NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. februvarja 1910. C. Kr. poštne Pran. št. 64.846 Kr. oorske „ „ „ 15.648 Vnebina : Po občnem zboru. Gnojnica in greznice. Mlekarstvo in kmetijsko šolstvo na Danskem. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Cene mlečnih izdelkov. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Po občnem zboru. V zadnji številki smo na kratko navedli vloge, katere morajo zadruge napraviti po svojem občnem zboru in jih predložiti raznim oblastem. Take vloge so: I. Vloga na okrajno glavarstvo (kot politično oblast), s katero se tekom 8 dnij po izvršenem občnem zboru predloži dva izvoda računskega zaključka, ki je bil odobren na zadnjem občnem zboru, in pa celoten prepis zapisnika o občnem zboru. Tiskovino je dobiti pri Zadružni Zvezi. Vloga je prosta kolka in ravno tako priloženi prepis zapisnika o občnem zboru (§ 7 zak. z dne 21. maja 1873, drž. zak. št. 87.) To vlogo je treba napraviti vsled določbe § 35 zadružnega zakona. Prepis zapisnika o občnem zboru morata na koncu overoviti dva člana načelstva, t. j. potrditi s svojim podpisom, da se prepis strinja doslovno z izvirnikom. Za slučaj, da so se na občnem zboru izpremenila pravila v kaki točki, se mora izprememba naznaniti okrajnemu glavarstvu — v kar služi ista tiskovina — ter se mora to zgoditi najdalje v 8 dneh po vpisu premembe v zadružni register. Tudi ta vloga je prosta kolka. II. Vloga na okrajno glavarstvo (kot davčno oblast). ki se poda zaradi odmeritve pridobninskega davka. Z ozirom na pridobnino delimo zadruge v tri vrste, namreč: n) v zadruge, ki so pri-dobnine popolnoma proste; b) v zadruge, ki so pridobnine pogojno proste ; c) v zadruge, ki nimajo glede pridobnine nobenih ugodnostij. a) Pridobninskega davka so popolnoma oproščene ra jfaj znovke (§ 84, e) zak. z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220). Oproščene so dalje popolnoma pridobnine „zadruge in družbe kmetovalcev za skupno nabavo semen, gnojil, plemenske živine, strojev in orodja in drugih kmetijskih proizvajalnih potrebščin, če se čisti dobiček ne razdeljuje“, dalje take zadruge (t. j. zadruge in združbe kmetovalcev) za skupno predelovanje in vnov-čenje samopridobljenih kmetijskih pridelkov udeležnikov, toda z istimi omejitvami, katerim je podvrženo oproščenje posameznega kmetovalca od splošne pridobnine (§ 84, f, — 54 - istega zakona). Prim. „Narodni Gospodar“ str. 121 iz 1. 1909. Semkaj spadajo zlasti mlekarske, vinarske, strojne, živinorejske zadruge, če imajo v svojih pravilih določbo, da se sprejemajo za člane samo kmetovalci, druge osebe pa le izjemoma v toliko, kolikor je to potrebno za boljše vodstvo zadružnega poslovanja. Vsled tega smo te vrste zadrugam priporočali že lansko leto, da naj v tem smislu prenarede svoja pravila. Za natančna pojasnila je Zveza vedno na razpolago. b) Pogojno oproščene pridobnin-skega davka so zadruge ustanovljene in re-gistrovane v zmislu zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, in sicer: Produktivne zadruge, četudi svoje izdelke nečlanom prodajajo (vendar pa morajo člani sami izvrševati dotična dela, oziroma morajo člani sami dajati glavne snovi za predelovanje); dalje posojilnice (ki niso rajfajznovke) in kreditna društva, k o n s u m n a društva, sirovinska društva, četudi blago od nečlanov