v Evropi in obe-repreči, da bi se pojavila Veli-mčija na ruski meji. rimska »Tribuna« meni, da se sija odločila za intervencijo em zato, da ne bi vsa Poljska v nemško oblast. V Rimu mi-da je trajno sodelovanje med in Nemčijo zelo problema- Ilitlerjeve izjave Marta Rydfc-Smigla, žena poveljnika poljske vojske, se je v Bukarešto, maršal sam je pa najnovejših poročilih ostal na pri svojih vojakih Pomlajevalna afera pred novosadskim sodičem Alt je Rada Marič, ki so mu vzeli desno spolno žlezo, sposoben za vojaško službo? BoJUfottsUL stolp Te dni, ko sem sedel zvečer pri svojem radijskem aparatu, sem se začel zavedati, da se je prav lahko bojevati po dobri večerji, v toplih copatah ob radijskih poročilih. Tam namreč ne slišiš grmenja topov in tudi ne vidiš strahotnih posledic velike vojne. Vesti, ki jih poročajo radijski napovedovalci, ne delujejo na nas neposredno, kaj mirno poslušamo, da je to ali ono topništvo obstreljevalo to ali ono mesto, da je bilo toliko mrtvih in toliko ranjenih. V srečnem položaju smo, ki so ga deležne nevtralne države, da vse te grozote opazujemo le od daleč. Zadnjič so Nemci pripeljali pred radijski mikrofon nekega ujetega poljskega častnika. Pripovedoval je, da so se poljski vojaki borili kakor levi, toda brez jeklenih čelad na glavah. Povedal je tudi, da so naskakovali in ustavljali tanke s puškami in bajoneti. Lahko sem si predstavljal, kako je to bilo. Dve ugotovitvi, ki sta mi dali veliko misliti. Sedanja vojna je vse bolj strašna, kakor je bila zadnja svetovna vojna. Tedaj namreč še ni bilo radia in tudi časopisne vesti niso prihajale s takšno naglico, kakor prihajajo danes. Toda to ni najhujše. Najhujše je to, da so vse te vesti na svoj način pobarvane. Tisto, kar oddaja ena stran, je preračunano po svojem učinku za nasprotno stran in za nevtralne države. Vse postaje oddajajo pod pretvezo infomw.tirm.osti in resnicoljubnosti, v resnici pa delajo propagando. Ta beseda, ,propaganda' namreč, je postala moderna šele v poslednjih letih. Kako nevarna je, tega se še " zavedamo ne. Njen namen je, sovražniku jemati moralo in vplivati na nevtralne države glede njih zadržanja. Današnje radijske postaje delajo propagando. Z drugimi besedami: včasih poročajo resnico, včasih prikrijejo resnico, včasih pa poročajo čisto izmišljene stvari. In ker je ta način tako uspešen, ni nič čudnega, da so skoraj vse bojujoče se strani uvedle poročanje v tej obliki. Nemci poročajo v francoščini, nemščini, poljščini, Francozi v nemščini, angleščini, češčini, poljščini itd. Londonska radijska postaja oddaja v osmih ali devetih jezikih svoja poročila. Včasih te človeka zdi, kakor da bi ljudje zidali drugi babilonski stolp in ko da bi se jim pri tej zidavi zmešali jeziki. To, kar danes ljudje počno pred radijskimi mikrofoni, se imenuje ,radijska vojna‘ in ,vojna živcev'. Vsi smo kolikor toliko žrtve te vojne, samo s to razliko, da se nekateri tega zavedajo, drugi pa ne. Toda, ko prideš na cesto, v gostilno ali kavarno in ko prestopiš prag pisarne, vselej te dobri znanci in prijatelji presenetijo z novimi, da, najnovejšimi informacijami, ki so delno plod bujne fantazije, delno pa posledica radijske propagande. Včasih ljudje kar zmešajo pojme in iz tega nastanejo prav gorostasne vesti. Te vesti kajpak na svojem potovanju po svetu še rastejo in se večajo, se dopolnjujejo in po Novi Sad, septembra. Pred novosadskim sodiščem so te dni spet obravnavali zelo zanimivo afero o pomlajevanju s pomočjo presaditve spolnih žlez mladega človeka na starega, že onemoglega moškega. Ta afera ima kaj nenavadno ozadje, ki sega še v leto 1936. Kirurg dr. Slavko Uzelac iz Novega Sada je tedaj prvič v naši državi izvršil pomlajevalno operacijo. Presadil je desno spolno žilo krepkega mladeniča že nekemu starejšemu Beograjčanu, čigar ime je pa že danes neznano. Sprva se je mladenič, ime mu je Rada Marič, zadovoljil z odškodnino 4.000 din, pozneje se je pa premislil. Dejal je zdravniku, da je trpel pri operaciji hude bolečine in da je po njej začutil za 60*/« zmanjšano spolno sposobnost. Prišlo je do tožbe. Pri razpravi, ki se je vršila 23. 4®**” arja 1937. pred novosadskim okri sodiščem, so sodniki oba obtožer rurga dr. Uzelaca in dr. Petra ] nikova oprostili. Kasacijsko sodi pa to razsodbo razveljavilo in ts prišla zadeva pred glavni zdrav svet. Ta je moral izreči svojo sc tem, ali je Rada Marič res tako rekoč skoraj nesposoben za ženitev in za vojaško službo. Na razpravi te dni se je dr. Uzelac zagovarjal sam, Rada je imel pa svojega zagovornika. Dr. Uzelac ni povedal ničesar novega. Dejal je, da se je oglasil pri njem neki že starejši, bogat Beograjčan in ga prosil naj ga operativno pomladi. Dr. Uzelac je poiskal primernega mladeniča — Rada Mariča — mu ponudil odškodnino, kakršna mu gre, in prenesel njegovo desno spolno zlezo staremu gospodu. Trdi, da je operacija popolnoma uspela. Mladi Marič pa ni popolnoma tega mnenja. Marič je izpovedal, da mu zdravnik ni povedal, kakšne bolečine bo moral pretrpeti, da je bil v hudi stiski, ko je sprejel to ponudbo in da ni vedel, da bo imel ta operativni posežek takšne zle nosledice za vse živlieni^ Ttai« »rfai navadi na vseh teh vesteh — ) trohice resnice. Mi v Jugoslaviji smo nevtri želimo ostati tudi v bodoče. Dt vseh nas je, da tudi v bodoče svoje normalno življenje, da nimamo za svoje delo in da ■ upamo tujim- propagandam in vernim malodušnežem, ki takt prekupčujejo z najnopejšimi cami. Veliko jih je takšnih, ki širjenje alarmantnih in senzcu nih vesti v veliko veselje in z Te dni so v Beogradu strog novali šest ljudi, ker so razširi< resnične in alarmantne vesti. T se je zgodilo v Beogradu, Iniu dene tudi vsakogar v Zagrebu Ljubljani. Zato naj vsakdo paz govori in kaj dela. Vsakdo, k naša neresnične vesti, naj se zida je to delo nečastno in da ne biti koristno ne za državo ne z sameznika. Vsakdo izmed nas ji ko vesel, da je pri nas tako, 1 je, da imamo vsega v izobilju i nam ni treba doživljati strahot, kršne preživljajo prav ta čas r. tere evropske države. Naša dolžnost je, da ostane sleherni med nami miren, pri svojem delu in v svojem poklicu. Za našo nevtralnost in za našo varnost bosta poskrbeli n bodoči Muzejski in Nunski ulici. Blok bo štel pet petnadstropnih hiš, ki se bodo držale druga druge in bo v njih okrog 80 stanovanj. Vsako stanovanje' bo imelo lep steklen balkon. Stanovanja bodo enosobna, dvosobna, trisobna i'1 štirisobna z vsem modernim komfor-tom in precej udobna. Ves blok bo stal 12 milijonov dinarjev. Pokojninski zavod je že razpisal vsa dela in ]>h bo v kratkem oddal. Zagonetna smrtna nesreča se je pripetila pretekli teden na Škofljici, kjer so orožniki ob železniški progi našli 801etnega starčka Ivana Koniga iz Starega Loga pri Kočevju. Starček je ležal tam s prebito lobanjo in je kmalu nato izdihnil. Zdaj ne vedo, kako se je nesreča pripetila. Skrivnost svoje smrti je starček odnesel e seboj. Kolektivno razstavo svojih del je priredil priznani slikar Franc Sliplov" šek v Jakopičevem paviljona v Ljubljani Slikar je po rodu iz Primorja, zdaj pa stalno živi v Krškem. Razstavljal je že skoraj po vseh evropskih razstaviščih, po daljšem ča»” Poliiičoi deden V obilici političnih dogodkov, ki so se vrstili drug za drugim z bliskovito naglico, se je kakor grom iz vedrega neba preteklo nedeljo zvedelo, da misli SSSR intervenirati v poljskem vprašanju. V noči od sobote na nedeljo je namreč sovjetska vlada sporočila poljskemu poslaniku v Moskvi, da je za Rusijo prenehala obstajati poljska država, da je Poljska v razpadu in da ne kaže več znakov življenja. Rusija je zavzela stališče, da so vsi dogovori med Rusijo ir:, uu at; lhajo se Nemcem še upirajo, v Kraucem v^au. Nemci si posebno prizadevajo, da bi preprečili zvezo med Poljsko in Romunijo, kamor se zateka poljsko prebivalstvo. Prodiranje Rusov in Nemcev je zbudilo vznemirjenje na Madžarskem in v Romuniji. Oborožene poljske čete, ki niso mogle zdržati napadov, so v vetjem številu prestopile meje sosednjih držav, posebno pa Romunije, Litve in Lotiške. OKVIRJI SLIKE, FOTOGRAF!!!. GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wolfova ul. 4 _ v lU-UC, 11'dIIl- svoje obveznosti do Poljske. Veliko pozornost je zbudila vest enega najuglednejših londonskih listov, ki naglaša, da se je Staljin odločil za vojaško intervencijo na Poljskem samo zato, da ne bi Nemci okupirali vse Poljske. Rusija namreč ne želi imeti za mejaša Velike Nemčije. Nemci so pozvali Varšavo, naj se preda, sicer jo bodo popolnoma razbili. Varšavski župan je izjavil, da jo bodo branili do konca, zato so jo Nemci začeli strahovito napadati. Vrhovni poveljnik ruske vojske general Vorošilov in načelnik nemškega generalnega štaba general Brauchitsch sta se sestala v Brestu Litovskem, da bi določila mejo med Nemčijo in Rusijo na Poljskem. Plačajte naročnino! izdan, brošuro s ... „ p***d letalskimi napadi in 6eznainom strupov ter navodili za prvo pomoč. Razen tega so v brošuri navodila za oddaljitev prebivalstva v času napada in kratek popis različnih zavetišč, njih notranje ureditve in uporabe. Mestno poglavarstvo bo razdelilo brošure med hišne posestnike, ki je niihova dolžnost, da z njo seznanijo vse hišne člane in da brošuro shranijo. Za knjižico bo veakdo povrnil samo 1 din za stroške. Zemlja je zasula 341etnega delavca Izidorja Njegovca iz Varaždina. S 50-1 etn im Andrejem Koza licem je delal v 'kamnolomu, pa se je na lepem nanju vsul plaz zemlje in ju zaeul. Kmetje, ki so delali v bližini, so jima prišli takoj na pomoč in ju odkopali, toda Njegovec je bil že mrtev. Kozaliča so nevarno ranjenega prepeljali v bolnišnico. srd Listek „Pru'?.inakega tednika1* Kaj moj pes vse zna Ali živite sami? Vam to ni všeč? Zakaj si ne omislite psa, ki vam bi nadomestil živo bitje? To se je namreč posrečilo gospodični Mary Bringhurstovi, telo-vadni učiteljici na neki visoki šoli v Atlanti v ameriški državi Georgia. Gospodična Bringhurstova ima štiri leta starega nemškega ovčarja, po imenu Coppra; ta pes zna storiti nešteto stvari, ki niso prav nič podobne pasjim zmožnostim: zapirati okna, dvigniti telefonsko slušalko, odpreti vrata pri garaži, poiskati in predala »vež robec in predal pri tem odpreti in zapreti, zrahljati slamnjače in blazine in stepati preproge. Nekoč je celo zdravil svojo gospodinjo, ko je «bolela za hripo. »Copper je varietejski pes,« nam je izjavila gospodična Bringhurstova. »Tovariš mi je in skoraj toliko kakor družinski član. Poslušen je in reagira takoj na pogovor m znake, uči se pa tako lahko, da je včasih Se kar nenavadno. Ne, stalnega učitelja nimamo, česar se je bil naučil, m je naučil mimogrede in pri igranju. Ko sem si skušala pred kratkim zabeležiti vse njegove zmožnosti, sem prišla do visokega števila 1251 In še sem prepričana, da sem kakšno njegovo sposobnost pozabila.« »Ali nam ne bi morda popisali potek dneva, kakršnega preživi vaš pes Copper pri vas?« sem predlagala. ■»Dan se prične tedaj, ko ob sedmih zjutraj zazvoni moja budilka,« je dejala gospodična Bringhurstova. »Copper spi ob vznožju moje postelje in se navadno ob zvonenju prvi zbudi. Če je jutro mrzlo, gre k oknu in ga s svojimi velikimi šapami potegne navzdol in zapre. Potlej poišče moje copate, jih prinese k vznožju postelje in me zbudi. Ali ni to dobra postrežba?« »Pri zajtrku,« je nadaljevala gospodična Bringhurstova, »ima Copper svoj stol in ga porine k oknu. Ne, ne je pri mizi,« je hitro pristavila. »Toda nekaj boljšega zna. Zna si sam pripraviti svoj zajtrk. Poglejte...« Podali smo se, Copper njegova gospodarica in pisateljica tega članica, v kuhinjo. Okna so bila zastrta. »Ne vidim, dobro,« je dejala gospodična Bringhurstova. Že se je veliki pes vzpel na zadnji nogi in s prednjo šapo zavrtel električno stikalo. »Zdaj je že bolje,« je dejala njegova gospodarica. »Zdaj bova pa zajtrkovala.« Spretno, toda prav z lahkoto se je povzpel Copper na stol, približno tako visok, kakor je okenska polica. Na oknu je stal zvonec, eden tistih staromodnih šolskih zvoncev, ki jih udarimo in potem zazvone. Gospodična Bringhurstova je namazala dve rezini kruha z medom in nuislom in mi podala eno rezino. Sedli sva in jedli, pes je pa sedel zraven, naju na tla in čakal. Na lepem je velika, kosmata šapa precej nemilo zazibala zvonec. Hitro sem ponudila Coppru ostanek svoje- ga kruha, toda obrnil se je z izrazom odpora. »Ne, hrane ne jemlje od nikogar drugega kakor od mene,« je smehljaje se dejala gospodična Bringhurstova. »Če bi drugi ljubitelji psov naučili svoje pse takšnega vedenja, zastrupljevalci psov ne bi imeli več toliko uspehov.« »Sicer,« je nadaljevala, »moraš biti pa res zelo lačen, Copper. Zadovoljila se bova s ,šaro‘, kaj ne? Nikoli ne uporabljam svoje pečice,« mi je pojasnila, »namesto tega ima v njej Copper svojo hrano, ,šaro‘ in pasje kolačke.« Pes je medtem že odprl vrata pečice in potegnil iz nje posodo s ,šaro‘, svojo najljubšo jedjo. Medtem, ko je Copper izročil svojo šaro, je upiral oči v lonec pod lijakom. Bil je prazen. »Prinesi sem svoj lonec,« je dejala gospodična Bringhurstova, in takoj je Coper pustil svoj pasji kolaček, z gobcem dvignil lonec in ga prinesel svoji gospodarici, da bi ga napolnila. »Ali bi si rad očistil zobe?« je vprašala Copprova lastnica. Če se sna kakšen pes zarežati, potlej je to storil Copper. Stekel je v kopalnico in se vrnil z oguljeno ščetko za zobe t) gobcu. Potlej je sedel na zadnji taci in se — kakor je treba — nagnil nad lijak. Tedaj mu jc gospodična Bringhurstova stisnila na ščetko dobršen trak zobne paste in obrnila pipico, ščetkala mu je zobe dokaj nemilo, toda Coppru je to očitno vseeno zelo prijalo. »Opazoval me je pri umivanju zob,« mi je smeje se pripovedovala, »in se je tako dolgo smukal okrog mene, da sem ga naučila isto. Zdi se mi, da mu je okus po zobni pasti tako silno všeč.« »Kako bi pa bilo Copper, če bi Sli malo na izprehod?« se je obrnila k psu. »Popelji z nama tudi najino prijateljico.« Copper me je prijel za zapestje, kajpak čisto nalahno, če pomislimo, kaj česa vsega so zmožni njegovi ostri zobje in me popeljal ven. Z enim samim, presenetljivo spretnim skokom se je pognal skozi odprto okno avtomobila na oblazinjen sedež zraven krmila. Gospodična Bringhurstova se je še nekoliko mudila v hiši, tedaj je pa na lepem zadonela avtomobilska. troblja. Copper je hotel reči: »Podvizaj se!« »Rada bi prišla,« je zavpila gospodična Bringhurstova. »Potrebujem pa še robček in ključ od avtomobila. Poišči oboje!« Z enim samim skokom je Copper skočil iz avtomobila iti stekel mimo nas v hišo. Slišati je bilo škripanje predala, potlej pa nekakšno zvončkljanje. Copper se je vrnil iz hiše s svežim robcem v gobcu. Oddal ga je svoji gospodarici, potlej se je pa spet vrnil v hišo in, prbiesel ključe. »Copprovo veselje do trobljenja bi me pred kratkim skoraj stalo 5 dolarjev,« je omenila gospodična Bringhurstova smeje se. »Nekega dne sem se peljala nakupovat, Coppra sem pa pustila v avtu. Čez nekaj minut je pričel na vso moč trobiti. Toda slučajno nisem mogla takoj do njega in ko sem se hotela vrniti k avtu, sem videla tam že kopico ljudi, ki so gledali, kako je neki stražnik zapisoval mojega psa zaradi kaljenja cestnega reda in zaradi nepotrebnega hrupa. Vedela sem, da si moram hitro kaj pametnega izmisliti in po- šepetala sem Coppru nekaj 7m uho. Tedaj se je moj pes postavil po koncu in se skušal prikupiti stražniku z raznimi umetnijami. Pomagalo je. Stražnik nama je prizanesel. Toda zdaj sem morala dati delati posebno kovinasto pokrivalo, ki ga poveznem čez trobilo, sicer ne bi mogla pustiti Coppra ne!m j časa samega v avtomobilu.« »Najbolj smešno,« je zaključila svoje pripovedovanje gospodična Bringhurstova, »je bilo pa to, kako me je Copper zdravil, ko sem obolela za lahno hripo. Zaprl in zastri je okna, ugasnil električno luč in ko sem mu zapovedala, mi je prinesel blazine in vse, česar sem želela. Izkazalo se je, da je skoraj tako spreten kakor kakšna bolniška sestra. Ko je že vse to storil in ko sem še zmerom negibno ležala v postelji, je postal čisto nesrečen. Odcapljal je v kuhinjo in slišala sem ga, kako je tam nekaj odpiral. Nekaj trenutkov nato se je vrnil z velikim pasjim kolačkom v gobcu. Položil mi ga je na blazino. Naj-brže je upal, da mi bo to pomagalo.« Copper se rad igra z žogo, tudi pipo vzame v gobec, nataknejo mu očala in čepico, pa je ,gospod'. ,Poje,‘ hodi po zadnjih nogah in zna še marsikaj nenavadnega. Če zazvoni telefon, dvigtie slušalko in zalaja vanjo svoj pasji odgovor. »Še nečesa bi ga rada naučila,« je dejala gospodična Bringhurstova, »namreč, da bi se privadil položiti svoje uho na slušalo, če dvigne slu-šallco. Ali ne bi bilo imenitna, če bi mu mogla lepega dne telefonirati: »Copper, zapri okna, takoj bo deževalo!