LISTEK. ffanuš Goleo* f-j« w* Povest čudaka. Kakih" zakrpjeno samskiK posebaežev ae Boblmo samo po mestih, arapak tudi med tržkimi izobratenci. Vzroke družabne posebnosti posameznib 6udakov najdemo navadno v udarcih usode, ki so zadeli r«8krat take posebneže, dokler so še bili prav navaSDi ljudje. Ti usodni udarci so rodili posledico, da so se prizadeti Io6ili, odvrnili od vsakdanje, 6loveku potrefcae družbe in krenili na čisto samostojno, posebno iadaško pot. Največ takih čudaških životarcev izsleMimo med samci, nadutimi umetniki ter vinskimi pofciatimi. Ti posebneži in življenjski fiudaki so posebne vrste l.iudje, ki navadno zanimajo javnost, dasi reljajo večiicrat med navadno na družabnost naveza nimi zemljani kot na pameti napeto predolgi ali pa pristriženi — norci. Ljudje označijo takega posebneKa s kratko sodbo: Glejte ga, je malo prfaknjen, ¦ooji nekdanji Remšničani so rekali: na pameti pah¦jen. Tak življenski čudak in samski posebnež je bil feidi g. Brložnikov Tone. Ni bil nmetnik, ampak tržIri doklor vsega zdravilstva, bolj kratkopostavni, debelašasti in rdečelični samec, ki se je pred javnostjo ognil žongke kot sam bognasvaruj znamenja rm križ. ,1'ržani in okolica, kjer se je bil naselil pred leti, so ga poznali samo kot dokaj spretnega zdravnika, ki Je nličeval po človeško edinolo z bolniki, med živalstTom pa s petelini in s svojim bernhardincem Bun flušem. Od tega je že dokaj let. ko se je nastanil naš doVtor Anton Brložnik v slovenskem trgu v zasebni biSi, kjer si je najel celo pritličje. Po celem trgu se ie zganilo, kakor v panju čebel, ko je došel glas — novi zdravnik je še samec in za ženitev ravno primerne starosti. Vsi tržani so bili radovedni, kakšen da ]e ia bo ta novi zdravnik. Največ zanimanja in zavednega priCakovanja pa je povzročilo aazaaailo doktorjevega priboda pri samskem ženskem spolu, ki željno rabi moške podpore skozi življenje liki fižol na kvišku podporai kol. To je bilo bridko in od parativeka najvefije razočaranje za vse tržane, ker se je pripeljal g. doktor v trdi noči, začel koj drugi dan izvrševati zdravnig ko pouioč, predstavil pa se ni prav nikomur, še žu f anu in na sodniji ne. Kdor ga je hotel videti, ga spoznati in se ga nagledati od pet do glave, je moral k ajemu z izgovorom, da je pokvarjen in rabi izven lastno telesnega popravila r:o zdravniški uaineti in roki. Dr. Tone Brložhik ni hodil iz svojega stanovaaja pri svitu žarkov dnevnega solnca. Toliko so pogruntali vsi tržki radovedneži obojega spola, da je dobival g. Brložnik vsakdaujo hrnno od bolj samotar ske gostilničarke vdove Johance, pa zavžival jo je le doma prav sam med štirimi stcnami v pasji družbi svojega edinoga prijatelja — bernhardinca Bundnša. Kratko malo, tržani so rekali: g. doktor je čudak in • osebnež: narlebudne tržke samico pa, ki so hrepenele po življenski opori moške fižolovke, so ga oznafile kot prav prismoienega — norca. No, g. Tone Brložnik pa se je dokaj malo zmenil za to javno obsodbo svo;e tržki družbi potrebne osebnosti, menda ker niti zvedel ni o rrei, ampak je le živel v izvrševaniu svo;ega zdravniškega poklica. Bolniki so ga hvalili, ker je razumel svojo stroko, imel lepe uspehe ia ni .bil oderub priprostih ljudi. Zgodilo se ie pa tudi po parkrat na mesec, da naš doktor ai maral niti za človcSVo družbo bolnikov. Tnko ob liolj svojh duševno mcgienih ia hudournih dneh ie znklenil duri svojega slatiovanja. Pred vrata pa se je takrat vsedel zvesti stražnik doktorjev. — Bunduš, ki je z zamolklim renčanjem in nevaraimka« zaniem zob pregnal vsakega, ki je hotel imeti opravka z gospodarjem. Taka duševna nevihta se je raztegnila pri g. Brložniku skozi celi dan, drngega jatl a pa so bila vrata njegovega stana odprta in rea Ccči Buadaš je stiskal pokorno rep med aoge, ležefi pod mizo doktorjeve ordinaoijske sobe. Ljudje so izpočetka godrnjali nad temi neprodirnimi doktorjevimi družabnimi oblaki, a ker gosgoci ni popustil od svoje nerazumljive navade, so mu odptistili s časom one 6rne dni v mescu in prihajali po zdravniško pomoč ob Brložnikovih vedrih in duševao jasnih dneh. Zivel je pa6 naš g. zdravnik še v onib bolj sta* rih časih, ko je bila šolana zdravniška pomoč nekaj bolj beli vrani podobnega na deželi in ko javna ob^ last ni imela moči pregnati kujavega samotarca iz brloga štirih sten. Ob duševno vedrih dneh je dr. Brložnik zdravil dokaj postrežljivo vse bolezni, ki mrcvarijo ta po* rnilovanja vredni Adamov rod. Od bolnikov, fie smemo rabiti ta izraz, so ga sovražili edino le tržki in okoliški pretepači. Ako je prišel kateri k Brložniku z rano in telesno odprtino, ki je bila povzročena ort pretepaškega noža, kolca ali planke, ga je krpal gdoktor s šivanko, nožem, prevezo in obvezo tako obftutno, da je vzdihnil vsak razbojniški bolnik precl odhodom: Preklicani ded, sedaj si opravil na meai svoj konjederski posel, pa ga ne boš nikdar več. Po-i ginem rajši za grabo kot pes, samo k temu cloktor]i»  ne grem nikdar ve<5 po zdravniško pomoč in spriče-*  valo za sodnijo. Torej v navadno človeško družbo ni zalmial g. dr. Brložnik, baš radi tega ni bil priljubljen ne pri tržanih, še manj pa pri tržankah, ker jo bil samec ^ ki se je ogibal vsakega izvenslužbenega stika z žea-t skim spolom. Ediaa prosta zabava, s katero se je kratkofiasil Čudak dr. Brložnik, je bila petelinova pečenka, dok -• lorjev berahardinec Buaduš in polič dobrega vina.