kupujejo, skladiščne in prodajalne zadruge, čeprav prodajajo izdelke svojih članov tudi nečlanom, stavbinska društva, stanovanjske zadruge i. t. d. Vse te tukaj navedene zadruge pa morajo temeljiti na načelu samopomoči in morajo omejiti svoje poslovanje po pr a vili b in dejanski na svoje lastne člane, kateri zahtevi pa je zadoščeno, če n. pr. posojilnice (ki niso rajfajznovke) le svojim članom posojila dajejo, konsumna društva le svojim članom prodajajo i. t. d. Te zadruge so pridobnine popolnoma proste pod pogojem, da čisti dobiček, izračunan po določilih pri-dobninskega zakona, ne presega zneska 600 kron. Ce je čisti dobiček višji nego 600 kron, obdavčijo se od prvih 2000 kron, tri desetine, od nadaljne vsote pa pet desetin. Ako tako dobljeni znesek ne presega vsote 1200 kron, se odmeri kot pridobninski davek 8 J/2 °/o, če je višji nego 1200 K, pa 10°/o. c) Neoproščene so pridobnin-skega davka zadruge, ki so bile navedene pod &), ako svojega delovanja ne omejujejo na člane, n. pr. če konsumno društvo prodaja tudi nečlanom, če posojilnica (ki ni rajfajznovka) tudi nečlanom daje posojila, i. t. d. Zadruge, ki so navedene pod b) in c), morajo vsako leto v 14 dneh po odobrenju računskega zaključka, najkasneje pa v prvih 6 mesecih po preteku poslovnega leta vložiti pri pristojni davčni oblasti (c kr. okrajno glavarstvo) napoved za pridobnino. Ako se napoved ne predloži pravočasno, sme davčna oblast naložiti kazen zaradi nereda. Zadrugam, ki so pridobnine popolnoma proste (tiste, ki smo jih navedli pod točko a), ni treba predlagati napovedi za pridobnino. — Dostikrat se pa zgodi, da davčne oblasti tudi od takih zadrug zahtevajo napoved o pri-dobnini. Zadruga naj v takem slučaju do-pošlje davčni oblasti le en izvod svojih pravil in naj opozori na odredbo finančnega ministrstva z dne 23. maja 1898, št. 25.421; če bi pa davčna oblast ne mogla, oziroma ne hotela na podlagi pravil spoznati davčne prostosti, potem je treba vložiti popolno napoved. Tiskovino za napoved je dobiti pri davčnih uradih. Izpolni se pa sledeče: V razpredelku „oznamenilo podjetbe“ je označiti na kratko, s katerimi posli se zadruga bavi n. pr. konsumno društvo, mlekarska zadruga i. t. d. Takoj spodaj naj se navede, če omejuje svoje poslovanje le na lastne člane ali ne, n. pr. prodaja samo svojim članom, kupuje mleko tudi od nečlanov i. t. d. V nadaljnem oddelku se navede: račun- ski zaključek za 1 ..., izvleček iz zapisnika o občnem zboru z dne............. V rubriki „dohodki“ se zabeleži končna vsota dobička iz računa o zgubi in dobičku v rubriki „stroški“ se navede vsota zgube iz računa o zgubi in dobičku, toda se mora poprej od te svote odšteti postavka „čisti dobiček“, ki se navede potem v tretji rubriki. Ce je račun zgube in dobička pokazal zgubo, potem se seveda tretja rubrika pusti prazna in se navede vsota zgube v četrti rubriki. Pripomniti imamo, da so predpisi o pri-dobninskem davku zelo zamotani. Marsikatera zadruga ne bo vedela, ko bo prejela pridobninski plačilni nalog, ali se ji je davek pravilno predpisal ali ne. V vseh takili dvomljivih slučajih naj se zadruga obrne do Zveze za pojasnilo in naj obenem dopošlje dotični plačilni nalog. Ako se bo videlo, da pridobninski davek ni pravilno odmerjen, bo Zveza sama napravila zadrugi priziv. Lansko leto smo napravili