« Marguerite Steednianova (»The New Yorlc Sun«) Srečke državne razredne loterije prodaja Menjalnica REICHER & IURK LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. ^rtev staro granato iz svetovne voi-ae je (»stal lSletni Sarajevčan Albert ztno it‘ v-hsi Slatine. Sprehajal se je P° pašniku in je našel granato. Začel j® je ogledovati, pa je na lepem eksplodirala in mladeniča na mestu razmesarila. Še ostanki svetovne vojne mso pospravljeni, ljudje pa še zdaj ne jedo, da je treba takšne najdbe izro-«»i vojaštvu. v..Konja sta razmesarila 21 letnega ko-mjaža Nikolo Hodoba- iz Sremske Mi-rovice. Ko je hotel gnati konje na Paso, so vezi popustile, zato je stopil eol in hotel iiopraviti. Pri tem ga je Pa konj brcnil v oko in mu ga zbil. Konja sta se spustila v dir in pri tem Be je nesrečni mladenič tako zamotal j" vPrego, da je med dirko neprestano butal z glavo in rokami po cesti. Kopja sta dirjala dva kilometra daleč m nihče ni mogel nesrečnežu pomagati. Ko so se konji ustavili, je bil popolnoma razmesarjen in že davno mrtev, Ciganom je zažgal hišo pijani kmet Anton Vir Iz Šarengrada v Sremu. Ko 8e je vračal domov, je cigaue pozval, ,)aj ga z godbo 6premijo domov. Ker 80 mu odklonili, jih je začel zmerjati, °niyS0 ga pa pretepli. Da bi se jim maščeval, jim je s steklenico petroleja Jažgal hišo in gledal, kako je plamen uničeval- streho ciganov. Pri tem so ?a prijeli orožniki. t, , j v,v*,«"'. ri ju o: , kt-V J»'»' «, j .i . ,* ii.cpr* • f *» •» L; 81 «L, ? l *Y F A. 1 1 VI ' * ,. . > i * bKrjk iVi iNVi a ■■ •»•.».V V 'l Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Jošta iz A reli na v Vojniku. Poslopje se je takoj vnelo in je kljub prizadevanju Žasilcev pogorelo do tal. S poslopjem vred je pogorel hmelj in krma. škoda £1>aša okrog 100.000 dinarjev, je pa le ‘lelno krila z zavarovalnino. Brezvestnega diuainitaša so prijeli orožniki blizu Šibenika. V šibeniškem okraju se je razpasla navada, da ribiči ribe ubijajo z dinamitom. Kazni niso uovolj občutne, da bi se dala ta strast preprečiti. Delavec Joco Belamaric je Pred kratkim zalotil tri dinamilaše Ul jih- opozoril, naj ne ubija jo rib z dinamitom. Pri tem je eden izmed ijih planil nadenj in vrgel proti njemu dinamit z vžgano vrvico. Belamarič se je z begom rešil, ranilo ga le pa v nogo. Predrzneža so že prijeli. Naši krošnjarji »e vračajo iz Nem-Jje, kjer so nekaj časa krošnjarili. Zdaj je to nemogoče, ker ne dobe blaga in ne nakaznic za hrano. Vrnili Im se čez mejo in nadaljevali pot v doinovne občine. Prometno nesrečo je preprečil železniški čuvaj v Vuhredu, ki je na Progi opazil velik kup kamenja. Zadevo je prijavil orožnikom, ki so kmalu ugotovili krivce. Kamenje so namreč nanosili otroci, ki so hoteli videti, kako je, če vlak iztiri. Čuvaj je na srečo kamenje o pravem času opuzil, sicer bi se pripetila usodna nesreča. Novo železniško progo med Ustip ralo in Fočo so blagoslovili pretekli teden. Proga je ozkotirna in je dolga 42 kilometrov. To je prvi del ozkotirne železnice, ki bo držala čez Črno Boro k morju. Vsa proga je speljana Po ozki dolini Drima in po zelo težavnem terenu. Morali so zgraditi več mostov in viaduktov. Načrt uredbe o omejitvi prometa z motornimi vozili zaradi štednje bencina izdeluje trgovinsko ministrstvo in bo uredbo najbrže tudi kmalu izdalo Prodaja bencina se ne bo omejila, zato bi bilo neumestno, če bi nekateri kupovali cele sode bencina, ker ga ne bo zmanjkalo, kljub temu je pa treba 7 njim varčevati za morebitne interese narodne obrambe. Omejitve bodo predpisane. tam, kjer ee promet lahko omeji brez škode za vzdrževanje potrebnega prometa. V drevo je treščil tovorni avlo tovarne Sekovčnik iz Prevalj, ki je peljal 5000 kil lepenke v Zagreb. Pri zdraviliškem parku v Laškem je popustila .vzmet in krmilo je odpovedalo. Avlo ie pregazil dva metra visoko živo mejo in se zaletel v kostanj. Avto se ju precej razbil in znaša škoda okrog 10.000 dinarjev. Na srečo je ostal motor cel. 12 dinarjev za delo obleke so računali bijoljski krojači. Tamošnje semenišče je namreč razpisalo izdelavo oblek za svoje gojence in je proračunska veola znašala 35.150 dinarjev, štirje bitoljski krojači so pa izjavili, da bodo obleke izdelali za skupaj 3.777 dinarjev in so jih seveda dobili. Tako jo prišlo za delo vsake obleke komaj P- dinarjev, hlače so pa delali celo Po 40 par. l>rrno tatvino v vlaku na progi Vin-kovci-Vukovar je izvršil neznan tat. Njegova žrtev je postal 'upokojeni sodnik Nikola Tgič iz čereviča, ki mu je at ukradel 8900 dinarjev gotovine, briljantni., prstan v vrednosti. 40.000 dinarjev in zlato uro z briljanti, vredno 10.000 dinarjev. Sodnik sumi, da ga je okradel neki sopotnik . Pri tvrdki Matek & Mikeš v Frančiškanski ulici, boste pri nakupu prijetno presenečeni sklicujoč ee na današnji oglas. (j rob škofa Strossmaverja je prišel obiskat iz Amerike škofov dolgoletni brivec Pavle Agič, ki že 37 le.t živi v Ameriki. Zdaj iina v San Frančišku največji frizerski salon Kmalu se bo spet vrnil nazaj v Ameriko. Huda nesreča se je pripetila na nekem nevarnem klancu blizu Slatine Radencev. Šivilja Marica Sinkova iz Paričnjaka v Prekmurju se je s kolesom vračala domov, sredi klanca je pa na ovinku na lepem izgubila oblast nad krmilom in je nezavestna obležala na cesti. Zelo se je pobila po glavi in životu. Prepeljali so jo v bolnišnico v Mursko Soboto. Prostovoljno je šel v smrt ubijalec svojega soseda Janka Gojaka njegov sosed Ivan Gojak iz Zaslinja pri Karlovcu. Orožniki so ga prijeli in ga izročili sodišču. Med zasliševanjem na sodišču je bil popolnoma miren, na lepem se Jte pa pognal proti oknu in planil v globino z drugega nadstropja. Tako se je sam sodil. Pri zasliševanju je bila navzočna tudi njegova žena. 16 gimnazij ima Beograd; vanje ee je vpisalo le/toe nič manj ko 15.357 dijakov, lastno poslopje ima pa le pet gimnazij. Nujno potrebnih bi bilo najmanj 25 gimnazij, da bi se pouk normalno razvijal, čezdalje večji je dotok dijakov z dežele. 280 kil težkega jelnna je ustrelil posestnik in lovec Pavlat iz Virovitice v Hrvatskem Podravju. Pogodil ga je iz daljave 60 metrov z enim samim strelom. Lovci v vsej okolici tako lepega plena še ne pomni jo. Na vrtu je našla zaklad služkinja Mirjana Farčičeva iz Dubrovnika, uslužbena pri profesorju Bubnovu. Zgodaj zjutraj je okopavala na vrtu in na lepem zadela na lonec, poln koral in srebrnega okrasja. Sodijo, da je najdba stara več stoletij; to bo ugotovila arheološka komisija. Namesto na svatbo so odšli na pogreb svatje Aleksandra Rotkoviča in njegove neveste Serafine iz Vinkovcev v Slavoniji. Ko so svatje peljali balo in nevesto na njen novi doin, so se med (Mitjo ustavili v neki hiši, kjer so se ženske preoblekle Med njimi je bila tudi družica Milka Babičeva, ki je med obleko našla samokres. Začela' ga ie ogledovati, toda na lepem se je| sprožil in krogla ji je skozi usta predrla tilnik. Bila je na mestu mrtva.\ Namesto na svatbo so se pa svatje od-; peliali na pogreb. Vratolomno vožnjo stn si privoščila; dva varaždinska vajenca, ki sta nekje; iztaknila motorno kok) s prikolico. Z; blazno hitrostjo sta z njim zdrvela iz; mesta in na cesti podrla 1 dietno pa-; stirico Franico Rogekovo, ki ee jima; ni mogla dovolj hitro umakniti. Pri-; lcolica jo je vlekla nekaj časa za seboj; po cesti. Dekletu je zlomilo roko, po-; čila ji je lobanja in tudi sicer je vsa; pobila, tako da najbrže ne bo ostala; pri življenju. Podivjana fanta bosta; dobila primerno plačilo. Milijonarja so zasačili pri tatvini v; veletrgovini Miokovič v Osijeku. Re-< stavrator Sohlang je nekaj kupoval,« pri tem je pa pobasal nekaj svilenega« perila pol suknjič. Pri ten) ga je za-« sačil policist Matovič in ga dal prijeti.« Pri njem so našli 11 ženskih svilenih« kombinež. Čeprav se je izvijal, da je; milijonar in da se je pripeljal v mesto; z lastnim avtomobilom, ni mogel uta-; jiti tatvine, ker je trgovec svoje blago; poznal. Kljub milijončkom so ga vtak-J nili v zapor. 1 Novo poštno poslopje bodo dobili v! Kranju. Poslopje bo stalo na vogalu'1 Maistrove in Bleivveisove ulice. Novo poslopje bo precej veliko in enonadstropno. S svojo zunanjostjo bo zelo povzdignilo mesto. Načrte je izdelal banovinski projektant inž. arh. Benjamin Svetina. Proračun znaša 1,540.600 dinarjev. Na dosmrtno robijo so obsodili na okrožnem sodišču v Celju Antona Kot nika. posestnika s Kozjaka pri Mislinji!, ki je leta 1937. nagovoril svojega hlapca, da je umoril njegovo ženo Marijo. Sunil jo je s poda na tla. da je padla 13 metrov globoko na kup kamenja in si prebila lobanjo in polomila roke in noge. Nesrečnica je na mestu izdihnila, njenega moža so zdaj obsodili na dosmrtno ječo. Žrtev svoje lahkovernosti je postal ugleden posestnik z Dolenjskega v bližini Novega mesta, ki je nasedel nekemu ciganu. Že dalj časa je namreč cigan hodil k njemu in mu ponujal za 4.000 dinarjev za 80.000 dinarjev valut, češ da jih bo on kot ugleden posestnik z lahkoto vnovčil, cigan pa da jih ne more. Nujno jih pa potrebuje za potovanje po naši državi. Kmet se je zato izposodil denar in ga izročil ciganu, cigan pa njemu neke čudne listine. Ko se je posestnik vračal s sestanka v gozdu, sta ga napadla dva cigana, mu vzela listine in ga privezala k drevesu, kjer je ostal do naslednjega dne. Osramočen se je vrnil domov, potem ko ga je odvezal neki berač. Čudno, da se dajo nekateri na tako preprost način potegniti. Tečaj za prvo pomoč živalim bodo priredili po zgledu drugih držav v Beogradu v okrilju Društva za varstvo živali in rastlin, ki je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije, kneginja Olga je pa društvena častna predsednica. V tečaju bodo teoretično in praktično poučili udeležence o prvi pomoči živalim. Žrtev ljubosumne starke, 721etne Katre Pekačeve, je postal njen 701etni mož Vinko iz Sušnjarjev pri Bjelovarju. Mučna družinska tragedija se je zgodila samo zaradi ljubosumnosti stare žene, ki je zadnji čas neprestano očitala možu, da jo zanemarja in se ozira za mlajšimi. Ko je mož še spal, ga je s sekiro udarila po glavi, s kuhinjskim nožem ga je pa trikrat sunila v trebuh. Smrtna prometna nesreča se je pripetila na cesti pri Št. Petru v Savinjski dolini, kjer je neki inozemski avtomobil povozil tOletnega Petra Ver-deva. sinčka mizarskega mojstra iz Št. Petra. Kolesa so šla čezenj in so mu zdrobila lobanjo in zlomila obe nogi. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Električna centrala v Novski je pogorela do tal. Uničeni so vsi stroji Ct i/ecjamete. aU hc Matere v Povardarju imajo mnogo otrok, dela čez glavo, služkinje pa nobene. To so preproste kmetske ali pa skromne meščanske matere. Dokler so otroci tako majhni, da jih ni mogoče pustiti same doma, natovori mati vse otroke — včasih štiri do pet — na ponižnega domačega oslička in jih vzame s seboj, če gre nakupovat na trg ali delat na polje. Morda bi bila marsikateremu mestnemu razvajencu takšna ježa povšeči? *** J, 1 letni petrovgradski kmet Veko Vukov je bil zadnje čase zelo otožen. Silno mu je šla do srca vojna mrzlica, ki je ta mesec zajela Evropo. Ni mogel poslušati poročil o vojnih grozotah in je že večkrat izjavil svojim znancem, da ne bo mogel prenesti takšne napetosti. Te dni se je oblekel v pražnjo obleko in dejal svoji družini, da gre v mesto. Namesto tega. je pa odšel pod streho in se obesil. Ljudje v današnjih časih pač ne smejo imeti slabih živcev! *** V Topuskem imajo ,analfabeta4, ki ,čita‘. To je Čuro Mile-novič iz .Črnoga Potoka, Je že jrrecej v letih in ne dela rad. Ljudje bi mu im, povoltioma zdravemu človeku, najbrže ne dajali vbogajme, zato si je izmislil nekaj drugega. Iz žepa potegne večkrat, ko vidi množico ljudi, kakšen star časopis, in prične ,brati'. ,Bere' pa tako, da si dogodke sproti izmišljuje in pridajo, razne smešne komentarje. Ljudje to njegovo ,branje‘ zelo radi poslušajo in tako se preživlja ta nenavadni analfabet s pravim, pravcatim ,branjem1. *** Tik p>'ed vojno so nekateri zelo elegantni pariški saloni vrgli na modni trg najnovejšo novost. So to zelo tenke in elastične rokavice iz nojeve kože, ki jih dama lahko shrani v prazno orehovo lupino, tako nežne in majhne so. Kdo bo v teh časih nosil takšne roka vice, je pa drugo vprašanje... ianka Barucli 11. Rite Auber, PARIŠ (9c) bank finančnemu ministrstvu. Takoj J j po bančnih praznikih je namreč med* vlagatelji nastalo pomirjenje in v ne-J katerih bankah so vloge še prekosile 1 dvige denarja. Zato so banke pred-j lagale delno revizijo. 1 Ker je beograjski velesejem odpo-jOdprenilja denar v Jugoslavijo vedan, imajo vsi razstavljalci, ki so J najhitreje in po najboljšem dnev- nem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: poslali blago na velesejm pravico do j brezplačnega povratka tega blaga. Požar je nastal v kinu v Murski; Soboti, ki je last trgovca Dittricha.; Opazili so ga otroci, ko se je začel iz! dvorane kaditi gost dim. Gasilci sok ogenj kmalu pogasili, kljub temu je*Belgija: št. 3064-64. Bruselles; pa za okrog 15.000 dinarjev škode, ker* Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; je požar uničil projekcijsko platno,J pranciia št. U ]7.94, paris; Luxem-zave.se m druge gorljive predmete, po-* . • v. T , leg tega pa det aparature in zvočnik.j burg: st. o967, Luxemburg. Ogenj je bil očitno podtaknjen in last-J Na zahtevo pošljemo brezplačno nik. je razpisal nagrado za izsleditev? naše čekovne nakaznice, požigalca. * Huda nesreča se je pripetila v Sta-rem Gracu pri Virovitici. 41etni Ivan* Aragovič se je igral z lovsko puškoj — — svojega očeta, pa se je na lepem petelin sprožil in krogla je zadela 31et-J nega Ivana Tašft v desno ramo. Ne-‘ \ srečnega otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu odrezali desno roko, kljub temu je pa malo verjetno, J da bo ostal pri življenju. Mol zdravljenjem v bolnišnici je napisal komedijo pisatelj dr. Milan Curčič. Odrezati so mu morali nogo. ;1 to ga pa ni prav nič potrlo in je med zdravljenjem napisal duhovito komedijo »Ljubljenec vseh žena«. Premijera; ; ; I komedije je bila v soboto zvečer v sa-;; 1! rajevskem gledališču. !! Električni tok 10.000 voltov je ubil elektromonterja mariborske mestne klavnice Slavka Lipnika, čistil j® ^transformator, pri tem je pa po nesreči segel z roko predaleč in je zadel ob žico z velikansko napetostjo. Za-: stokal je in omahnil. Zdravnika, ki so | ju takoj poklicali, mu nista mogla re-; šiti življenja. ; Otrok je zažgal gospodarsko poslop- Z» vsak prispevek * lej rubriki plačamo 20 din Socialnost Na vseh koncih in krajih rešujemo socialno vprašanje. Gospodje in gospe, ki se bavijo, in se lahko bavijo z najrazličnejšimi takšnimi problemi in tako delajo za narod, si belijo glave na neštetih sejah, samo zato, da bi rešili to aktualno vprašanje. Tudi različne prireditve imajo isti namen. Kakšna požrtvovalnost! Oh, in do takšnega gospoda sem jaz enkrat prišel in ga ponižno prale posestnice Marije Majkovičeve. Z« sil, ali bi mi hotel oddati enosobno njim vred je zgorela vsa zaloga krme * stanovanje. Dandanes je namreč na-in poljskih pridelkov, 71etni sin po-* robe. Najemniki moledujemo in pro-sestnice Majkovičeve se je igral z vži-* simo gospodarje za stanovanja: »Ali galicami in je po neprevidnosti zane-J bi nas hoteli. Samo eno punčko motil požar. |mo, zelo pridna je, nikdar ne joka, tudi doma je vedno, nikdar ne hodi Šivilja je postala čez noč milijonar- _ ka. Ta sreča je zadela Danico Maksi-} movičevo iz Nerodimlja pri Uroševeu. { ki je po svojem možu podedovala 25 ♦ tisoč 500 dolarjev, poleg tega bo pa še ♦ vsak mesec prejemala od Združenja j bojevnikov iz Washiugtona 2*2 dolar-f jev invalidnine. Njen mož se je narn- ♦ reč v svetovni vojni boril na strani ♦ Amerike na francoskem bojišču, kjer ;;ga ie krogla zadela v glavo. 17 let je preživel v vojni bolnišnici, naposled so mu pa priznali invalidnino. Ker je imel v bolnišnici vse potrebno, je vso invalidnino prihranil. Vrnil se je v domovino^ in se poročil s šiviljo Danico, toda že po šestih mesecih je umrl. Zdaj so ameriške oblasti njegovo premoženje izročile njegovi vdovi. na dvorišče, itd.?« Gospod-gospodar ;; nas pa samo ponižno posluša in nas končno prekine: »Jaz, veste, ne maram družine z otroci, mi bi najrajši mlad par brez otrok, najrajši takšnega, da sta mož in žena v službi.*. »Ja, veste,* se izgovarja drugi, »moja žena je tako nervozna in ne prenese i • otrok.* če bi otroci ne bili tako razposajeni, sc izgovarja tretji, tako da izgovorov ni ne konca ne kraja. Eni so pa kar nesramno odkritosrčni in pravijo: »Dosti imamo izbire, enosobno stanovanjc se lahko odda, čemu bi oddajali strankam z otroki, pri njih je zmerom vse narobe.* Kaj pravite na to? Jaz mislim ta- kole: »Kako bodo rešili socialno vprašanje z raznimi teorijami in hipote-S svatbe je šla v smrt cela družina; ~ami na sejah in raznih prireditvah v ta namen, ko so pa vsak zase tako asocialni?* L. ^ žlčarja KlD Janeza Ravnika z Jesenic. ■ -Janez Ravnik, njegova žena Olga. 4~ letni Janezek in llletni Janko ter;; Ravnikov brat Viktor, eo se odpeljali;; na svatbo. Ravoikove sestre. Tam so;; našli avtoizvoščka Janka šknntnrja iz;; šel sem mimo delavcev na cesti, ko Ribičevega laza pri Bohinjskem jezeru, ki jih je okrog desetih zvečer odpeljal na postajo. Pri brodskem mostu je precej velik ovinek, zato je šofer zmanjšal hitrost. Kljub temu je bila še zmerom tako velika, da je avto zaneslo vstran in se je zadel v ograjo. ;; Ker je bila trhla, se je zlomila in av- in poslopje, tako da je škoda ogromna. Požar je nastal zaradi kratkega stika v kablu in je bilo vse gašenje zaman. Vsa okolica z Novsko vred bo zdaj brez elektrike tako , , da je moralo postati človeku nerodno, tudi če je bil sam, kaj šele, če je bil z njim kdo, ki še ni tako do konca pokvarjen, da bi bil za takšne izraze popolnoma neobčutljiv. In na takšne ljudi človek naleti med akademsko izobraženimi, navadnimi delavci in .,_ • i , , . . ? riuuiazictuiiiij JldvaUilillll Utrle*VC1 lil inncdn ven m 1?- -*1, 'J1* celo med otroki. Le poslušajte jih pri rgNe,r?čn žh » potegnil. Šele mr -1 igri. še prav govoriti ne zna, zakolne vo. Nesrečne »rtve, ki za njimi žaluje -5„ jc^,- ..»s „ t,,™ — vsa okolica, bodo skupaj pokopali. Osebne vesti "h™ ^nluie | pa že. Ker naš jezik v tem oziru nima dovolj izbire, nam je besedni zaklad pomnožila »kultura« jugozapada in jugovzhoda. Ali res ni najti zdravil za tako nedostojno govorjenje? Ali se ne bi moglo to preprečiti, če bi vsi tisti, ki Poročili so se: V L j u b 1 j a n i __ ______________ g. Branko Jerkovič, kapetan, in gdč.Jjavno kvantajo in preklinjajo, morali Vojka laucn rjeva. V K a m n i k u : J plačati vsai tolikšno kazen, kakršno , .plačati vsaj tolikšno kazen, kakršno 'j* Luderman, akad. slikar, in J plačaš, če se pelješ s kolesom tam, gdč. Berta Prusnikova; g. Rudolf lile-J kjer se ne bi smel. Mogoče bi to ne-bec in gdč. Ela Ponikvarjeva; g. Zo-Skoliko zaleglo? F. K. ran Cunder in gdč. Frančiška Drečni-I kova; g. Ludvik Vodnik, tiskarnar, in J di-rln ie gdč. F.la Prohinarjeva. V Mali N e-| IrlUO OOl €hOLaitJ€ d e 1 j i : g. Rudi Čačinovič, novinar, in gdč. Gabika Cvetkova, oba iz Murske Sobote. — Obilo sreče! Umrli so: V Ljubljani: Marija So ljudje, katerih jeziki nikoli ne ; mirujejo, vedno in vedno jih vrte in obirajo zdaj tega zdaj onega, ko pa pridejo skupaj, so najboljši prijatelji bar, »prev. drž. žel. v poli.; Bogumil Kajzelj, podravnatetj Ljubljanske kreditne banke; Ivan Jakopič, uslužbenec Vzajemne zavarovalnice. V Celju: 49)etna Terezija Kainerjeva, roj. Dim-čeva, žena kapetana v pok.; Regina Pilihova iz Tremerja pri Celju; 60- __ ____ __________ letna Antonija hocherjeva. V Za gr e-; lena izmed njih odstranila, bu : prof. Dolfi Lapajne; Vito Kržič,;; dijak z Viča pri Ljubljani. V Medlogu pri Celju : 871etna Apolonija Zlofova. V Ložu : 261etni Mirko Škrbec. — Naše iskreno sožalje! Hlavalyjeva, roj. Bareševa; Ivan Mo-;;odnosno prijateljice. In tako se godi tudi nekje v severnem delu mesta, ko se gospe zberejo vsak dan na travici tpod košatim drevesom k »posvetovanju«. Slučajno sem bil priča takšnega posvetovanja, ko so tri starejše dame do kosti obirale četrto sosedo in ko jim je zmanjkalo besed, se je Ni bila od njih trideset korakov, že so se lotile tudi nje in jo obrale do golih kosti. In to naj bo prijateljstvo? A. K. Katedrala v Varšavi. Lov na »leoparda« sredi Newyorka »Državni sovražnik št. 1« in njegovi zločini Newyork, septembra. »Leopard« ni potuhnjen štirinožec, jprebivalec afriške džungle, temveč dvonožna zver, doma iz newyorškega podzemlja. Star je 42 let in se piše Louis Buchalter. Njegovi sorodniki in znanci ga imenujejo Lepke, kar v njihovem jeziku pomeni toliko ko Louis — newyorško podzemlje ga je pa krstilo za »leoparda«. Ta častni naziv so mu dali zato, ker je eden najbolj krvi-željnih in surovih zločincev, ki že dalj časa trepeta pred njim ves Newyork. Pred njim newyorški alfalt ni več varen. On in njegov tovariš »Gurrah« Seharpiro sta organizatorja in vodje precej donosnega podjetja, »pokroviteljske družbe« krznene in sploh oblačilne industrije. Razen tega sta svoje mreže razpredla tudi v delavske organizacije teh dveh strok in Lepke, »leopard«, je vtaknil ogromne vsote denarja tudi v tihotapstvo mamil. Tako Bernfielda so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima počeno lobanjo. Toda še zmerom se ni vdal. V tretje gre rado, pravi pregovor. Eden izmed leopardovih banditov ga je zalezoval pred njegovo hišo in mu pljusknil v obraz steklenico neke zelo jedke tekočine. Rezultat je bil, da je Bernfield izgubil oko. Zdaj se je vdal. Dvakrat po sto tisoč dolarjev na leto mora od takrat plačati Lepkeju, da je v milosti njegove tolpe. Žvepleno kislino uporablja Lepkejeva tolpa tudi zato, da svoje lastne člane pripravi k pameti. Tako je hotel Lepke delavsko zvezo dobiti sam v svoje roke. Zato je moral najprej na odločilna mesta postaviti svoje ljudi. Enega izmed pogumnih uradnikov, ki se ni hotel pokoriti njegovemu ukazu, Harryja Goodmana, so Lepkejevi ljudje tako obdelali z žvepleno kislino, ral plačati v bolnišnici, kjer so ga zakrpali, 8500 dolarjev. Policija je bila brez moči, ker se Lepkejeve žrtve niso upale z besedo na dan. Pred komisijo je na primer neki uradnik, zveze krznarjev na fotografiji spoznal Lepkeja ket moškega, ki se je nekoč sestal s predsednikom zveze. Ko so ga pa potlej z Lepkejem soočili, je dejal, da se je zmotil. Leopard se je pa ujel nekoč pri tihotapstvu z mamili, ki je v Združenih državah želo kaznivo. Tajna policija se mu je pri tem poslu obesila za pete. Posrečilo se ji je prijeti Lepkeja in Gurraha. Zakon pa predpisuje, da se tudi najhujši zločinec za čas preiskave lahko odkupi z denarjem. Tako sta se tudi gangstra s .15.000 dolarji odkupila. Od takrat ju pa niso več videli, pač. pa občutili niu"e drzne zločine. To ie bilo pred kakšnimi dve-mi leti. Odtlej lov na leoparda po newyorških ulicah še ni imel uspeha. Pogled z letala na Varšavo. Veliko poslopje v sredi je opera. Razvpiti ameriški gangster Lepke, čigar pravo ime je Louis Buchalter, ki ga zdaj lovi vsa Amerika. Lepke mora priti živ ali mrtev v roke pravice. Na njegovo glavo je razpisana nagrada 30.000 dolarjev (1,350.000 din;. naj bi prišel do dveh milijonov dolarjev letnega zaslužka. Zdaj je napredoval do »državnega sovražnika št. 1« in policija ga že dve leti neprestano išče. Na njegovo glavo je razpisanih nič več in nič manj ko 30.000 dolarjev. Leopard je prišel kakor toliko new-yorških zločincev z vzhoda. Tam se je potikal, prav tako kakor njegov tovariš Gurrah, kot naspol dorasel deček s majhnim vozom okrog in prodajal sadje. 2e zgodaj se je seznanil z ječo. Ze z dvajsetimi leti je prišel v državno poboljševalnico v Connecticutu. Toda že leto dni nato se mu je posrečilo priti v zločinsko visoko šolo, sen vseh ameriških gangstrov — Sing-Sing. Ko je prišel izza zapahov, je bila pred njim ena sama kariera, kariera zločinca. Vanjo se je že zgodaj vživel. Kmalu se je iz umazanih revnih okrajev preselil v najodličnejše newyorške okraje, kjer je v neki moderni stavbi razpredel svoje mreže. Skupaj s svojim prijateljem Gurra-hom, ki ga pa še daleč ne dosega v »genialnosti«, je ustanovil pokroviteljsko družbo po že preizkušenem načrtu. Njunim metodam je sicer primanjkovalo originalnosti, ne pa uspehov. Kdor se je branil, da bi ga vzela v svoje varstvo pokroviteljska družba, so ga hitro spravili s poti. Leopard ni poznal obzira in zaprek. V svojo kupčijo je uvedel žvepleno kislino. Njegovi pomočniki, gangstri in zločinci, so z njo oblivali uporne odjemalce. Žrtev njihovega »orožja« je postal stari Julius Bernfield, vodja enega največjih krznarskih podjetij v New-yorku. Gurrah Seharpiro se je po naročilu leoparda z njim sestal in je od njega zahteval »malenkostno« vsoto 200.000 dolarjev kot »odkupnino« za pokroviteljstvo Bernfield je bil pa eden tistih, ki se niso ustrašili, zato jo je tudi izkupil. Gospoda Seharpiro je vrgel skozi vrata. Vprašali so ga, zakaj se ni takoj obrnil na policijo, da bi zadevo preiskala. Ali je bil to strah pred zločinci? Mnogi izmed trgovcev, ki si jih je tolpa vzela neC piko. so rajši plačali, kakor da bi se obrnili na policijo. Toda stari Bernfield se ni niti obrnil na policijo, niti ni hotel plačati. Drugi poskus, da bi ga »zlepa« pregovorili, se je prav tako izjalovil. Torej je tolpa sprevidela, da bo treba uporabiti drastične pripomočke. Ko se je stari magnat peljal s svojo hčerjo po Peti aveniji, mu je neki gangster vrgel steklenico žveplene Kisline v avto. Stari mož je z lastnim telesom zakril hčer. Toda na srečo se ni zgodilo nič hudega, Žveplena kislina jima je prežgala obleko, sicer se jima pa ni hudega pripetilo. Nekaj tednov nato je napadel trdovratnega krznarja drug gangster in ga nekajkrat udaril s svinčeno cevjo po glavi, Nevarna zaščitnica ženske časti Quito, septembra. Boljša družba glavnega mesta države Ekvadorja, Quita, govori samo o neki izredno lepi študentki Beti Bar-berinovi, ki jo časopisi imenujejo »dekle z morsko zelenimi očmi«. Ta lepotica z zelenimi očmi je prevzela nase težko dolžnost, da brani ogroženo žensko čast in to zelo energično. Tako je zboksala študenta Lo peza Otahova, mulata, ki se je pre-drznil na ulici jo nagovoriti. Potem ga je celo pozvala na dvoboj. Ko je policija zvedela za ta čudni dvoboj, je takoj prepovedala to borbo na življenje in smrt. Toda lepa Beti se ni pomirila, temveč je izjavila policiji, da bo vseeno uresničila svojo namero in kaznovala predrznega študenta za njegovo predrznost, ki jo mora plačati z lastnim življenjem. Da se ji je javno oprostil, jo prav nič ne gane. Lepotica z zelenimi očmi je sklicala cel zbor žena in jim držala ognjevit govor, ki bi bil v čast vsaki boriteljici za ženske pravice. Rekla je;. »Bliža se čas, ko bodo moški prenehali ravnati z nami kakor s sužnjami ali z živalmi. Zato je potrebno le ero: vadimo svoje mišice 1 Kadar pa bomo tudi telesno tako • močne ko moški, jih bomo premagale. Kajti moški je neverjetno zahrbten in takoj zbeži, kakor hitro opazi, da je žena pripravljena, boriti se z njim.« Kljub tako »pohvalnim« nameram je policija hrabro dekle, opozorila, da jo bo spravila na varno, če se bo ubogemu Lopezu kar koli pripetilo. Edini državno priznani ,jodlar‘ v Ameriki Newyork, septembra. Mister Karel Kress iz Novega Jer-seya je lepega dne prinesel domov veliko gramofonsko ploščo. Takoj jo je navil in oglasilo se je pravo, prelepo jodlanje, kakršnega slišimo samo v visokih tirolskih planinah... Ti zvoki pa niso bili prav nič po godu gospe Kressovi, narobe so pa gospoda tako očarali, da je takoj pričel posnemati to nenavadno vrsto petja. »Pojdi ven, če nameravaš tako rjoveti,« ga je naposled nemilo nagnala boljša polovica. Gospod Kress je kot vzoren zakonski mož takoj ubogal. Odšel je na vrt in tam preizkušal svoje zmožnosti v jodlanju. Upal je, da bo slišal kakšen odmev, toda bridko se je urezal. Namesto odmeva je pa zaslišal svoje sose.de, ki mu niso nič kaj prijazno dejali; »Glejte, da se spravite odtod! Kdo vas bo pa poslušal!« Mister Kress je ubogal. Odločil se je, da se bo odpeljal v popolno samoto in tam vadil dalje. Sedel je torej v svoj avto in se odpeljal v samoten Pogled na razvalino hiše v delavskem okraju Varšave, potem ko 9» fa bombardirala nemška letala. Angleški kralj Jurij nosi zdaj kakor vsi njegovi podaniki plinsko masko v posebni torbici, obešeni na jermenu čez ramena. predel velikega naravnega parka v okolici mesta. Pričel je na vse kriplje jodlati. Kaj kmalu je pa pristopil k njemu neki stražnik in ga pozval, naj takoj neha s svojim rjovenjem. »Jodlam,« je odgovoril mr. Kress ponosno. »2e mogoče,« je nekoliko bolj pomirljivo dejal stražnik, »toda to tukaj ni dovoljeno. Doslej nam je že tucat ljudi od vseh strani telefoniralo, da so v tem delu parka nedvomno nekoga napadli gangstri in ga zaklali...« »Prav žal mi je,« je odgovoril vneti jodlar, »toda jaz bom jodlal dalje.« »Izvolite to povedati ravnatelju tega parka,« je vljudno dejal stražnik. »Pojdite z menoj.« In glej čudo! Ravnatelj parka je imel še največ razumevanja za Kresso-ve želje. Napisal mu je posebno dovoljenje; »Dovoljujem Karlu Kressu, da v Eagle Rock Teservationu jodla od 8. zjutraj do 8.54.« Gospod Kress se je ves zadovoljen zahvalil in odšel z dovoljenjem za jodlanje v park. če ga zdaj zasač: kakšen policist, mu vneti jodlar pomol: pod nos dovoljenje, potlej pa po mil volji jodla dalje. Pri svojih znancih ir prijateljih pa velja za .edinega- držav-no priznanega jcdlarja v Ameriki*. Zaklad v mišji luknji Rim, septembra. Giovanni Curilli, 651etni bančni urad nik iz Turina, ima prav čedno plač« 3.500 lir. Ker je zelo skromen, vdove« brez otrok, doslej sam ni vedel, kan bi denar dajal, zato ga je nalagal ' zanesljive vrednostne papirje. Ker j bil, čeprav bančni uradnik, zelo neza upljiv do bank, je premišljeval, kar naj spravi te vrednostne papirje, d bodo res na varnem. Nekega dne m je usoda sama pokazala pot. Nehot PLAČAJTE NAROČNINO! je odkril v zidu veliko odprtino, ki so jo naredile miši. Ker se mu je zdelo to skrivališče zelo pripravno, je vrednostne papirje položil vanj, odprtino je pa zakril z istimi tapetami, da ht,. nihče ničesar opazil. Položil je v odprtino vrednostnih papirjev v vredno-: sti 350.000 lir. Bil je prepričan, da je,-njegovo premoženje tam najbolj zanesljivo shranjeno. Pred kratkim se je pa možak domislil, da bi bilo morda še bolje, če bi svoje papirje shranil v prav takšni zidni odprtini namesto v mestu pa v majhni podeželski hišici, ki si jo je kupil prav v ta namen. Odprl je torej odprtino v zidu svojega stanovanja. Joj! Kaj je zagledal! Njegovi papirji so ležali v odprtini, zmečkani v rjavo, brezoblično kepo. V odprtini je bilo tudi polno umazane vode. V hiši je namreč pričel puščati hišni žleb in voda je prodrla v zidovje. Signor Giovanni je ves razburjen teke! k hišnemu lastniku, toda ta je kajpak odklonil sleherno odgovornost. Zdaj bo stari skopuh tožil hiščegP, , lastnika, češ da mu je s svojo mal&, marnostjo uničil premoženje. Na ižid tožbe že zelo težko čaka vse ro>,o vedno. turincko prebivah*"*"! - ... Zanesljivo znamenj Rim, septembra. Slavni berlinski stavbenik in slikar Karl Friedrich Scliinkel je leta 1803. prvič potoval v Italijo. V Rimu se ga je pa lotila huda vročica in moral je ostati v postelji. Ob njem ,ie bdel njegov prijatelj in sopotnik Steinmeyer. | Oba sta željno pričakovala denarno pošiljko iz domovine, toda po čudr.i muhavosti usode o denarju ni bilo ne duha ne sluha... Slavni mojster je bil odvisen samo,., od milosti in nemilosti svojega itallr»’ janskega krčmarja. Ta mu je dqbro-, h dušno ponudil gostoljubje, dokler ne dobi denarja. Prijateljema ni kazalo,,,,.« drugega, ko da sta dobesedno stradala, a v kajti bala sta se, da bosta usmiljenj, , ga krčmarja vse preveč oškodovala, 'ofr' Dolgo sta jemala samo tisto, kar«,tujima je krčmar primaknil iz kuhinje, -, lepega dne sta pa naročila ocvrto go,,« sko. Krčmar je takoj uganil, kolika:, « je bila ura, veselo je tlesknil z rokama in vzkliknil: »Capisco, il denaro e venuto!« (»Razumem, denar je prispel!«) V strahu pred vlomilci skrila denar v smeteh < Pariz, septembra, j Dva cestna pometača, sta v neki; Manjši ulici v Parizu našla v zaboju: za smeti velik težak zavoj. Vrgla sta: ga na tla, tedaj pa je v njem nekaj: zažvenketalo. Brž sta ga odprla in: našla v njem razne smeti in odpadke.: Odprla sta tudi drugi zavoj in vsulo: se je ven nekaj zlatnikov. Na dnu' je pa bilo še mnogo, mnogo rumenih; cekinov. ; Ta dan pometača nista hotela več; delati. Denar sta si bratsko razdelila,; odšla v prvo gostilno in tam ves dan; Pila. Proti večeru sta bila že čisto pi-; jana, in ker ni bilo razen krčmarja; nikogar v sobi, sta se pričela tiho me-; niti o svojem zakladu. Krčmar se je; delal, ko da ju ne sliši, toda skrit pod; •nizo je napeto prisluškoval. Pometača! sta bila tako pijana, da ga sploh nista; opazila. Okrog polnoči sta se pometača; odzibala proti domu, krčmar je pa; tekel na policijo in tam izpovedal, kaj: sta govorila pometača. Ker pa ni ve-; del, kako sta pometača prišla do de-: narja, je trdil, da sta gotovo izvršila: kak uboj. ! Toda dan kasneje je neka stara,: skromno oblečena žena prijavila po-: liciji, da ji je iz stanovanja zmanj-: kalo 139 louisdorov, kar znaša približ-: no štirideset tisoč frankov. Zena je: vdova, kčerka je poročena v Ameriki: in živi čisto sama. Ima le služkinjo, ki: je pri njej šele nekaj mesecev. Vdova se je bala, da ji bodo vlo-; milci vzeli denar. Ko je pred nekaj meseci menjala služkinjo, se je tudi nje bala. Nekega dne se je odločila, da bo skrila denar v smeti. Zložila je denar v neki zavoj in ga položila še v drug zavoj, kamor je nametala raznih odpadkov. Ves ta zavoj je položila na dno zaboja za odpadke. Zmerom je sama stresala in nosila smeti in zavoj je ostal vedno na dnu. Nekoč je pa obolela in služkinja je stresla zavoj hkrati s smetmi. Policija je takoj sumila, da sta pometača ta denar našla in da se ni izvršil noben uboj. Pometača sta vrnila denar, od katerega sta potrošila le majhen del. Pred sodiščem, ker je z lažnivo prisego hotela rešiti zaročenca-sleparja Dunaj, avgusta. Pred okrožnim sodiščem na Dunaju se je odigralo poslednje dejanje drame, katere glavni junak je doslej še neobsojena in neporočena žena,, ki si je doslej pošteno služila svoj kruh. Neko mlado dekle je dalo v liste oglas, da išče znanja z značajnim gospodom v svrho ženitve. Na ta oglas se je odzval neki starejši gospod z belimi lasmi po imenu Franz Folker. Nova znanca sta se takoj sprijaznila in Folker je mladenki obljubil zakon celo pismeno. Toda o svoji preteklosti ČUDNI UBIJE • ČUDEN SVET Za odraslega moža velja, da je že izredno močan, če si lahko zavihti na pleča štiri cente in jih nekaj časa nese. Kako daleč smo v tem pogledu za živalmi, posebno za žuželkami! Navadna kuhinjska muha na primer lahko nosi tovor, ki je 170krat težji od nje same. Majski hrošč pa celo dvigne tovor, ki je 182krat težji od njegove lastne teže. Rekord vsekako odnese neka glista, ki lahko nese tovor, ki je celo 5S0lcrat težji od nje same. Če bi se hotel človek meriti s to neznatno živalco, bi moral z lahkoto dvigniti dva velika vagona, težka po 20 ton... *** Ali veste, da datljeva drevesa nimajo moških in ženskih cvetov? Zato imamo drevesa moškega in ženskega spola. Oplodujejo jih še zdaj, kakor v davnih časih,- umetno, ker se doslej še nobenemu vrtnarju ni posrečilo vzgojiti datljeve palme, ki bi imela moške in ženske cvetove. Zdaj pride na vsakega datelja-gospoda trideset do petdeset datljevih palm-gospodi-čen. Marsikateri moški bi bil vesel, če bi imel takšen harem, kakor ga imajo datelji... *** V začetku 19. stoletja, ko še niso poznali parnikov, pač pa samo jadrnice in ko o umetnem ledu še ni bilo duha ne sluha, si s prevažanjem pravega ledu lahko dobro zaslužil. Lastil ni povedal ničesar in uspelo mu je prepričati naivno dekle, da je vsled neke prometne nesreče ostal brez denarja in brez sredstev za življenje, četudi ima odlična zastopstva nekaterih trgovskih hiš. Mladenka je hotela po vsaki ceni, da bi njen ženin dobil kakšno stalno službo. Mesto njega je celo napisala prošnjo za zaposlitev. Ko je vprašala Folkerja za podatke o njegovem prejšnjem življenju, je navedel, da je osebni tajnik kneza Orlova in obenem predstavnik največje pariške modne hiše, razen tega pa tudi, da je bil posebni sel nekega nemškega poslanstva v inozemstvu. Mladenka je Folkerja denarno podpirala, prinašala mu je hrane in obleke in bi končno 22. decembra tega leta moralo priti do zakona med obema. Ko pa sta zaročenca odšla v občinski urad, da se prijavita za poroko, so Jima pojasnili, da se ne moreta poročiti brez predpisanih zdravniških izpričeval. Nekaj dni po tem zakonskem izpitu so Folkerja aretirali zaradi prevare, ker je že pred tem prevaril dve naivni ženski. Ko je zaročenka to zvedela, je skoraj omedlela. Toda vseeno ni hotela obtoževati svojega zaročenca, temveč je prisegla, da mu ni dajala nl-kakšne denarne pomoči. Mislila je, da bo s to izjavo rešila svojega zaročenca niki jadrnic, ki so prevažali led iz Bostona v Severni Ameriki v Indijo, v Kalkuto, so s tem zaslužili toliko, da so lahko vse leto neskrbno živeli. Upoštevati moramo namreč, da so indijski maharadže tedaj led izredno drago plačevali, po drugi strani pa tudi, da so morali pogumni jadralci prejadrati na tej poti 12.000 morskih milji V Lumbettonu v ameriški državi Mississippi je umrl te dni neki mož, po imenu Purvis. V letu 1894. so ga na podlagi indicij obsodili na smrt in ga hoteli obesiti. Srečen slučaj je hotel, da se je vrv pretrgala. Guverner je torej zločinca obsodil na dosmrtno ječo. Pet in dvajset let pozneje je pa prišel pravici v roke pravi zločinec in izkazalo se je, da je Purvis vsa ta dolga leta po nedolžnem presedel v ječi. Kajpak so ga takoj izpustili in mu dali primerno odškodnino. Utemeljili so jo pa dokaj čudno: »Zvestemu Purvisu za zasluge, ki jih je bil izkazal državi.* *** Ali veste, kdo je ,leucorhampa or-natus‘? Prav nenavadno ime, kaj ne in ne veste, kam bi ga vtaknili, v živalstvo ali v rastlinstvo. To ime, ki si ob njem skoraj zlomiš jezik, je krstno ime in priimek neke posebno velike gosenice, ki živi na drevesni skorji. Od blizu je videti kakor ko- la. ga prepričala o svoji iskreni ljubezni. Toda pri hišni preiskavi pri tem zaljubljenem dekletu so našli knjižico, v kateri so bile razne vsote denarja vpisane na ime Franz, in s tem je prišlo vse na dan. Zaradi krive prisege so obsodili mladenko na leto dni zapora, sleparja pa na dve leti robije in mu vzeli pravico do ženitve za pet let. Poravnajte naročnino J Preživite prijetno jesen v RADENSKEM KOPALK«) ki zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, in notranjih žlez. Septemiier-oktober pavšal 10 dni 750 din Vračunana VSE: stanovanje (vsakai presta soba pa lastni izbiri), hrana, 1 zdravnUkl pre-glad ter po *|em predpisana naravne ogljikova ali mineralne kepali. občinska taksa, velika analizaseči, sobna pa-strežba, zdravljenje s pltiem naie zdravilne vede Godba, danclng In tenkhte Izmenoma vsak daR ObSIrne prospekte dobite m zahtevo od uprave kopalitCa SLATINA RADENCI uglednega posestnika. Ta nenavadna poroka ima pa še nenavadnejše ozadje: Pred več leti se je hotel najstarejši bsin poročiti z najstarejšo hčerko deve-jtih sestra. Tedaj ga je pa mlajši brat šček trhlega lesa in nihče ne bi opa- J prosil, naj še nekoliko počaka, da bo-zil, da je žival, če ne bi v trenutkih j sta drugo leto skupaj praznovala po-nevarnosti izbuljila izredno dolgih*roko. Ko je leto dni minulo, je izjavil oči, podobne polžjim. Te oči so baje j tretji od bratov, da bi se rad prihodnje tako mrzle kakor kačje, da se jih* leto poročil in naj ga počakajo. Po-celo ptiči ustrašijo in ji prizanesejo, i čakali so torej tudi njega. Tako so ♦ odrivali veseli dogodek leto za letom, *** {dokler ni prišlo na vrsto vseh devet , .... v * bratov. Te dni so se srečni mladeniči V glavnem mestu ameriške države* nap0Sie(i poročili s svojimi še srečnej-Peru v Limi stoji kip svete Roze.jgimi izvoljenkami. Ta kip ima baje čudodelno moc.t Ljudje prihajajo tja in molijo k sveti j Rozi za zdravje. Baje je tako ozdra-J«, . , . . «■ velo že nešteto bolnikov. PreprostiioKriVtlOSttia Smrt IlflJVCC- ljudje so torej sv. Rozo krstili za| jega čarovnika na SVetU ,doktorico zdravnico', ze dolgo jo nam-X reč imenujejo ,E1 Doctorcito*. Zdaj set London, avgusta, je pa o čudodelni moči kipa prepri-| Horas Goldwin, najboljši čarovnik; čala tudi univerza San Marco in jel na svetu, je te dni umrl v zelo skriv- podelila čudodelnemu kipu po vseh|nostnih okoliščinah. Tik pred smrtjo pravilih doktorski naslov... *se je bal izvesti enega izmed svojih | najnevarnejših trikov z nabojem pu-** t ške, ki bi ga moral pred kratkim ..... ... . . , , , .♦ predvajati v nekem londonskem gleda- Nikar ne mislite, da je svet ta/coj} Jjj^u očalaSlKaialše *celo^reHinjal gTTe\ Bal se & zato’ ker je veroval- da aad Izumitelj je Ml Italijan Salvino degligledališčem bdi prekletstvo, po-Armati, sin sončne Florence. Pobožml^™*0* zvedel kako je umrl mani Florentinci so namreč mislili, da sofkitajski čarovnik Cang-Ling-Su, ko je očala sicer morda čisto koristna, da|lzva^al isto je pa takšno popravljanje vida sramo-i Toda vseeno se je obvladal in oblju-tenje božje previdnosti,* Bog je že ne-J bil upravitelju gledališča, da bo izvršil del, kakšne oči je vsakomur dal. Ini tudi ta nevarni trik. Vstopnice za tako lahko bereš na grobu zdaj slav- S predstavo so bile takoj razprodane in nega Armatija tole značilno posve-t Goldwin je pred polno dvorano uspešno: »Iznašel je očala, Bog naj mul no izvedel to smelo točko. odpusti ta greh!*. t Dve url pozneje so Goldwina našli mrtvega v njegovi sobi in zdravniki so ugotovili, da ga je zadela kap. Pošta po morju Pariz, septembra, čuvaji morskega svetilnika v Ha-noisu, blizu Guerneseya v Bretaniji na Francoskem, se vsaka dva meseca menjajo. V času dveh mesecev svoje službe pa piše čuvaj Leonard Hardt redno vsak teden pismo svojemu očetu. Za poštarja mu služi morje. Čuvaj napiše pismo in ga zapre v tulec iz pločevine, ki je kajpak hermetično zaprt. Potlej počaka na va-lovje, ki zanj ve, da bo poneslo njegovo pismo na angleško obalo. Vse drugo je pač odvisno od dobre volje vetra, morja in dobrih ljudi. Kajti vsakdo, kdor najde puščico s pismom, dobi hkrati prošnjo, naj pismo pošlje na naslov, ki je napisan na ovoju. Značilno je, da sta se v dveh letih izgubili samo dve pismi. Devet bratov se je poročilo z devetimi sestrami Ankara, septembra. V neki vasici blizu turške prestolnice Ankare so praznovali pred kratkim prav nenavadno poroko. Devet bratov — sami sinovi nekega visokega turškega uradnika — se je poročilo z devetimi sestrami, hčerkami nekega Goldwin je dopotoval iz Amerike, kjer je stalno bival, a po rodu je poljski Zid. Nekaj let je preživel v Indiji, kjer je izpopolnil svoje znanje. Njegov naboljši trik je bil »žaganje žive ženske« na kose s pomočjo neke krožno, žage. Zdravniška diagnoza 8.500 let stare mumije Kairo, septembra. V dolini kraljev ob Nilu so lani Izkopali mumijo nekega pevca, staro okrog 3.500 let. Posebno drobovje, namočeno v soli, je bilo še popolnoma ohranjeno. Neki ameriški zdravnik je mumijo natanko preiskal in posrečilo se mu je tudi ugotoviti vzrok smrti neznanega pevca. Organe je še lahko spoznal in potlej ko so jih namočili v stopljenem parafinu, so se tudi dali razrezati. Jedro in del protoplazme sta sicer že Izginila', toda vezno tkivo se je še popolnoma ohranilo, in tako je bilo mogoče točno ugotoviti, da je pevec, čigar mumijo so našli, pred 3.500 leti umrl za vnetjem pljuč, torej za pljučnico. Ugotovili so tudi, da se je bolezen začela z vnetjem bronhijev in da se ji je pridružilo tudi vnetje rebrne mrene. Novela »Družinskega tednika” DVA NORCA Sedeli smo na velesejmskem veseličnem prostoru, Čiro, Nande, Ziža in jaz. Žulili smo liter cvička in se zadovoljili z vdihavanjem vonja po kranjskih klobasah, ki nas je tako prijetno zaščemel v nosove, vselej kadar je mimo naše mize smuknila natakarica Javornikovega paviljona. Ciro, najstarejši izmed nas, jurist, visok temnolasec, zagorele polti in temnih, hudomušnih oči, se je zabaval z ocenjevanjem zastopnic nežnega spola, ki so prihajale inimo naše mize; le redko katera je našla milost v njegovih strokovnjaških očeh... Prav ko nam je razlagal pikantne čare mlade svetlolaske, ki se je sprehajala po drevoredu ob strani 6VOje matere, je 6edel k sosednji mizi mlad par. Ona visoka in drobna, z velikimi, strogimi očmi in svetlimi, pepelnato plavimi lasmi, on nekoliko 6tarejši, črn ko žužek, očitno brat z juga, Srb ali Črnogorec. Bilo je videti, da 6ta tiha, 6kromna človeka in če 6ta zbujala pozornost, je bilo to morda zaradi njenih izredno velikih, nekoliko izbuljenih oči, ali pa morda zaradi njegove temne polti in vranječrnih las. »Najbrže na medenih tednih,« je menil žiža in pod mizo pobezal Či-rota, vedoč da ga takšne zadeve vselej zanimajo. To pot je uspeh presegel pričakovanje. Čiro je najprej zardel, potlej si je segel z roko v la6e, si popravil ovratnik in prav po kranjsko zaklel. »Hudiča!« Nihče izmed nas ni razumel njegove zadrege. Bil je vendar zmerom tako zanesljiv v nastopu, tako živahen in skoraj predrzen, da nam ni šlo v glavo, zakaj se je zaradi mladega parčka pri sosednji mizi tako vznemiril. Toda še preden smo se dobro opomogli od prvega presenečenja, je Čiro zvrnil evoj kozarec na dušek, in oznanil, da gre domov. Silili smo vanj z vprašanji, fant se je pa neelrpno premikal po stolu 6em in tja in ponavljal: »Le oglejte si ta dva, pri Figovcu vam bom nekaj imenitnega povedal o njiju.« Hitro smo popili ostanek vina, kajti že vse nas je pekla Čirova skrivnost. Ko smo pri Figovcu sedeli vsak pri svojem vrčku piva, se je Čiro otajal in pričel: »Zanesljivo se še vsi spomnite, da 6em pred dvema letoma eno leto študiral v Beogradu, to je bilo tedaj, ko 60 očeta prestavili in smo 6e vsi pre-eelili v prestolnico. V Beogradu je velika kolonija Slovencev in tako 6em si med študenti kmalu poiskal primerno družbo. Na družabnih sestankih in na plesih smo se shajali, se zabavali, plesali in zbijali bolj ali manj posrečene dovtipe. »V naši družbi je bila tudi mlada, še vsa mlečna filozofka, zaverovana v študij in knjige, ko da bi ne bilo drugih 6tvari na svetu. Za družbo ni bi!a prida, v6eeno smo jo povsod vabili, ker je dajala vsaki družbi odsev resnosti, ki je v resnici ni bilo. Čeprav 6mo bili skupaj 6ami visokošolci, se je vsakdo kaj hitro otresel prahu univerzitetnih knjig kakor hitro je stopil iz predavalnice...« Tista mlada žena s svetlimi lasmi, ki je 6edela pri sosednji mizi na velesejmu in je zbudila v meni nekaj kakor moralnega mačka, je bila nekoč dekle, ki vam danes o njej pripovedujem. Če 6mo se študenti njega dni iz česa norčevali, so bili to razni knjižni dihurji, med njimi je bilo tudi to dekle. Po rodu je Slovenka, ime ji je Mara, njen oče je v Zemunu uradnik pri neki veliki kloba6ičarni. Če nas ne bi bila dražila s svojo ljubeznijo do učenja in do knjig, bi nas prav zanesljivo presenetile njene oči. To je bilo menda edino, kar je bilo na njej. Te oči — morda ste jih tudi vi danefl opazili — so nenavadno velike, vode- nosinje in nekoliko izbuljene. Če hi bile nekoliko temnejše in globlje, bi bile celo lepe. Tako so bile pa samo nenaravno velike, njih izraz brez.zra-zen, skoraj top. Lepega dne mi je moj tovariš I ero, velik šaljivec, dejal: Veš najnovejše? Mara se je do ušes zaljubila v medicinca Kačiča. Kaj ko bi jima kaj zagodli?« To je bila res novica in pol! Mara z velikimi očmi blazno zaljubljena v medicinca Kačiča, morda najskromnej-šega medicinca, ki je tisti čas študiral na beograjski univerzi. Bil je ve lk, neroden fant, plah v družbi i n nekoliko živčen. O njem so pripovedovali, da je pred vsakim izpitom zbolel na želodcu. Sicer je pa izredno pridno študiral. Bil je eden tistih ljudi, ki vidijo vso svojo bodočnost v poslanstvu svojega poklica. Predajal se je sanjam o tej bodočnosti tako popolno, da se skoraj ni menil za svet okrog 6e»Pravijo, da so tudi njega že večkrat opazili, kako jo je ogledoval, tako od strani, drugače se tako ne upa,« je zbadljivo pripovedoval moj tovariš. »Nekaj moramo ukreniti,« sem pribil. »Če ne bomo mi imeli svojih prstov vmes, se utegne ta^ ljubezen še tragično končati... Jo že imam, ti Pero mi boš pa pomagal!« Razložil sem mu svoj načrt. Bil je takoj silno navdušen. »To bo smeha!« mi je dejal že pri vratih. »Jaz bom storil svojo dolžnost, criei da se boš tudi ti dobro odrezal!« “ Ko sem na prihodnjem družabnem sestanku slovenske študentovske kolonije srečal Maro, sem jo ogovoril. Prav priliznjeno sem jo vpraševal, kako napreduje v študiju, kaj namerava v se-mestralnih počitnicah in še druge čisto nedolžne stvari. Potlej sem kakor nevede napeljal pogovor na medicinca Kačiča. Omenil sem, da bo kmalu diplomiral in da ga njegovi tovariši zelo cenijo...« »Kakšen je pa ta fant?« se je naposled ojunačila. To je bila voda na moj mlin. »Prav prijeten, tovariši ga hvalijo, da je zelo nadarjen, res škoda, da ima tisto napako...« »Kakšno napako?« je živo vprašala. »Ali ne veš?« sem se nedolžno začudil. »Neke vrste fik6no idejo ima, sicer čisto nenevarno. Ne more namreč trpeti, da bi mu kdo z roko zamahnil pred obrazom. Kakor hitro mu zamahneš z roko pred očmi — čisto nehote, bodisi, da odpodiš muho, ali nekoliko živahneje pripoveduješ in maliaš z rokami — se prestraši in steče 6tran. Čez nekaj trenutkov se pomiri, vrne 6e in nadaljuje pogovor, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo.« »Beži no, ali ga to nič ne ovira pri študiju?« je naivno vprašala. »Malo že, toda vsi so ga že tako vajeni, in ker je sicer zelo družaben in inteligenten fant, mu vsakdo oprosti to napako. Ali bi ga rada spoznala?« In tako sva se kmalu dogovorila, da ga bom pripeljal na prvi prihodnji ples. Drugi dan srečam Pera. Že od daleč se mi je na vsa u6ta smejal. »Sem že v6e uredil. Ubogi fant ne more prikriti, da mu je dekle všeč. Celo ko sem mu zaupal, da ima... hm ...nekakšno nerodno navado, da vsakemu novemu znancu podi muhe izpred obraza, čeprav jih nikjer ni, se ni ohladil. Dejal je, da je to neke vrste nevroza in da jo je mogoče ozdraviti. Medicinec pač! Obljubil sem mu, da jo bom pripeljal na prihodnji ples, toda samo pod pogojem, da jo ne bo razburjal. Če bi mu po svoji stari navadi zamahnila z roko pred nosom, naj o6tane miren, za nekaj sekund naj se taktno odstrani, potlej pa vrne, ko da se fle bi ničeear zgodilo... Zaljubljen do ušes mi je obljubil vse. Hahahaha!« »Lepa komedija bo to, dragi moj! Zdaj velja še obvestiti našo družbo.« Vsa slovenska študentarija je prišla na tisti ples z enim 6amim vprašanjem na ustnicah: »Ali bosta ribici prijeli?« Mara je imela 6vetlosinjo obleko in ta barva je njenim velikim očem dajala še nenavadnejši izraz. Če si imel nekoliko domišljije, ti ni bilo težko verjeti, da ima kakšno ,čudno navado*. Takoj eem jo vzel v svoje okrilje. Dopovedoval 6em ji, da je najbolje, če koj v začetku preizkusi novega znanca, potlei bo takoj videla, da je dober fant in ne bo več v zadregi. Prej ali slej bi tako nehote dvignila roko ia sprožila njegovo fiksno idejo... ker pa ne bi bila pripravljena nanjo, bi se nedvomno prestrašite... Res škoda bi pa bilo, da ne bi spoznala tega nadarjenega fanta... Ni ji bilo treba dosti pripovedovati, videl sem, da je kar gorela v želji, da bi ga spoznala. Pero je v predsobi poučeval medicinca. »Nedvomno boš prej ali slej opazil to njeno muho. Ne razburjaj se, samo za nekaj trenutkov stopi v stran. Sicer pa je dekle čedno, samo poglej njene oči!« Ples se je pričel. Po kolu so urezali valček. Zdaj je veljalo napeti vse sile. Mara je še sedela. Pero je skoraj sunil medicinca, da jo je zaprosil za ples. Očd nas vseh, posvečenih v to zadevo, so se uprle v mladi par. Oba v očitni zadregi sta se debelo gledala. Nato sta zaplesala. Že smo se bali, da se nam bo šala ponesrečila, tedaj je godba prenehala, bil je odmor. Mara in medicinec sta se nekaj korakov sprehajala, potlej pa 6ta se ustavila sredi dvorane. Sam Bog ve, kaj sta se tedaj pogovarjala. Na lepem je dekle, kakor gnano od neke višje sile, zamahnila svojemu soplesalcu tik pred nosom. Kačič se je zganil, 6vetlo pogledal, potlej pa bolj stekel kakor še! do bližnjega stebra. V6i smo planili v bučen smeh. Mara in medicinec eta se še enkrat vsa rdeča in potna spogledala, potlej sta jo pa oba kakor za stavo mahnil* proti izhodu. In veste, kaj sta ta dva prismuknjenca naredila zunaj v garderobi?« Kaj?« smo vsi v en glas vprašalL »Dokazala sta, da sta res norca, kajti še tisti večer sta se zaročila! »Kakor ste videli na vejesejmu, ste danes že 6rečno poročena...« »Zdaj pa še povej, zakaj si se tak« vznemiril, ko si ju zagledal?« sem radovedno vprašala. »Saj je vendar na dlani. Ne bi Ih* tel, da bi me nekdanja .prismuknjenca1 spoznala, saj bi mi še kakšen ,bl* goslov* poslala čez mizo...« Krista Novakova. Križanka in uganke! Moški imajo radi debelušne žene Današnja ženska ima vse polno skrbi, dosti več, kakor so jih imele ženske nekoč. Še do nedavnega je bila edina skrb ženske družina, skrb za gospodinjstvo in gospodarstvo. Z napredkom na vseh področjih, zlasti pa na področju higiene in sploh s povečanim življenjskim standardom se je pa to temeljito spremenilo. Zdaj ima ženska veliko skrb več, namreč skrb za samo sebe. Vsaka modema ženska mora gledati, da čim bolj ugaja svoji okolici. Nekatere pa tudi v tem pretiravajo kakor se pri ženskah včasih rado zgodi. Nakopavajo si namreč nepotrebne skrbi glede svoje zunanjosti, posebno glede — vitke linije. Včasih je to utemeljeno, pogosto pa prav nič. Nekatere to svojo skrb pretiravajo v svojo škodo. Vsaka ve, da so tako imenovane »shujševalne kure« zdravju zelo škodljive. Vendar nekatere žrtvujejo tudi svoje zdravje, samo zato, ker so prepričane, da niso za na cesto, če so nekoliko bolj oblih oblik kakor jih predpisuje moda. Ravno o nasprotnem naj vas pa prepriča nekaj vrstic, ki jih je napisala žena nekega filmskega producenta iz Hollywooda, žena ki je — čudež boste rekli! — pred kratkim praznovala srebrno poi-oko. Kljub temu, da je imel njen mož okrog sebe zmerom dovršeno lepe in vitke ženske, je četrt stoletja vztrajal pri svoji ženi in to v kraju, kjer je ločitvena bolezen očitno nalezljiva. Njegova žena je napisala nekaj skrivnosti, kako si je ohranila moža in zdravje kljub temu, da je precej obilna. Mislim, da bodo tudi naše bralke marsikaj koristnega, razbrale iz teh vrstic. s>Predvsem se zavedam,« pravi gospa Mabela Rauchova, *da ljudje radi dobro jedo. Mož zasluži denar, zato ima pravico, da je tisto, kar je njemu všeč, ne pa da bi se ravnal po ! dietičnih jedilnikih svoje žene. Ruzen ‘ tega je mož dosti bolj zadovoljen, če '■ je z ženo iste jedi, ker pri tem zelo ■ uživa. ; Dosti vilca in krika je nastalo, ko ,so prišle v modo vitke linije. Ženske ; so trdile, da so vitke linije moškim ; všeč, zato so se seveda hitele po tem ;ravnati. Za mlada dekleta je to popolnoma prav in v redu. Za druge ; naj pa velja pravilo, da so lahko ; polne, a kljub temu privlačne. Vitko ; linijo so začeli propagirati pri filmu, I ker se zde na fotografijah ljudje ; dosti močnejši. Zato naj ženske rajši ! prepuste vitko linijo filmskim zvez-I dam, ki jim daje kruh filmsko platno. ! Stara stvar je, da je človek dosti I bolj zdrav in odporen, če je močan. Dandanašnji sta človeku potrebni '.moč in zdržljivost, da lahko prestane težke čase v življenjski borbi. Nika-;kor pa ni časa za borbo z zmanjša-\nimi obroki jedi. ; Jaz sama sem bila glede tega zme-; rom žrtev svoje narave. Ko noben ; moški ni pogledal za vitko žensko, ,sem bila tenka ko trska. Ko so prišle ; v modo vitke linije, so se pa moje oblike zalile. Tako sem bila zmerom izven mode. Priznati moram, da sem bila nekaj časa zelo nezadovoljna zaradi takšnega poigravanja prirode. Začela sem se postiti. Toda na teži nisem dosti zgubila, pač pa na moči, odpornosti in veselosti. To ao pa stvari, ki jih večina moških pri ženski obožuje. Naposled sem se z dejstvom sprijaznila in spoznala, da imam zaradi svoje debelosti celo prednosti pred vitkimi tovarišicami. Opravljala sem lahko takšna dela, ki jih one niso mogle; poleg tega sem bila bolna, toda niti najmanj se mi to ni poznalo na obrazu in nihče me ni pomiloval zaradi bolezni, ker nihče skoraj verjeti ni mogel, da sem sploh bolna. Nikoli me ne boli glava in kadar pridejo dnevi bridkosti, se lahko izjočem in v olajševalnih solzah utapljam svojo bolečino, ne da bi se mi bilo treba potlej zapreti v sobo in ostati v njej toliko časa, da bi izginili z obraza izdajalski znaki. Lahko sem se nekoliko napudrala in takoj odšla na ulico. Prav tako sem imela prednost pred mojimi vitkimi prijateljicami v nesrečah. Pogosto sem bila ranjena, nikoli se mi pa niso zlomile kosti. Pri neki avtomobilski nesreči se je naš avto nekajkrat prevrnil, vendar je bil zdravnik na moč razočaran nad menoj, ko ni mogel najti pri meni nobene zlomljene kosti. Poudaril je, da se imam za to zahvaliti edino svoji debelosti. Z leti mi je debelost prinesla še druge prednosti. Lica se mi niso tako nagubala kakor mojim vitkim tovarišicam. Nenagubano lice debelušnih žensk zmerom napravi dober vtis. Potlej pa, ali ste kdaj videli debelušno žensko, ki bi bila prepirljiva in sitna? Včasih sem skoraj prepričana, da so samo zato debelušne, ker so vesele narave. In kako znajo kuhati! Mislim pa na tisto dobro, staro kuhinjo, ki jo solidni ljudje tako silno cenijo. Moj mož je prišel zmerom v stik z dovršeno lepimi ženskami. Vedela sem, da po zunanjosti ne - morem z njimi konkurirati. Zmerom sem imela pa pred očmi, da me je mož vzel za ženo, ko sem bila vitka, dočim so bile takrat v modi polne ženske, zdaj so pa v modi vitke ženske, opazila sem pa, da mojemu možu moje obline popolnoma ustrezajo. Vselej sem se trudila, da pomagam možu dobiti tisto, kar si je želel. Želel si je pa finančnega uspeha, otrok in udobnega življenja. In vsa leta zakonskega življenja sem se trudila, da mu vse to dam. Nisem imela časa, da bi mislila na privlačnost hollywoodskih deklet. In po pet in dvajsetih letih imam še zmerom moža, dočim so moje prijateljice, ki so se bolj zanimale za obleke, dieto, veseljačenje in potovanja, brez njih. Na nekem banketu so me predstavili ravnatelju znane filmske družbe. i KRIŽANKA j* 123456789 Pomen besed: Vodoravno: 1. ploskovna mera; glad; 2. stara ploskovna mera; člo-vek-stroj; 3. rusko mesto; reka v Srbiji; 4. moško ime; 5. nemški zaimek; mesto v Srbiji; zaimek; 6. bojevnik; 7. velika riba; nikalnica; 8. vodja letala; slovenski skladatelj; 9. moško ime; grška črka. I Navpično: 1. prebivalec azijskega polotoka; italijanska reka; 2. gora v Sloveniji; sredstvo, ki ga uporablja steklar; 3. slovensko mesto; gorovje v Dalmaciji; 4. mesec; 5. ploskovna mera; tek; zaimek; 6. kraj v Črni gori; 7. gora na Koroškem; čut; 8. moško ime; gibanje zraka; 9. narobe zaimek; jed iz moke. i DOPOLNILNICA UUVAEPEOUNA : AASAADAAAST : V srednjo vrsto vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vodoravni pa ime in priimek slovenskega pesnika in pisatelja. Pisane poletne barve navadno pozimi izginejo, letos bomo videli pa dosti kockastih tvoriv, sestavljenih iz vseh mogočih barv. Naša obleka na sliki je iz vijoličastih, oranžnih, zelenih in rjavih kock. Seveda mora biti kroj potlej zelo preprost. Naš model nima niti enega okrasa, le krilo je malo nagubano. SKRIVALNICA PRESTRANEK DAHOMEJ PETINKA VENČEK LOVOPUST EKSEMPLAR OBEŠENJAK SENEGAL GEBEDEJ GNOJIŠČE Iz vsane besede vzemi tri zaporedne črke in sestavi iz njih pregovor. Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, kumarična omaka, krompirjev pire. Zvečer: Govedina od opoldne v eo-lati, kava. Torek: Paradižnikova omaka, krompirjevi svaljki, solata. Zvečer: Mlečna kaša. Sreda: Fižolova juha, češpljevi cmoki. Zvečer: Fižol v solati, kava ali čaj. Jediluik za premožnejše Četrtek: Riževa juha, dunajski zrezki, pražen krompir, srbska 6olata, piškot-ni zavitek. Zvečer: Pečenjak, kompot. Petek: Prežganka, ocvrti žabji kraki, nadevana paprika. 6olata, jabolčni zavitek. Zvečer: Zdrobov narastek, jabolčni kompot. Sobota: Kruhova juha. zajčji hrbet v kvaši,1 špageti, endivija. Zvečer: Krompirjeva potica, solata. Nedelja: Cvetačna juha, nadevana svinjska pečenka, pražen riž, mešana solata, sulia torta,2 sadje. Zvečer: S sardelnim maslom3 obloženi kruhki, pecivo, čaj. Ponedeljek: Lečnata juha, pašteta * makaroni,4 paradižnikova omaka, sirov zavitek. Zvečer: Panirana jetra, krompirjeva solata. Torek: Krompirjeva juha, čepljevi cmoki, kompot. Zvečer: Rižota, so; lata. Sreda: Ragu juha. polpeti, zabeljeni široki rezanci, endivija. Zvečer: Telečja obara z zdrobovimi cmoki. Takrat so bila v modi kratka krila, jaz se pa nisem držala zadnjih pravil mode; prav tako sem imela še dolge lase, dočim so imele vse druge ostrižene. Ravnatelj mi je ponudil pijače, cigareto, a vse po vrsti sem mu odklonila. Začudeno me je pogledal in na ves glas vzkliknil po dvorani: -Če verjamete ali ne, v srcu Hollywooda sem našel edino žensko, ki datira iz dobe pionirstva.« Ta pridevek se me je prijel, toda meni je bilo tega malo mar. Skrbela sem rajši za vzgojo svojih otrok in za udobnost svojega doma in sem bila srečna, ker so bili POSETNICA IVAN R. SREZ četnik Za Vas gospodinje! Samo češki kozarec za vkuha-vanje sadja znamke „FRUTA'‘ Vas zadovolji. generalno zastopstvo za Jugoslavijo Kaj je ta gospod po poklicu? 1ZPOPOLNILNICA Namestu pik vstavi črke Č Č Č D E IMMMMNOOOR v takem redu, da dobiš v vodoravnih vrstah pregovor. zadovoljni z menoj tisti, ki sem jih skušala osrečiti. Pri vsem tem moram poudariti, da nimam več ko deset kil nad težo, ki bi jo morala imeti za svojo velikost. In spoznala sem, da pet do deset kil odvišne »nuiščobe« pametni ženski v življenju prav nič ne škodi. Narobe, po vsem navedenem lahko spoznate, da ji celo koristi!* RAČUN S ŠTEVILKAMI AKLMN X LMN L N P T A MRAMO NTMSA L S S S R M A Namestu črk vstavi prave številke, 'da dobiš račun, ki se izide. Vsaka črka nadomešča vselej isto številko. KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? MAGIČEN KVADRAT 1. A A A A A 2. A C E E 1 3. I I I J K 4. K L L P P 5. R R T T T Uredi črke tako, da dobiš besede naslednjega pomena: 1. češki pisatelj; 2. hunski vladar; 3. ruda; 4. prerok; 5. bolezen. Besede se berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah. Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Goveja juha z rezanci, govedina, pražen krompir, pe6a. Z v e-čer : Ocvrte kiuhove rezine, kava. Petek: Fižolova juha, sirov zavitek. Zvečer: Koruzni žganci z mlekom. Sobota: Krompirjeva juha, carski praženec. Zvečer: Srce v omaki, krompir v kosih. Nedelja: Telečja obara, jabolčni zavitek. Zvečer: Ocvrta jajca, 6olata. Križanka: Vodoravno: Ob, javora, Gap, repar, orel, tak, rokomet, en, pir, te, palatln, sat. Nogi, teran, PEN, Ararat, lta. — Navpično: ogorek, ta, baron, ser, pek, para, lopatar, ar, mil, na, opat, top, rak, tiger, ar, Menina Skrivalnica: Vsaka ura nas bol) približa smrti. Izločiinica: Pes, ki ne laja, globoko zobe Basuja. Posetnica: Klerarski pomočnik. Opeke: Mladost Je norost; čez jarek skače, kjer Je most. Premikainica; Devin, Apače, Žalec. v najboljSi kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne Kljub temu, da so moderna široka nagubana krila, je dosti dam, ki se bolj navdušujejo za ozka krila, saj se zanje porabi manj blaga, poleg tega pa napravijo postavo izredno vitko. Posebno prikladna je takšnale oblekca iz modrega volnenega blaga s širokimi, belimi progami. Pred Škofijo 19 Prešernova ul. 10 Gosposvetska 2 Tyrševa 5, Palača „Slavija' Lanski bordojsko rdeči klobuček z belimi pikami, belo pošitim robom in belim trakom zavijte v oblak beleg® tila in spet boste moderni. že 6ešili ramena. Pletite 8 cm visoko; v rebrastem vzorčku in zaključite. J Gotove dele potikajte z vlažno krpo,; in sicer narobe. Ne smete pa polikati; verižne proge. Potlej vse dele močno; sešijte in jih znova nekoliko polikajte.; Jopica je narejena iz precej tanke; volne, zato so tudi rokavi kratki. Še; bolj praktičen je pa vzorec za zim6ko; jopico, če ji napravite dolga rokava; in vzamete nekoliko debelejšo volno.; Pri tem se bodo 6eveda številke neko-; liko spremenile in tudi pletilke boste; morali vzeti druge. Vsekako je vzorec; tako lahek in hkrati praktičen, da ga; bo najbrže z veseljem posnela marši-' kakšna naša bralka. 1 strani po 10 petelj, potlej pa v v6aki drugi vrsti po eno petljo. Hrbet delajte do višine 49 cm, potlej pa zaključite. Za rokava nasnujte na pletilke št. 2,5 81 petelj in pletite 6 cm visoko v rebrastem vzorčku. Potlej nasnujte na pletilke št. 3. Za 25 petelj pletite desnih, 5 v bisernem vzorčku. 2 levo, 16 desno. 2 levo, 5 v bisernem vzorčku, 26 pa desno. Proga bo tekla po sredi rokava. Ko je rokav visok 16 cm. snemajte v vsaki drugi vrsti po eno petljo, dokler ne ostane na pletilki samo še 30 petelj, ki ph snemite hkrati. Za ovratnik poberite na pletilko št. 2,5 159 petelj, in sicer takrat, ko ste Pojasnila: 1 Zajčji hrbet v kvaši: Odrgni zajčji hrbet s stolčenimi brinjevimi jagodami >n smrečjimi iglami, obloži ga z narezano čebulo, peteršiljem, zeleno, korenjem, celim poprom, dišavo, materino dušico; zavij ga v prtič, namočen v kis in ga pu6ti tako dva dni. Nato Odstrani dišave in korenine, zajca na-; *°li, dobro preslanim in speci. Polivaj 6a z mastjo in pozneje s smetano, ki v nJej razmotala žlico moke. Po okusu primešaj omaki tudi nekoliko “nionovega soka ali pol kozarca vina. Postavi e špageti na mizo. 1 Suha torta: Zamesi te6to iz 14 dek tooke, 14 dek sladkorja, enega jajca, Petih dek presnega masla in malo limonovega soka. Razvaljaj ga ter iz-pez‘ na dva enaka kroga in ju speci. Potlej enega namaži z mezgo, drugega;; Položi nanj in prevleci torto z belim; Jnjčnim ledom. ; 1 Sardelna slanina: Zmelji v meso-' fezniei 12 dek prekajene slanine' J® 12 dek očiščenih sardel. Zmešaj. "Obro to slanino in jo daj v majhne Pločevinaste modelčke, ki si jih poprejj Pomočila v mrzlo vodo. Postavi jih za •tekaj časa na led. Preden jih daš na; PhM, jih zvrni na krožnik, okrog pa Položi kruhovih rezin. Zraven daš; |ahko tudi presnega masla in trdo-*tthanih jajc. 4 Pašteta z makaroni: Primešaj ku-: “onim in odcejenim makaronom se-; •okljane prekajene svinjine, 2 rume-: ®Jaka in nekaj žlic kisle smetane in nekaj časa duši na presnem maslu, "aposled nastrgaj še parmskega sira j® napolni z zmesjo testene posodice, *i jih daj takoj na mizo. Posodice morajo bili še vroče. Posodice napravi iz navadnega testa, ki si ga spekla v pametnih posodicah. Posodice namaži z •nastjo in jih obloži s tem testom, v •fedo daj pa bel papir in fižol, da obdrži obliko. Ko je pečeno zunaj, belili papir in fižol ven in daj nazaj v pečico, da se še znotraj nekoliko »apeče. PcalcUcni nasveti i Kako spleteš jesensko jopico? Vsaka gospodinja mora vedeti tudi “ekaj o prvi pomoči. Na naših dveh nfikah vidite, kako je treba privezati fcikotno pahovko, če si kdo rani roko. Vahovka naj bo na daljšem konca Aolga kakšnih 125 cm, na krajših pa •0 cm. Laket mora ležati v isti višini kakor komolec, sicer se ne spočije. Ogel pahovke mora gledati toliko izhod komolca, da se ga da privihati in hripeti z zaponko. Oba konca pahovke pa trdno zavežite za vratom. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Matek & Mikeš LJUBLJANA, Frančiškanska ulita Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Za jopico potrebujete najboljšo angleško volno in pletilke št. 2,5 in št. 3. Za desno stran prednjega dela na-snujte na pletilke št. 2,5 75 petelj in pletite rebrasti vzroček, 3 desne in 3 leve. Ko ste napletli 3 cm, napravite gumbnico. Potlej delajte gumbnice na vsakih 6 cm do vratnega izreza. V celoti pa delajte rebrasti vzorček 10 cm visoko. Takrat začnite plesti s pletilkami št. 3. Nasnujte desne pentlje in jih dodajte toliko, da jih boste imeli na pletilki vseh skupaj 85. Vzorec pletite takole: 1. pletilka: 15 petelj v rebraštein vzorčku (po 3 desne in 3 leve); potlej pa 5 petelj v bisernem vzorčku, to se pravi eno levo in eno desno, v drugi vrsti 6e pa vr6tni red ravno obrne. Potlej 2 petlji desno, 16 levo in spet 2 desno; 5 petelj v bisernem vzorčku in naposled V6e druge petlje desno do konca. 2. pletilka: do vzorca same leve. 5 petelj v bisernem vzorčku, nato pa dve petlji levo, 16 desno, 2 levo, 5 v bisernem vzorčku in 15 petelj v rebrastem vzorčku. Te dve pletilki ponavljajte menjaje toliko časa, dokler niste napletli 20 pletilk. 21. vrsta: 15 petelj v rebrastem vzorčku, 5 v bieernem vzorčku, 2 petlji levo, 4 nadaljne petlje nasnujte na pomožno pletilko in jo pustite za pletilko. Naslednje 4 petlje podpletete desno. Potlej pa vzemite 4 petlje 6 pomožne pletilke in jih podpletite desno. Naslednje 4 petlje nasnujte na pomožno pletilko in jih pustile pred pletilko. Ostale štiri petlje pa podpletite desno. Petlje s pomožne pletilke vrnite nazaj na prvotno pletilko in jih podpletite desno. Potlej še dve petlji levo, 5 v bisernem vzorčku in naiprej do konca same desne. 22. vrsto pletite natanko tako kakor 2. vrsto. To ponavljajte od prve pletilke dalje, dokler ni vzorec visok 15 cm. Takrat začnite dodajati na koncu vsake desete vrste po eno petljo, in sicer petkrat. Potlej pa pletite naravnost, dokler ni del vi6ok 31 cm. Za rokavno odprtino snemajte najprej 12 petelj, potlej pa na vsaki dve vrsti po dve petlji, in sicer sedemkrat. Do višine 44 cm pletite naravnost, potlej pa za vratno odprtino snemite 15 petelj, 2 petlji in eno petljo. Naprej pletite do višini 49 cm in zaključite. Levo stran pletite prav tako, le v obratnem 6inislu in brez gumbnic. Za hrbet nasnujte na pletilko št. 2,5 120 petelj in napletite 10 cm v rebrastem vzorčku. Potlej predenite na pletilko št. 3 in dodajte toliko petelj, da jih bo 130 na pletilki. Potlej pletite takole: 55 petelj desno, 5 v bisernem vzorčku, 2 levo, 16 desno, 2 levo, 5 v bisernem vzorčku in 55 desno. S tem je pripravljeno vse za enako progo, kakršno ste napravili na prednjih delih, le da bo ta tekla po sredi hrbta. Pletite tako do višine 31 cm, takrat snemite za rokavno odprtino na vsaki Skrbite za tvojo lepoto po porodu! Drage mlade mamice, tri stvari utegnejo temeljito spremeniti vašo zunanjost, če ne boste čule nad njimi: gube na trebuhu, pobešen trebuh in pobe šene prst. Da se izognete gub na trebuhu, takoj ko se začno pojavljati, masirajte trebuh od petega meseca dalje. Vsak večer si ga natrite s kakšno dobro kremo. To pa zato, da omehčate tkivo, ali pa še bolje, da ga nekoliko okrepite, ga nekoliko masirajte s krpo ali vato namočeno v rumu. Ta stari re- Prohiem St. 99 Sestavil A. Bayersdorfer (1890) Mat v 3 potezah kako je zašumela baržunasta zavesa tik za njimi. Obstal je sredi sobe in se zagledal v vrata, kakor da bi hotel po sili videti skoznje-»To je strašno,« je modroval sam pri sebi. »Kako mirna in hladna j®-Strašno je to, da si moram iskreno priznati: ne morem ostati hladnokrven ob njej! Ne morem!« Položil je površnik, rokavice ih klobuk na bližnji naslanjač, tedaj so se odprla vrata in mlada žena je vstopila. Takoj je pomislil, da je storilaj prav, ker se je preoblekla. V tel obleki ni bila več tako nevarna* kakor v lahni pidžami, ki jo J* imela nekaj minut poprej. Bila je videti v preprosti temni obleki z belimi rokavniki in belin* deškim ovratnikom kakor kakšna petnajstletna gimnazistka. Tudi takšna mu je bila všeč, celo zelo všeč. Srce močnega, odraslega moža j« pričelo divje utripati ob pogledu na to drobno dekletce. Zdaj je bila spet tista drobna, ljubka temnolaska, kakršno je im®* v spominu iz dni, ko mu je umrla pokojna mati. Njene velike oči so bile prav tako očarljive in njeno belo čelo prav tako jasno kakor na. sliki, ki jo je videl tisti dan, ko se je zavedel, da mu je to dekletce z® ukradlo razsodnost in srce. Ob njem, visokem in vzravnanem, je bila vsa drobna in majhna, toda prav ta šibkost in ta nepopisna ljubkost je bilo tisto, kar je vzvalovalo čute mlademu grotu in mu hitreje pognalo kri po žilah. Objel jo je s pogledom, dolgim in vročim, da je morala čutiti vso njegovo ljubezen. Zaslutila je misli mladega mož* in nehote se ji je prikradla h* bleda lica temna rdečica. Na levi sliki vidimo notranjost Maginotove črte z oddelkom francoskih vojakov. Desna slika nam pa kaže obrambni zid proti tankom, kakršnega so zgradili Nemci pred Siegfriedovo črto. Lftgapda SicčjJ r 1 fciovg č;) a nkfvul liuk^cnibui Verdun* Nanc' Andre Maginot. - Avtor spodnjega članka je znan belgijski strokovnjak za strateška vprašanja. Članek je izšel več mesecev pred začetkom sedanje vojne; v njem slika pisec vtise in dogajanja s svojega daljšega obiska v znamenitih utrdbah na francoski meji, ki jih šteje med največja dela tega stoletja. — O p. uredništ v a. Francoski vojaški krogi so se 1. 1914. Navduševali za »teorijo brezobzirne ofenzive po vsaki ceni«. Zato so prebrali trdnjave kot element obrambe. Znameniti »načrt XVII« je upošteval vzhodne trdnjave samo kot( izhodišče ofenzive v velikem obsegu. Tragični sad te napake je le predobro znan: strašno prelivanje krvi v začetku svetovne vojne, porazi v Alzaciji in izguba t>!'ieyske kotline z njeno slovito železno rudo. Francoski vojaki so plačali s svojim življenjem metafizično doktrino, Zgrajeno na abstraktni podlagi, doktrino, ki ni upoštevala osnovne resnice, da v vojni krogle ubijajo. Nauk je Francoze izučil. Vsa francoska doktrina temelji danes na tem, s kakšnim ognjem more francoska arkada obsuti sovražnika. Za obrambo svojih meja se Francozi danes ne zanesejo več na človeška telesa, temveč le n^ beton in železo. To je pametno spoznanje, saj je posledica izkušenj iz svetovne vojne. Takrat se je namreč pokazalo, kako velike vrednosti je topniški ogenj, če je dobro organiziran in hkrati dobro zavarovan. Maginotov utrdbeni pas je najbolj Posrečena kombinacija pasivnih zaprek in aktivne obrambe. Tu pa tam so jo imenovali »Maginotovo trdnjavo«, toda ta naziv je ustvarjal napačno predstavo. Zbujal je vtis visokega trdnjavskega zidu na obzorju, podobnega kitajskemu zidu — francoske utrdbe Pa, ravno narobe, komaj kukajo iz jemlje. Vojaki, ki so ji dali ime »skorja«, so našli zanjo veliko boljšo predstavo. Zgradbo te betonske »skorje« ®a vzhodni francoski meji bodo nekoč Prištevali med velika dela tega stoletja, med dela, ki jih lahko primerjamo z največjimi deli kopenskega stavbarstva. Po podatkih, ki sem jih dobil od enega izmed častnikov, ki so vodili zidavo teh utrdb, so od leta 1929. do 1936. izkopali na Maginotovi utrdbeni črti okrog 12 milijonov kubičnih metrov zemlje. Zazidali so poldrugi milijon kubičnih metrov betona, postavili «0 ogrodja iz 50.000 ton jeklenih plošč. Pod zemljo so izkopali hodnike v dolžini 400 kilometrov, v dolžini, ki bi v *aviii firti segala od Pariza do Liegea * Belgiji. 15.000 delavcev je delalo Ma-tfinotovo črto sedem let. Nadziralo jih je 200 vojaških in civilnih inženirjev. Zidava je stala 7 milijard frankov, to le po takratni vrednosti franka več ko 20 milijard dinarjev. V zadnjem fcasu so to betonsko »skorjo« podalj- šali še v predel Jure in na sever. Na lastne oči sem videl, da na Maginotovi črti delo nikdar ne počiva. Obrambne utrdbe neprestano na novo utrjujejo. Verdunski nauk Graditelji posvečajo največjo pozornost odpornosti te betonske »skorje«. Kratkotrajni odpor utrdb v Liegeu, Namurju in Anversu pripisujejo slabi kakovosti betona. Vse vrste betona seveda niso enake. Pri Verdunu je bil beton dober, zato je prenesel tudi najhujše obstreljevanje. vitemu obstreljevanju so Francozi, ko so si spet osvojili verdunske utrdbe, ugotovili, da je od 18 betonskih zavetišč 13 čisto nepoškodovanih, samo vodnjak je bil pokvarjen. Oklopno kupolo, debelo 15,5 cm, ki so jo zadele nemške granate kalibra 42 cm in dve francoski granati kalibra 40 cm, so čez dva dni spet lahko uporabljali. Ko so Francozi ponovno zavzeli utrdbo Douaumont, je bila kupola nedotaknjena. Postavili so vanjo topove in so takoj nato lahko že streljali. Tako je verdunski beton dokazal, da je kos vsem zahtevam. takšnega kalibra, čeprav bi vsi trije izstrelki prileteli na isto mesto. Kljub temu so debelost teh varnostnih plasti naknadno še potrojili. Kupole francoskih podzemeljskih utrdb so monoliti, to se pravi, vlite iz celega in težke po 120.000 kil, tako da jih nobena granata ne prebije. Kako so utrdbe zavarovane Videli smo, kako debeli so ti betonski zidovi. Zdaj pa še poglejmo, kako so zavarovani. Pred plinskimi napadi so utrdbe za- preden so izbrali beton za Magino-tovo črto, so francoski vojaški inženirji zelo temeljito proučili material verdunskih utrdb, ki so bile izpostavljene silovitemu obstreljevanju. Po njihovih računih je padlo na verdunsko utrdbo Douaumont 120.000 nemških In francoskih izstrelkov: 2000 teh izstrelkov je imelo večji kaliber kakor 27 cm. Pii francoskem protinapadu na verdunske utrdbe leta 1916. je general Mangin poslal 2600 izstrelkov kalibra 15,5 cm, 400 izstrelkov kalibra 27 cm, 290 izstrelkov kalibra 37 cm in 100 izstrelkov kalibra 40 cm. Kljub straho- Graditelji betonske utrdbene črte so razen tega še drugače preizkusili odpornost betona. Niso samo na novo izračunali, kako debele morajo biti zemeljske plasti nad njimi, temveč so jih tudi preizkusili po »obrambni metodi št. 3«; po tej metodi so namreč »obdelavali« betonsko »skorjo« z najhujšimi izstrelki. Material so .preizkusili z obstreljevanjem iz havbic iz zelo majhne razdalje. Havbice pa niso imele kalibra samo 42 cm, temveč celo po 50 cm. Tako so ugotovili, da morajo biti betonske plošče tako debele, da bodo brez škode vzdržale tri izstrelke varovane po prav preprostem fizikalnem zakonu. Električne črpalke ustvarjajo v podzemeljskih prostorih nekoliko večji zračni pritisk, kakor je na pon šini zemlje. Ljudje v utrdbah sploh ne pridejo v stik z zunanjim zrakom, zastrupljenim s plini. Trdnjavski zidovi nimajo nikakršnih strelskih lin, temveč so topovi v kupolah montirani na jeklenih zidovih na posebnih oseh s krogličnimi ležaji. Topničarji in častnik so torej v neprodušno zaprtem prostoru, in kakor mornarji v stolpih vojnih ladij, ne vidijo ničesar in obračajo topove samo po števcu in na čast- O 1o Oo V> Triloliino merilo nikov ukaz. Častnik gleda v zunanji svet s panoramskim daljnogledom, vdelanim v jekleni oklep. Teren, kamor prilete izstrelki, natanko kontrolirajo na posebnih zemljevidih, ki omogočajo načrtno in natančno merjenje v sleherni predel. Celice s topovi zračijo z električnimi ventilatorji, prazni naboji pa avtomatsko zlete ven in tako preprečijo širjenje ogljikovih spojin, nastalih po streljanju. Cevi strojnic se neprestano hlade. Telefonski vodi, izredno važni za dostavo povelj in obvestil, so skriti pet metrov pod zemljo v betonskih kanalih. Vsak vod ima najmanj še po dva pomožna voda, ki ju napaja drug tok. Ta podzemeljska mreža se steka v telefonske centrale ■ 30 metrov pod zemljo. In vsaka izmed njih »streže« 25.00'! telefonskim številkam. Tako zavarovani preneso vojaki v betonski liniji tudi še tako silno ob streljevanje. Ni pa dovolj, da je človeK na varnem. V vojni je potrebna tudi udarna moč, zato mora biti obramba tudi tvorna. Kdor mirli, da so trdnjave samo za obrambo, je v zmoti. Beton igra le važno pasivno vlogo. Ostane pa še aktivna vloga, ki jo igra orožje skrito v betonu. Vojaki v Maginotovih utrdbah lahko v njihovem varstvu spremene obmejno črto v ognjeno. Vsaka podzemeljska utrdba je pravcat ognjenik, pripravljen vsak čas bljuvati ogenj naprej in nazaj v vseh mogočih smereh. Tukai niro pozabili ničesar, kar ubija, računali so pa z izkušnjami iz časov napadov na Verdun. V utrdbi Vaux posadka ni mogla streljati na napadalce, ki so se vzpeli že na površje utrdbe. Ni namreč dovolj obstreljevati samo na daljavo, potrebno je, da moreš streljati na vsako še tako kratko raz-daljo. Zato morejo v Maginotovih utrdbah obstreljevati z lahko strojnico površje sleherne utrdbe. In zato je tako rekoč izključeno, da bi sovražnik mogel priti na katero utrdbo, ne da bi se z vseh strani vsul ogenj nanj. To sem sam preizkusil iz vseh mogočih polo. žajev. Obisk v Maginotovih utrdbah Vse to področje nevidne smrti ču vajo straže, alarmni signali, periskopi zvočni signali in zapornice na infrardeče žarke. Ob vsej utrdbeni črti pre že skrite oči in poslušajo skrita ušesa, vse mogoče orožje je pa nabito noč in dan. Čeprav je bil naš prihod v utrdbe najavljen že vnaprej, so nas vendar pri slehernem koraku ustavile straže, motorizirane straže so pa naš avto spremljale vso pot. Za naš obisk so nam natanko predpisali pot. Ce bi le malo spremenili odrejeno smer, bi nas vljudno, a odločno zavrnili. Ves utrdbeni pas je poln skritih straž in utrdb. Človek ne ve, kam bi stopil. Ta skrivnostni prostor je dolg 270 km. šli smo tudi na alpsko mejo. Tukaj betonska utrdbena črta vse prekaša, kar si more predstavljati človeška domišljija. Orlovska gnezda so zgrajena na vratolomnih višinah, v skalah, ki se drobe kakor sladkor. Med zidanjem so delavci viseli nad prepadi, material in hrano so jim pa pošiljali iz doline. Po pobočjih so zgradili posebne poti na vsakih 500 metrov pa posebna skladišča. Tam, kjer jih niso mogli zgraditi, so takšne poti nadomestili s ste Nadaljevanje na 12. strani. NAGINOTOV UTRDBENI PAS V francoščini napisal Jlobld £tcc^uih>, belgijski vojaški strokovnjak 21. IX. 1939. DRUŽINSKI TEDNIK NOVODOBNA PRAVLJICA... Afar/C H/uler H. C. ANDERSEN: Mar'& HptUr velika, široka bregu je bilo stanovala kra-inom. Hu, kako »Utegnila bi nama uiti, ker je lahka kakor labodov puh! Spravila jo bova na širok lokvanjev list sredi reke, in tam bo kakor na otoku, ko je tako lahka in majhna. Tam nama ne bo mo- gla pobegniti, dokler ne bova pripravila sobice v močvirju, kjer bosta stanovala in živela.« žena je postavila na mizo krožnik. — Krožnik je imel okoli in okoli venec cvetov, stebelca so pa stala v vodi. Na sredi je plaval velik tulipanov list. Na njem je Palčica lahko sedela in se vozila po krožniku; za veslanje je imela dve beli žimi. Prelepo je bilo to. Tudi peti je znala, tako prijetno in prisrčno, kakor še živa duša ni slišala. Nekoč ponoči, ko je ležala v svoji lepi postelji, je priskakljala krastača skozi odprto okno, Nadaljevanje is 1. stolpca dvig sovražnih letal. V ta namen bi zadoščale že mine v višini 1.500 metrov, ali še niže. Tudi ladje na morju bi lahko spuščale zračne mine, bodisi za lastno obrambo ali pa za obrambo drugih ladij in obale. ■ Ali pa ne bi mogle zračne mine, Ki postanejo, kakor hitro jih spustimo V zrak, popolnoma samostojne in se ne dado več voditi, spremeniti svoje smeri, če se veter na lepem obrne? Tako bi ogrožale zračno področje kakšnega prijateljskega naroda. Da, to se more zgoditi. Prav v tem je pa poslednji in takojšnji učinek zračnih min, kajti prav zato lahko zračno vojno popolnoma onemogočijo, kakor je napisal Wells. Po drugi strani pa morejo že danes, vremenske opazovalnice zelo natanko napovedati jakost in smer vetra za 12 ur vnaprej. . Najvažnejše pa ni to, ali je ta načrt v korist angleškemu letalstvu, pač pa. ali je v korist veliki večini ljudi P9' vsem svetu. Izdelovanje zračnih min bi b’-lo v polnem teku že v nekaj kratkih tednih. Brez škode za vsakogar bi pa še prej lahko naredili nekaj poskusov z njimi. Potrebno bi pa pač bilo, da bi vsi narodi izjavili, da pripada nebo njim in ne samo vojskujočim se sovražnim letalskim armadam. Ma jor H. J. Muir. rrt : lit ? J J”? vf ki je imelo razbito steklo. Krastača je bila grda, velika in mokra, cmoknila je naravnost na mizo, kjer je Palčica spala pod rdečim rožnim listom kakor pod mehko rdečo odejo. »To bi bila lepa žena za mojega sina,« je rekla krastača. Vzela je orehovo lupino, kjer je ležala Palčica in skočila z njo skozi razbito okno na vrt in na vse kriplje tekla domov. Tam je tekla reka; prav na močvirje; tu je stača s svojim sinom, je bil grd in gnusen, doben svoji materi. »Kvaks, kvaks, brekerekekeks!« bo je bilo vse, kar je mogel re- či, ko je zagledal ljubko, majčkeno deklico v orehovi lupini, »Ne kriči tako, saj se bo zbudila!« je rekla stara krastača. H Vpliv spanja na rast otrok V dveh urah spanja lahko otrok zraste za en centimeter in četrt. Ta pojav, ki priča o prožnosti človeškega telesa, sta proučevala ameriška zdrav« nika dr. Readfield in dr. Maradit na univerzi Jova. -j-*” Merila sta 22 otrok, v starosti petji* do šestih let. Vsako popoldne so morali otroci dve uri ležati. Nekateri bo takoj zaspali, drugi so pa samo počivali, ne da bi zaspali. Tisti otroci, ki so spali, so bili po dveh urah za- en centimeter in četrt višji kakor- pred spanjem. Vsi ostali pa samo za centimetra. 90% tega povečanja višine je odpadlo na telo. Učenjaki razlagajo to povečanje- vi* šine med spanjem s stalnim pritiskom tkiva na telo. Na rebra kar venomer pritiska teža nad njimi, prav zato se pa tudi hrbet manjša. To se dogaja posebno 'pri igranju. Medtem ko telo leži, se pa sleherni pritisk izgubi, in telo se zaradi svoje izredne prožnosti spet raztegne na normalno dolžino. Doslej je bilo znano, da spanje vpliva samo na višino telesa pri odrasSU ljudeh. Neki nemški učenjaki so pa odkrili, da se pri nekaterih ljudeh med spanjem telo podaljša za dva centimetra in pol. Na univerzi Jova so ugotovili, da se tista višina telesa, ki jo pridobi otr&k med spanjem, pol ure nato spet gubi- .Scientific Month!y‘, Newyork. Kai so opazili na Marsu? 27. julija, ko je bil planet Mars najbliže naši zemlji, je opazovalnica v Greenwichu prišla do naslednjih odkritij: cisto zanesljivo rastejo na Maršu rastline. Dokaj verjetno je tudi, da žive na Marsu tudi druga živa bitja, nikakor pa ne ljudje in sesalci. -Opazovanja s pomočjo infrardečih, ultravioličnih žarkov in izredno občutljive električne toplotne merilne priprave so ugotovili, da je zrak nj*, Marsu redkejši kakor zrak na naj-, višjih gorskih vrhovih riaše zemljg;- •! V takšnem ozračju ne bi mogli Žhggji ti sesalci in sploh nobeno višje us$jj varjeno bitje, medtem bi pa narobe na Marsu lahko živele žuželke ifl) mikroorganizmi. , Toplotne spremembe so zelo velike, na ravniku je podnevi takšno vieme kakor na Angleškem spomladi, ponoči pa pade temperatura na Marsovem ravniku zmerom pod ničlo. Če so pa na Marsu živeli ljudje, kar je čisto verjetno, so zanesljivo pomrli že pred milijoni in milijoni let. Površino planeta lahko razdelimo v puščave in v močno porasle rastlinske predele. Opazili so tudi, da se barva teh predelov spreminja, in sicer od svetlo zelene v rumeno in rjavo barvo. Domneva, da tuk^j rastejo in venejo rastline, je veliko verjetnejša kakor mnenje, da predstavljajo ti predeli morje in kopno. , r- n) .til 1 8*-* v> *U & t.*w tn' i Zračne mine j Po londonskem časopisu »The Ne iv J Statesman and Nationi < se me je Polotila žeja in boen i,e zanie Po pijačo. Hvala Sedelo eJ doIS° ga ni bilo nazaj. Prla LSrVa oknu> ki sva ga od-dai ojT Je bll° strašno vroče. Te-na vrt?1 *zasllšaIa na Prodnati poti ženit - pod sab0 korake. Neka znala »i',e govorila; takoj sem spo-ftispm Carter-Fawcettove. Moža », 5. spoznala iz čisto preproste-Vo » ^ ker samo nerazumlji-in Pogovor...« Obstala je ueKoiiko osramočeno pogledala Je t» vyJa' >,Veš- «ubi moj, strašno dovai; -0 bi moraIa pripove-vidim, da prav za prav toni? čisto nič posebnega. br^i „Vzi^mirjenje je biio očitno 2 vni 210 Anthony je vzel roko žen« ♦ £ in stisnil desnico svoje Vzkfii,!^0 t^°’ 113 je pridušeno lje - >Tak°j ^ govorila da- avtomS*« 16 Pri PriČi VrŽem iz >Twja se je morala nasmehniti, kar t3"- ?*iPrei je rekla: ,Govori, JeLf^es. vem, da se je takrat J zgodilo!'... Seveda, to so be-lahv kakršne slišimo s to tisočkrat; W.° »omenijo vse ali pa nič. gias oseba, ki jih je izgo-'pboje me je prepričalo, da tj , ,blti nekaj tehtnega... Možak srJt6 naJ molči... Potem je pet ona izpregovorila: ,Saj ni ni-^kaj si mi nekaj m? ii Saj ti hočem samo po-la^1' najbrže bi lahko ppmaga-Av 8Pet jo je opozoril, naj molči; »na se za njegovo svarilo ni "n*nila, ampak mu je jezno rekla! Jr0, prav! če mi nočeš povedati, molči! Nikari si pa ne misli, a sem tako neumna. Vem, da se +g.?ekaj zgodilo. Menda ne boš ju"*’ da te je prihod tega človeka -j,“° zmešal...1 Potem so se koraki AaljiJi— To je vse!* Anthony je molče poslušal poro-V”0 Lucija je poskušala brati v riah njegovega obraza, kakšen so napravile njene besede, pa w Ji ni posrečilo. Anthony je pritisnil na vzvod in kazalec za hitrost je zaplesal po osvetljeni številčnici. V tempu 90 KHometrov je drvel avto skozi noč. °ele nekaj korakov pred gostilno je Anthony zmanjšal hitrost. V pušilnici sta sedela Dyson in *lood ob kaminu, kjer je vzlic poz-JJ1 uri še plapolal topel, prijeten ®Cen j. Vstala sta in Flood je vij ud -J*0 prihitel, da bi Luciji slekel Plašč. Anthony si je iz steklenice na "^isi nalil kozarec whiskyja. »človek se mora tudi na znotraj nekoliko pogreti. Zunaj je hladno. Ali boš tudi ti kozarec, Lucija?... Ne?... Ali Pika še ni?« »Stražnik Pike se potepa po svojem okrožju. Kje je to okrožje, pa Je seveda samo Bog,« je povedal %son. Flood je dodal: »Komaj je kole-&a Dollboys odšel, že je Pike po grabil svojo čepico in izginil.« . »Ali ste z Dollboysom izvedli vse ,ako. kakor je bilo dogovorjeno?« je povprašal Anthony. »1, seveda! Prestrašila sva ga, ^ je bilo veselje!« Ne brez zadovoljstva je začel pripovedovati podobnosti. Potem je pojasnil še Dyson: »Možak je bil tako prestrašen, da ^ mora za tem nekaj skrivati Ve bi imel čisto vest, ga nedolžna časnikarska potegavščina ne bi bila mogla toliko razvneti.« Potem je spet pogreznil v svojo otope-,?st; očitno ga je nenavadna ob-slrnost zadnjega stavka čez mero “trudila. Anthony je zamišljeno strmel v ogenj. Flood ga je pogledal. »In vi, Sas pod Gethryn, ali ste vi kaj dognali?« , »Nič določnega. Vse kako pa roar-?’kaj značilnega. Ne zamerite mi, adaj o tem ne bom na široko Bovoril. Rad bi vtis nocojšnjega Večera najprej še nekoliko pre-^leL.. Jutri zjutraj bo pa spet Rekaj dela za vas!« Dyson je iznenada spet oživel. iJutri zjutraj? Jutri zjutraj morava vendar k Dollboysu...« »Seveda,« mu je segel Anthony v besedo. »Toda šele potem. Z m e-?°3 se bosta peljala k Dollboysu. sta vidva začela, bom jaz kon-®al. Ko se bom z zanimivim gospodom D611boysom zapletel v pogo-or, vaju ne bom več potreboval.« , Dyson se }e zdrznil. Zaprl je oči, “^a njegove tanke ustnice so se Odprle. Vendar jih je takoj spet °wsnii, ne da bi bil izpregovoril “esedo. Flood se je zadovoljno zarezal in precej glasno rekel Antho-^Vju: »Ni vajen, da bi kdo drug nabijeva! delo, ki ga je on začel.« Etyson je za trenutek odprl oči NA PRAGU SMRTI M K I M I N N I M N ANGLEŠKI NAPISAL P H. MACDONALD in besno pogledal tovariša. »Jezik za zobe, bedak!« »Poslušajte me, Dyson,« je mirno, a odločno dejal Anthony. »Vse skupaj vodim jaz. Morda bi vi ukrenili kaj boljšega, toda naše podjetje je že vnaprej obsojeno na neuspeh, če bi delal vsak po svoji glavi.« »Prav imate, Gethryn,« je po kratkem obotavljanju priznal Dy-son. Lucija je pogledala na uro. »Kje je le Pike? Saj je drugače živa točnost.« V tem trenutku je ura odbila četrt na tri. S poslednjim udarcem so se odprla vrata in Pike je vstopil. Ko je zagledal Lucijo, je hitm snel čepico. Vzlic hladni noči je bil upehan; potne kaplje so mu lezle po čelu. čevlje je imel premočene in blatne. Približal se je skupini pri kaminu in dejal v opravičilo: »Bojim se, da sem se nekoliko zamudil; spremljal sem Dollboysa domov, seveda tako, da možak niti ni slutil. Vidva« — z glavo je pokazala časnikarja — »sta ga tako ustrašila, da sem si mislil, da ne bi prav nič škodovalo, če bi nekoliko pogledal za njim.« »Po mojem mnenju je bila ta previdnost odveč. Dollboys ni • človek, ki bi se sam ubil. Za to je potreben pogum,« je zagodel Dyson. Pike je pa suho menil: »Morda imate prav, morda pa tudi ne. Vsekako je človek, ki hitro izgubi glavo. Utegnil bi kar na lepem pobegniti. Potem bi mi lepo obsedeli! To bi sicer dokazovalo, da nekaj ve, najbrž bi bilo pa že prepozno, da bi dognali, kaj ve...« Flood je priznal: »Prav za prav ste kar pameten človek, Pike!« »O tem ni nihče dvomil,« je prikimal Anthony. »Bravo, Pike. Do jutri zjutraj se nam torej za Doll-boysa ni treba bati!« »Ne, sir. Skril sem se ob gričku za njegovo hišo in sem od ondod videl naravnost v njegovo spalnico. Sicer je trajalo precej dolgo, preden je legel, toda zdaj spi kakor ubit.« Ni mu ušlo, da ga je Flood gledal s čedalje večjim presenečenjem. Zdaj se časnikar ni mogel več premagovati. »Samo nekaj bi rad vedel, Pike: kako ste v tem kratkem času prišli do DoUboysove hiše in nazaj?« Pike se je zarežal. »Nazaj sem hodil peš. Zato sem se tudi zamudil. Tja sem se pa prav imenitno peljal — v avtomobilu. V Dollboy-sovem avtomobilu. Zlezel sem na zasilni sedež, se stisnil in zaprl pokrov nad sabo. Pri policiji se človek marsičesa nauči. Najprej hitro misliti, potem pa vzeti v račun tudi nevšečnosti, če drugače ne gre... Hvala, sir!« Z velikim užitkom je posrebal whisky, ki mu ga je bil Anthony nalil. »Prej ste rekli, da boste imeli jutri zjutraj delo za naju, ko bo Dollboys odpravljen...« se je obrnil Dyson k Anthonyju. »Da, za enega izmed vaju ali pa za oba, kakor pač bo. Treba bo odkriti čim več zanimivosti o neki g06pe Carter-Fawcettovi.« Dyson je debelo pogledal. Flood je sam pri sebi tiho zažvižgal. »Takoj sem si mislil, da bo za časnikarje to ime nekaj pomenilo,« je ugotovil Anthony. »O tej dami je vendar najmanj vsak teden dvakrat kaj v listih, v rubrikah o družbi, športu ali dnevnih senzacijah,« je dejal Flood. »Ali boste nazadnje celo rekli, da je zapletena v to zadevo?« »Nemogoče ne bi bilo. Vsekako se pa zanjo zanimam.« »Kakor nalašč delo zame! To bom že jaz uredil,« je vneto vzkliknil Flood. »Ti? To je vendar moje področje!« se je uprl Dyson. »Kar med sabo se pomenita, prijatelja,« ju je pomiril Anthony. »Zdaj pa pojdimo spat! Zdi se mi, da v prihodnjih dneh ne bomo V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. su5i. monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA ! utegnili dosti spati. O poli sedmih 1 se prikažita. Počakajte nas, Pike, dokler se ne vrnemo.« Vsi trije so prikimali. Lucija je vstala, se nasmehnila Anthonyje-vim tovarišem v slovo in rekla: »Lahko noč!« Samo enkrat se je nasmehnila in tudi samo enkrat izpregovorila, toda nekako se je vsakemu izmed treh mož zdelo, da je ta pozdrav veljal njemu posebej. Potem je prijela moža pod roko. Flood je planil kvišku in odprl vrata. Pod stopnicami se je Lucijina roka iznenada krčevito oprijela moževega zapestja. Rahlo drhteč se je mlada žena z zaprtimi očmi oprla ob njega in molče pokazala vrata na levi: slaboten sij luči je silil izpod njih. Anthony je prikimal Razumel jo je. Izvil je svojo roko iz njene in jo nežnn prijel čez ramo. »Vem, kaj te muči, Lucija. Toda tu ne moremo storiti ničesar drugega kakor to, kar počnemo. In hvala Bogu, napredujemo.« Soba, kjer je ob tej pozni uri še gorela luč, je bila spalnica Selme Bronsonove. 5. poglavje SOBOTA l Drugo jutro je ležala megla kakor mehka, težka volna nad vso pokrajino. Anthonyjev avto je le s težavo lezel po cesti. Nemogoče je bilo videti vsaj nekaj metrov naprej in le s težavo se jim je posrečilo najti kraj, kjer se je od glavne ceste odcepil kolovoz proti Dollboysovi hiši. čedalje bolj strmo je lezla kota-njasta cesta v hrib. Zdajci je dirkalni avto pustil meglo pod sabo. V ostri jasnosti zgodnjega novembrskega jutra je ležala pokrajina pod njimi. Zdaj se je na desni že videla Dollboysova kamnitna hiša. Nič sc ni zganilo. Hišna vrata so bila samo priprta; ob zidu je slonelo kolo. Anthony je pogledal na uro v avtomobilu. Kazala je deset minut pred sedmo. Začuden je ugotovil, da se iz dimnika še nič ne kadi, čeprav je ob sedmih na deželi že pozno. Ustavil je avto in skočil iz njega, za njim pa Dyson in Flood. Spet je obvisel njegov pogled na zapuščenem kolesu pred hišo. »In zdaj?« Dyson je vprašujoče pogledal Anthonyja. »Ali pojdemo kar v hišo, ali bomo pa počakali, da nas povabijo?« Preden je mogel Anthony odgovoriti, je Dyson že dobil odgovor v obliki moža, ki je stopil čez prag in ki se mu je na zalitem, zardelem obrazu pokazal izraz skoraj neizmernega olajšanja. Bil je plešast možak, v sinji uniformi, posuti s svetlimi gumbi. »Za božio voljo! Vaški orožnik!« je vzkliknil Anthonv in v treh skokih je bil pri hišnih vratih. »Zdaj vidite, sir, v kakšni zadregi sem,« je potožil orožniški straž-mojster Murch. Z glavo je pokazal staro ženo. ki je vzdihujoč in stokajoč sedela v kotu. iSame je vendar ne morem pustiti. Po predpisih pa moram vsak samomor takoj naznaniti svojim predstojnikom.« Anthony je prikimal. Niti mišica na njegovem obrazu se ni zganila, toda možgani so mu delovali kakor v vročici. Vprašal je Flooda, ki mu je sledil: »Ali zna Dyson šofirati?« »O, seveda, in še kako!« Anthony se je spet obrnil k Murchu. »Poslušajte! Eden mojih prijateljev vas bo takoj z avtomobilom odpeljal k vašim predstojnikom. Hitreje boste prišli tja, kakor pa če bi sedli na kolo. Ta gospod« — pokazal je na Flooda — »in jaz bova ostala tu in pazila na žensko, dokler se ne vrne. Ali je prav tako?« Gospodu Murchu je zasijal obraz. »Iz srca sem vam hvaležen, sir. Res ste kar predobri. Saj ne bi bilo tako hudo, če bi se bilo dekle, ki mi je prineslo novico, vrnilo z menoj. Toda otrok se je tako bal, da bi ga bil mogel le s silo privesti sem. Niti sanjalo se mi ni, da ima rajni vse svoje ljudi v Blackfanu in da ni drugače žive duše v tej Ali ste optimistični ali pesimistični? Odgovorite brez posebnega premišljamo m prevdariania z »da« ali »ne« na spodma vprašan/a. Pritrdilen odgovor zaznamuite s +, negativen pa z — Ali verjamete... ...v usodno odločilnost slučaja? „ v večno ljubezen? ...v zvestobo, prijateljstvo? ... v stvari, ki ste o njih slišali govoriti, a jih niste videli? ... v svojo zlo usodo? Ali si preveč belite glavo... ... z vljudnostjo? ...z dogovori? ...z mnenjem drugih ljudi? ...z eleganco? ... z bodočnostjo? Ati se vam zdi neobhodno potrebno«. ...da vas vaši podrejeni ljubijo? ...da imajo vaši prijatelji smisel za humor? ... da vas imajo vaši bližnji at inteligentnega človeka? ... uživati pridobitve civilizacije za svojo srečo? _. da imate zmerom prav? Ali se lahko razveselite... ...uspeha koga drugega? ...dobre jedi? ... hvale? ...nove obleke? ...lepe knjige? Ali sodite, da je potreben... ... denar za dosego sreče? ...da vam je tisti, ki ga ljubite, po izobrazbi enakovreden? ...ambicija, da dosežete uspeh? ... vera v zmago? .„ imeti srečo? Ali ste pod vplivom... ... tujega mnenja? ...dobrega obeda lahko veseli? ... svojega gmotnega položaja pri svojem delu? „ množic v svojem prepričanju? ... spominov na preteklost v svojih načrtih za bodočnost? Ali bi se upali... ...poročiti se tare* ljubezni? ... razpravljati s prepirljivcem? ...iti brez denarja in znanja jezika v kakšno tujo drtavo? ...odpotovati e letalom čez ocean? ... naložiti sl nalogo, ki bi presegala vade moči? Ali ste ogorčeni... ...zaradi uspeha koga drugega? ... zaradi muh svojih predstojnikov? »če morate čakati v predsobi? ... če vam kdo ne odgovori na vaš pozdrav? ...če zamudite vlak, kadar ste namenjeni na kakšno krajše potovanje? Ali imate navado... ... hazardirati? ...spraševati svoje prijatelje o nepomembnih problemih? ...pozabiti važna pisma? ...se dolgočasiti? ... lagati? Ko ste odkritosrčno odgovorili na vsa vprašanja, seštejte odgovore z »da« in i »ne«, če ste zaznamovali več mi-nnsov kakor plusov, potlej ste zelo optimistični. C* ste pa zaznamovali več plusov kakor minusov, ste izrazit pesimist. Tisti, ki so dobili med plusi in minusi razliko treh vprašanj, naj svojo naravo natančneje pretipajo s pomočjo naslednjih petih vprašanj: .. Ali ste že po naravi nevoščljivi? Ali radi stavite? Ali verjamete v dano besedo? Ali ste bili že dostikrat razočarani? Ali se ravnate po modi kolikor vam razmere dopuščajo? Cc prejšnjim odgovorom prišteje te še zadnje, potlej dobite jasen dokaz, ali ste optimistični ali pesimistični. veliki hiši. Mislim namreč, sir...« Anthony je pobegnil na dvorišče, da uide poplavi Murchovih besed. »Dyson!« je zaklical. Dyson je z dolgimi koraki zavil okoli ogla. Zmajeval je z glavo in v njegovih očeh za velikimi naočniki se je videlo presenečenje. Oči-taje si je rekel: »No, lepo po- znam ljudi! Rekel sem, da ni človek, ki bi šel sam v smrt. Pa vendar gre in tako stori!« Anthony mu je dal kratka, jasna navodila. Dve minuti nato je že oddrvel avto z Dysonom za krmilom in Murchem zraven njega. Stara žena, živa slika žalosti, je še zmerom čepela v svojem kotu. Njen divji, drgetajoči jok je le včasih pretrgalo skoraj tiho stokanje, ki pa je bilo prav zaradi svoje nenavadnosti še strašnejše. Včasih so njene drhteče ustnice izoblikovale besede, ki so zvenele kakor »fant« ali »Andrej«. Toda Flood je znal čudovito ravnati s starko. Z desnico jo je božal po ramenih, z levico je pa stiskal njene stare, od dela žuljave rake. Kazal je nebeško potrpežljivost in nevsiljivo sočutnost. Res, Flood je bil kos položaju! Anthony je pustil ubogo ženo v njegovem varstvu, tiho odšel in stopil v kuhinjo, ki jo je bil že pri prihodu v hišo preletel z očmi. Zaprl je vrata za seboj. Kuhinja je bila še prav takšna kakor takrat, ko jo je prejšnji popoldan Dyson videl pri svojem presenetljivem obisku, le da miza zdaj ni bila pogrnjena za večerjo ampak za zajtrk. Na kamnitnih ploščah je ležalo Dollboysovo truplo na hrbtu in njegove ugasle oči so strmele v strop, okajen od dima. Levica je bila ukrivljena, desnico je imel pa iztegnjeno. Prsti desne roke so se oklepali težkega, rjavega revolverja. Spodnji del telesa je bil oblečen v sive hlače iz raševine; na nogah je imel močne nizke čevlje z gumastimi podplati. Zgornji del telesa je bil pa zavit le v malomarno zapet, umazan pidžamast suknjič; med hlačami in čevlji se je videl pas golega mesa; vezalke so visele iz čevljev in niso bile vdete. Na levi strani glave je zevala rana; kri iz nje je pustila na kamnitnih tleh majhno, rdečo, že skoraj strjeno lužo. Ob desnem ušesu je bila krogla izstopila. Ko je Anthony preiskal truplo, se je oprl ob vrata in natanko pregledal vso kuhinjo. Najprej je ugotovil, da je bil kraj, kjer se je krogla zarila v steno, zelo nizek in da torej Dollboys ni mogel stati, ko je streljal. Anthonyjev pogled je blodil dalje in zdajci strmo obstal na mizi. Š tremi dolgimi koraki je bil detektiv tam in opazoval z naraščajočim, zdaj že vznemirjenim začudenjem za zajtrk pogrnjeno mizo. Spet je pohitel k mrliču, pokleknil, vtaknil roke v mrtvečeve žepe in potem dvignil najprej eno, potem pa še drugo mrtvečevo roko. S pipo v ustih je sedel na robu mize in pihal sin j kasti dim v hladni zrak nezakurjene sobe. Dolgo je tako negibno premišljal. Tako je še sedel tudi takrat, ko so se zunaj zaslišali koraki. Takoj nato je stopil v kuhinjo zajeten policijski nadzornik, za njim pa stražmojster Murch. Anthony je vstal, se prijazno nasmehnil Murchu, njegovemu predstojniku se je pa priklonil. VSAK IlEDENl DRUGA k- **r:. Poljaki ujeiniki: naši* slika kaže ve iko nemško taborišče za tiste poljske ujetnike, ki so jih Nemci ujeli v bojili Maginotov utrdbeni pes Nadaljevanje s 9. strani zami za mezge. Nekatera mesta so pa še za mezge neprehodna. Tu so uporabili senegalske vojake, ki so dolge mesece nosili na glavi potrebni material. Tu v višini smo naleteli na straže vojakov-planincev. Pozimi leži na njihovih zavetiščih po tri metre debel sneg. Nimajo ne električne razsvetljave ne vodovoda. Svetijo si s petrolejkami, vodo imajo pa v cisternah, preračunano natanko na obroke. Takšen je torej okvir bodoče vojne. Maginotovo utrdbeno črto si lahko predstavljate kakor nekakšno ladjevje, skrito v gorovju. Kar so pred velikimi vojnimi ladjami izvidniške ladje, to so tukaj betonski bloki; v njih je prostora za dvanajst ljudi. Njihova naloga je, zadržati napadalce tri dni. V tem času ugotovi vrhovno poveljstvo glavno točko napada. Vojnim ladjam so prav tako podobni topovi v vrtljivih oklopnih stolpih. Podzemeljske trdnjave so kakor glavno brodovje. Tudi tukaj kakor v pomorski -odetuieio vse enote in prisp.očtvi. Kakor hitro ko o oddelki svojo nalogo, se umaknejo k jedru vojske, in sicer po podzemeljskih labirintih, ki preprezajo vse obmejno področje 50 kilometrov globoko kakor krtovi rovi. Moč Maginotovih utrdb je v njihovih obrambnih napravah, v njihovi razsežnosti in nenavadno spretnem maskiranju. Med Metzom in Be-sanponom sem pregledal okrog 30 podzemeljskih trdnjavic, pa niti dve nista bili enaki. Nekatere so vkopane v zemljo, druge so skrite pod železniškimi nasipi, tretje pa kakor da bi prežale na robu prepada. Ena izmed njih leži samo tri metre nad morsko gladino, zato so jo morali zavarovati pred morebitno povodnijo. Opazil sem utrdbo celo sredi močvirja. Podzemeljske vojašnice Takšni so torej mali členki te utrdbene verige. So pa še velike podzemeljske vojašnice s hodniki, dolgimi več kilometrov, z električno razsvetljavo in železniškimi tiri. Ljudem so na razpolago topla voda, električni ventilatorji in posebna kuhinja. Celi hribi so prevrtani in prebetonirani. Mislili so na vse, tudi na hrano, da bi v teh vojašnicah ljudje lahko stanovali po več mesecev. Tudi na civilno prebivalstvo niso pozabili. V nekaterih predelih Ma-ginotove črte, zlasti okrog Bitclra ob reki Mozeli, so zgradili celo pravcata podzemeljska mesta, kjer bi prebivalstvo lahko živelo pod varstvom betona. V Maginotovih utrdbah služijo trdnjavski polki, ki jih rekrutirajo izključno v pariškem okrožju m v pirenejskem departmanu Aude. Vojaki imajo čepice s posebnim znakom, ki predstavlja betonsko utrdbo in žične ovire. Na znaku se bere geslo branilcev Verduna: »On ne passe pas!* (»Nihče ne bo prodrl!«) Vojaki so razdeljeni v oddelke po 12 mož za prvo črto oklopnih utrdb; v njih morajo vztrajati tri dni, dokler ne zasede vsa vojska svojih postojank. Ti ljudje žive tudi v mirnem času vojaško življenje v rovih; 15 dni so pod zemljo, 15 dni pa počivajo. »Maginotovi« vojaki imajo poseben 48dneven dopust, častniki imajo pa poleg plače posebne doklade v višini polovične redne plače in posebno hitro napredujejo, ker prideta v betonskih utrdbah že na 12 vojakov po en častnik in en podčastnik. Mnogi izmed teh častnikov so prišli iz kolonijske armade, ki je za Maginotove utrdbe izvrstna šola. Petdeset metrov pod zemljo sem srečal častnike, ki sem jih spoznal v maroških bojih. Ljudje imajo tod zelo vehko dela. Na straži se menjajo noč in dan in opazujejo zemeljsko površje s periskopi, molečimi iz zemlje kakor iz podmornic. Ob sleherni še take neznatni nevarnosti . da straža z električnim zvoncem alarm in strojnice začno takoj bljuvati ogenj, da ne more nihče v utrdbe. Prav tako so tudi utrdbe same stahio pripravljene za napad. Kakor hitro se zasliši alarm, skočijo vsi vojaki pokonci, nataknejo čelade, pograbijo orožje in izginejo v ozkem stopnišču. Betonske stene so mrzle ko led. V trenutku so vojaki v majhnih stolpih, obloženih z jeklenimi ploščami. Straže so tam že zaprle strelske line z jeklenimi ščiti. V tistem trenutku je utrdba razsvetljena z medlo električno lučjo. Vojaki začno streljati s strojnicami in hkrati se sproži žica na elektriko in potegne iz globine 30 metrov strelivo, potrebno za strojnice in topove. Medtem ko so vojaki v Maginotovih utrdbah, morajo častniki budno paziti na njihovo duševno razpoloženje. Samota In molk slabo vplivata na človeškega duha; pod betonskimi oboki Maginotove črte poznajo namreč posebne vrste melanholijo, ki ji vojaki pravijo »betonltis«. Najboljše zdravilo za »betonitis« je delo tega imajo pa tu itak zmerom na prebitek. »Jekleni beluši« Vojski pridejo v Maginotove utrdbe po enoletnih vajah v vojašnicah. Ta •kratka šola zadošča, ker ni potrebno, da bi se urili v velikih formacijah ali v napornih pohodih, pa tudi zato, ker imajo avtomatsko orožje po večini v rokah strokovnjaki. Toda vojaki ne stražijo samo, ampak delajo v utrdbah prav tako kakor v tujski legiji, namreč s krampom in lopato. Njihovo delo je kopati strelske jarke, pokrivati betonske utrdbe z zemljo in travo in izpopolnjevati mrežo bodečih žic. Vrhu tega sade »beluše«. »Beluše« imenujejo jeklene tračnice, ki jih na enem koncu zabetonirajo v zemljo, tako da drugi konec moli v zrak. Njihov namen je ustaviti tanke. Tračnice so različno visoke in če tank naleti nanje, ga tako poškodujejo, da ni več za rabo. Medtem ko te tračnice ustavljajo tanke, jih pa protitankovski topovi, skriti v zemlji, streljajo naravnost v trebuh. Tudi če bi se tanki kako rešili iz prvega pekla, bi takoj nato trčili v drugo skupino »belušev«, kjer je vsaka tračnica nabita z razstrelivom; tod tanku ni več rešitve. V svetovni vojni podzemeljska zavetišča zvečine niso bila vredna svojega imena. Tvorila so del strelskega jarka in so bila v isti nevarnosti kakor strelski jarki. Vojake v teh zavetiščih je moral demoralizirati bobneči topovski ogenj, ki so mu bili izpostavljeni v strelskih jarkih. Takrat so bila podzemeljska zavetišča zelo nevarna in prav nič udobna. Danes je stvar druga; podzemeljska zavetišča v Maginotomh utrdbah ustrezajo glavni zahtevi francoskega maršala Petaina: »Kar najmanj nevarnosti in kar največ udobnosti.« V vsej Maginctovi črti se takšna zavetišča bistveno razlikujejo od utrdb samih in so od njih kar najbolj oddaljena. Na primer: če je utrdba na eni strani hriba, je zavetišče za vojake na nasprotni strani in je s hodnikom zvezano z utrdbo. Videl sem. kako so morali za hodnik, dolg 300 metrov, izkopati 20.000 kubičnih metrov zem- lje. Tako je po zaslugi maršala Petaina poskrbljeno, da imajo ojačenja in rezerve mirnih živcev in nezmanjšano borbenost v trenutku, ko morajo nastopiti. Ce bi v zadnjem trenutku napadalci osvojili del podzemeljskih utrdb, je poskrbljeno, da se ta del hermetično •zapre od drugih utrdb. Podzemeljske galerije so namreč ločene med seboj s premičnimi kovinskimi vrati; v njih so pa strelske line. ki omogočajo obrambo vsakega dela podzemeljskih utrdb posebej. V začetku sta imeli glavna vojska in rezerva iste prostore v podzemeljskih | vojašnicah. Nekateri polki so morali po cele tri mesece brez prestar ka živeti v betonu. Beton je bil vlažen, razen tega so pa vojaki trpeli tudi od gromkega odmevanja v podzemeljskih hodnikih. Pozneje so beton z elektriko posušili, vojaki pa stanujejo v bližini utrdb v premičnih vasen in lisicah, ki se dado zložiti kakor harmonika. Kakor hitro zaslišijo alarm, se te tiišice zlože in vojaki se spuste pod zemljo. V najdalje 60 minutah je velika trdnjava zasedena. Obrambo betonske črte bi v vojni še pomnožili z bajoneti kopenske vojske. Posebno zanimiva novost v oborožbi te vojske so tako imenovane trdnjave ca kolesih, sestavljene iz enot mehaniziranega topništva. To topništvo se lahko z neverjetno naglico zbere na določenem mestu. * Na drugem bregu Rena so Nemci zgradili trdnjavski pas, podoben Ma-ginotovemu; imenujejo ga Siegfriedo-vo črto, pa tudi »Westwall« (zahodni zid). Ponekod sta obe utrdbeni črti tako malo vsaksebi, da bi posadke obojih utrdb skoraj lahko druga drugo pozdravljale... Radio Ljubljana od 21. do 27. sept. 1939. ČETRTEK 21. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: i Napovedi 13.20: Radijski orkester | 14.00: Napovedi 18.00: Pester spored! Radijskega orkestra 18.40: Slovenščina i za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Originalna švicarska godba 20.45: Reproduciran -simfoničen koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 22. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13-20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi; 18.00: Ženska ura 18 20: Plošče 19.00: j Napovedi, poročila 19.30: Sedanje sta-; nje društva Rdečega križa v Jugosla-| vi ji 19.40: Nac. ura 20.00: Koncert Radijskega orkestra 21.10: Orgelski koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA 23 SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 1 10: S poti proti morju med otoki 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki 20.30: Zelena bratovščina 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 24. SEPTEMBRA 8.00: Citraški dueti 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Ver- ski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00: Plošče 11-30: Orkestralni in pevski koncert 13.00: Napovedi 13.20: Pesmice za ples 17.00: Kmetijska ura 17.30: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Slovenski vokalni kvintet 20-45' Koncert Radijskega orkestra ^ 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. K®* nec ob 23. uri. PONEDELJEK 25. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Delo radijske postaje v prihodnjem letu 19.00: Napovedi, poročila 19-30: Zanimivosti 19.10: Nac. ura 20.00: Komorni trio 20.45: Plošče 21.15: Samospevi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. TOREK 26. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Koncert Radijskega ork str.: 14.00: Napovedi 18.00: Plošče 18.40: Glasbeni spored našega radia v prihodnjem letu 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.20: Ljubljanski študentje, dramska i£ra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert Radijskega orkestra. Konec 23. uri. SREDA 27. SEPTEMBRA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.15: Plošče 18.40: Mladinski spored v prihodnjem letu 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Kmečki trio 21-15: Klarinet solo 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. Obleke, periio, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v naivečii izberi, najceneje Rresker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 G0ISER1I, SMUSK! in vsi ŠPORTNI čevlji v priznano najboljši izdelavi pri E. ZALOKAR, Ljubljana, Mesini trg 19 Sprejemamo tudi poplavila P/H&hta ^aiai/ah-ie Novinar Jože se je oženil. To še ni nič hudega, čeprav je bil Jože lep fant, saj se sčasoma poženijo vsi novinarji. Morda je ta ali ona znanka, ki se je pregloboko zagledala v njegove črne oči, potočila malo solz, pa tudi to je bilo kmalu pozabljeno. Potem pa so si še napasli svojo radovednost, ogledali in obrali njegovo »boljšo polovico«; moški e strokovnjaškim zanimanjem, ženske kajpak nekoliko zavistno. Ko pa so vendarle prišli vsi na svoj račun, je nastal nov problem: kam b06ta šla na poročno potovanje. Vprašanje sem, vprašanje tja, a nihče ni vedel pravega. »Morda jo popelje celo v Nico?«, so ugibali nekateri. »Ali pa nikamor,« so modrovali nevoščljivci. Novinar Jože je pa molčal in se zvito smehljal. Tretji dan po poroki sta novoporo-čenca oblekla športni obleki, nataknila gojzeree in jo mahnila v gore. Jože je bil na svojem »potepanju« po gorah iztaknil idilično planinieo, kamor je le redkokdaj zašla živa duša. Na tej planiniči je 6tala lična hišica in zraven hlev, po travniku okrog pa se je paslo vse polno krav. Od vseh strani so to idilično planinieo oklepali strmi vrhovi gora. Ali si mogel misliti kaj lepšega? Sem nista segala hrup in vrvenje ljudi, ne mrzlica vojnih poročil med Poljsko in Nemčijo. Stari pastir in njegova žena ter čreda krav so bili edini prebivalci te planinice. Jože je že preje poskrbel, da sta mu pastirja prepustila sobo z dvema posteljama. Tu je vse preuredil, prebelil in preskrbel posteljnino. Preživljala sta res lepe dneve. Ob lepem vremenu sta plezala po sosednjih vr- hovih in ko sta se zvečer vrnila prijetno utrujena, so jima izborno teknili koruzni žganci z mlekom ki jih je tako dobro znala skuhati samo pastirica. Kadar je pa bilo deževno vreme, sta ostala doma in pisala znancem in prijateljem. »Čudovito 6e imava,« ie pisala ona svojim prijateljicam. Jože jia je pisal prijateljem, da je v raju. naj pridejo pogledat! Naslednjo nedeljo je pastir zapustil planinieo in se napotil v dol. V cerkev pojdem, gredoč stopim pa še na pošto, morda bo kaj zame. Popoldne je novinar Jože ležal za kočo na travi in brezskrbno strmel v nebo. Njegova žena je pomagala pa stirici pomivati posodo; stopila je na prag in mu požugala: »Lenoba je i>o-glavitni grehi« — »Ampak šele sedmi, zadnji.« se je smejal Jože in se pretegnil. Zazrl se je v nebo, kjer se je tu pa tam podil kak oblaček, in premišljevat. kako lepo je tako-le brezdelno počivati in čakati, da mine dan. Lenoba pravijo temu ljudje. Grda beseda! Povrhu je še greh in to celo »poglavitni grelu je premišljal besede 6voje žene. »Ali je zalo tako sladko lenariti, ker je grelu ali je zato greh, ker je lepo?« — Naj bo že kakor hoče, Jože je ta čas ta greh iz vsega srca blagroval, in vsakemu, ki bi mu dejal, da lenarili ni lepo, bi odločno povedal: »Lepo je, in tudi koristno, pa najsibo za mlade ali stare, in vsem ugaja, najbolj pa tistim, ki kritizirajo iz gole nevoščljivosti, ker sami ne morejo!« Kaj bi n. pr. počel zdaj Jože. če bi ne bilo lenobe. »Zato pa,« je zaključil Jože svoje modrovanje »je najlepši in najboljši sedmi poglavitni greh. Živela lenoba!« FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR I JUBLJANA, sedal Strltarfevo ul. ® pri frančiškanskem mostu vsakovrstna otaia, oaijnogiedi. lopiomeri, naromeir-. nigrom:lri, ilfl. Venla uo;r» ur, zlalmne m srturmne. Samo kvaiiiotna optika Ceniti breiplatno i »Jo—o—že!« je tedaj poklicalo. Na pragu je stala žena in mu kazala šop pisem. »Pridi takoj dol!« Kar so ga noge nesle je stekel proti koči. Mrzlično je odpiral pisma drugo za drugim, in po vsakem pismu, ki ga je odprl je bil njegov obraz daljši. Končno je vrgel pisma na mizo. za-rentačil in odšel za kočo. Nervozno je hodil sem in tja in se zamišljeno praskal po glavi. Prijatelji so mu namreč pisali, da ju obiščejo. Seveda pripelje vsak s seboj tudi »boljšo polovico«, ker človeku ni dobro biti samemu. Dekleta pa pridejo s fanti. Zbogom idila mirnega oddiha v gorah! Prav, še teh mi je bilo treba,« je godrnjal Jože. Žena pa ga je očitajoče pogledovala: »Tu imaš, vabiti znance!« Nervozno je Jože zmigoval z rameni, žena pa je še naprej klepetala vanj. kaj je bilo tega treba! Ozračje med njima je postajalo vedno bolj napeto in je obetalo, da vsak čas izbruhne nevihta. Jože je tuhtal in tuhtal. Pa ti jo pogrunta modra glava! Vzame velik karton belega papirja in ga oJnese na rob planinice ter pritrdi na visok drog. Na ta karton pa zapiše z velikimi črkami, da se je videlo že od daleč: Parkljevka in slinavka! Glej, čudo! Ozračje se je spet zjasnilo, nevihta polegla še pred nastankom in mir je bil rešen. Ni enega znanca ni prijatelja ni bilo blizu. Jože in njegova boljša polovica sta pa spet nemoteno uživala raj medenih mesecev v gorah. luka 8uster-ičcva. mesečno odplačevanje in 100 din are, ki jo je ireba poslati prt naročanju, prodajamo v gotovini in na od-olačevanje. ŠIVALNE STROJE z glavo zgoraj in kabinet, šivajo naprej, nazaj, vezejo, krpajo in pletejo, din 1750'—. RADIO APARATE na baterijo i» na tok za vse tri valovne dolžine, din 800 —. PISALNE STROJE z 88 znaki v latinici ali cirilici, v elegantnem zaboju, din 1650 — DVOKOLESA, moška, ženska, otroška in dirkalna iz najboljšega, nemškega jekla, din 750'—. URE, zadnja novost, stenske, namizne, stenske za hiše m podjetja, pogon na tok ali žepno baterijo, dolgoletna točnost, pismeno jamstvo, din 250 — Za blago, ki Vas zanima, zahtevajtf brezplačni ilustrirani cenik s pbgoji* Iščemo zastopnike, posrednike, potnike, zaslužek dober. Kapital in prof®" kolacija nista potrebni. „MERKUR-ZfiV0l>" Beograd, Pašieeva 2 Pošt. šted. 57582 fah 8°° Izdala za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskarno odgovarja O. Mihaiek - vsi v Ljubljani