celo vrsto takih pritožb, ki so bile večinoma ugodno rešene in je bila tako mnoga zadruga s pomočjo Zveze obvarovana občutne škode. III. Vloga na trgovsko sodnijo za vpis novih in izbris starih odbornikov in za vpis izpremembe pravil. Tiskovino je dobiti pri Zvezi. Prošnja se kolkuje s kolkom za 2 kroni, ako se naznani kaka izprememba v pravilih ali v sestavi načelstva; ako pa se ni nič izpre-menilo ne v enem ne v drugem oziru, se kolkuje vloga samo s kolkom za 1 krono; v tem zadnjem slučaju se pa lahko tudi vsaka vloga opusti in še le ko sodnija pošlje zadrugi vprašalno polo o morebitnih izpremembah v načelsvu ali pri pravilih, se odgovori, da se ni nič izpremenilo in je potem dotični odgovor zadruge prost kolka. Novi odborniki morajo na tej vlogi dati svoj podpis pri sodniji ali pri notarju le-galizovati. Vsled nepoznavanja dotičnih predpisov zahteva tu in tam legalizujoči uradnik za legalizacijo previsoke kolke. Opozarjamo tukaj vse zadruge še enkrat, da se podpis več odbornikov smatra kot kolektivem podpis, za katerega znaša poverilna pristojbina le 2 kroni (ukaz finan. ministrstva z dne 18. novembra 1900, št. 55.100). Sicer je mogoče za preveč plačane kolke ob priliki legalizacije zahtevati povračilo, toda so s tem združene marsikatere sitnosti, tako da ponavadi vsaka zadruga dotično škodo raje potrpi. Zato pa naj se raje pravočasno varuje! Kot prilogo je tej prošnji pridejati prepis zapisnika o občnem zboru ter ga opremiti s kolkom za 30 vinarjev. Prepis zapisnika se lahko priloži samo v izvlečku o tistih točkah, ki se nanašajo na izvolitev novih odbornikov in izpremembo pravil. V prošnji za vpis premembe pravil je navesti samo, kateri paragrafi pravil so se izpremenili, dočim mora iz zapisnika o občnem zboru, oziroma iz prepisa biti natančno razvidno besedilo, kako naj se izpremenjene, oziroma na novo privzete določbe pravil odslej glase. IV. Vloga na finančno deželno r avn a tel j s t vo s katero se naznani izprememba pravil. To vlogo morajo napraviti samo hranilnice in posojilnice rajfajznovega ustroja, katerim so bile priznane pristojbinske ugodnosti. Vloga je prosta kolka in se predloži potom c. kr. pristojbinskega urada, oziroma potom c. kr. okrajnega finančnega ravnateljstva, kjer le-ta obstoje n. pr. na Štajerskem. Gnojnica in greznico. Pogosto meščani blagrujejo kmeta, stanujočega v prosti naravi, kjer duha in uživa sveži zrak in kjer se lehko raduje stvarstva. In res so lepi kraji z mičnimi vasmi občudovanja vredni. Kako lepo se bleste bele hišice po holmih in dolinah; kmetski dom med sadnim drevjem, kako poln poezije! Ako pa stopimo v vas in hodimo od hiše do hiše, nas ta poezija hitro mine. — 5G — Tu te vstavi jarek, napolnjen z smrdečo črno vodo, tam moraš zopet skakati in telovaditi po kamnili in po tleh položenih deskah, da ne cmokneš v — gnojnico, ki se razliva in razteka po potih in stezah, po dvoriščih in vrtovih. Žalostno in resnično! Koliko se je že pisalo o gnojnici, a sodeč po uspehih, moramo reči, da vse premalo. Povsod in do-slednje se podcenjuje gnojnica, to izborno gnojilo. Oglejmo si tedaj tri momente: snago, nalezljive bolezni in vrednost gnojnice. O snagi ne izgubljamo dosti besedi, saj je vendar vsakomur znano, da vam dela na potu in dvorišču razlivajoča se gnojnica mnogo sitnosti in neprilike. Naši kmetski domovi bi bili pač mnogo mič-nejši in prijaznejši brez te nesnage. Koliko bolj ga bo ljubil gospodar! Saj nam je bivanje v čedni sobi, kjer vlada red in snaga, tudi prijetnejše in vabljivejše. Kolikokrat podi zanikrnost in nesnaga gospodarja iz hiše v gostilno............ Drugo pa z nalezljivimi boleznimi. Naš kmet je trdno prepričan, da vaški potok odločuje nivo talne vode. Saj pride voda iz potoka ali pa iz bližnje reke, pravi navadno. Ni pa to res. Dež namaka zemljo. Nekaj vode izhlapi, nekaj jo povžije prst in jo oddaja žejnim rastlinam, mnogo pa je prodira ali kakor pravimo pronicuje globje v zemljo, dokler ji kaka neprodirna plast, n. pr. ilovica, ne zapre globjega prodiranja. Tam se voda zbira, navzame se ogljikove kisline ali tudi apnenca. Cern bolj in dalj časa je deževalo, tem višje stoji voda nad ono neprodirno plastjo. To vodo imenujemo talno vodo. Kmet si izkoplje jamo za vodnjak. Talna voda iz obližja prodira zbog pritiska po malih rovih in med prstjo v izkopan vodnjak, kjer se zbira in kjer jo zajemamo ali z sesalkami trombamo. To se mi je zdelo potrebno omeniti za lažje umevanje razširjevanja raznih bolezni po gnojnici. Ako prodira deževnica globoko v zemljo in se nabira tam kot talna voda, kdo bode to pot prodiranja zabranil gnojnici, katera namaka lepo površino naših vasi? Z deževnico gre gnojnica v zemljo in na kmetih smo tako srečni, da je popijemo precej med vodo. Mesta z vodovodi so pač mnogo bolje preskrbljena z zdravo pitno vodo. Le vasi ob gričih in hribih imajo zdravo pitno vodo, ki jo dobivajo po studencih. Drugače pa je po vaseh v ravninah. Tu je mnogo vodnjakov, kamur pride več ali manj gnojnice vmes. A naš kmet se tolaži z starim, a napačnim pravilom: „Voda skoči čez devet kamenčkov, pa je zopet zdrava in čista!“ Da bi bilo to res! Izkušnja nas pa uči, da ravno gnojnica prenaša iz stranišč bacile raznih kužnih bolezni v talno vodo in od tam v vodnjake. Koliko žrtev je zahteval postojinski vodovod, katerega je zastrupila gnojnica iz višje ležečih vasi, nam je znano. Naši zdravniki bi nam navedli nebrojno drastičnih slučajev iz našega idilnega kmetskega živ-Ijeja, katero si pa kvarimo in ubijamo z vodo, po gnojnici zastrupljeno. V največji nevarnosti je pa ravno naše Posavje, ker imamo izključno samo prodno zemljo. Vidite dragi, tako nam je gnojnica sovražnik, ki nam lehko uniči dragoceno življenje ali pa nam nakoplje težke bolezni. Ce slišimo, da razsaja kje legar, nas prešine zona, a ne pomislimo pa, da se ravno po gnojnici največkrat in najhitreje razširja in mori ljudi. Tega so mnogo kriva naša županstva, kot prva zdravstvena oblast, ki se prav nič ne brigajo za te, tako žalostne razmere. Žalibog zmaga navadno v občini struja z načelom: občino stroškov varovati. Težko, da bi zasedel županski stolec razumen mož z programom: „Občino moramo očistiti te nezdrave gnojnice z lepo ali z grdo“. To bi šlo po njem! In naši okrajni zdravstveni zastopi? Zdravila plačevati in kakega bolnika oskrbeti, to so njih seje in dolgotrajne debate. Da bi pa zahtevali poročil od žu- panov o zdravstvenih razmerah po občinah, vprašali po viru raznih bolezni, to — ne spada v njih delokrog. Morda se bo pa le kedaj kaj zboljšalo tudi v tem oziru, saj upamo. C. kr. okrajne in druge politične oblasti zahtevajo rede vsepovsod, dajejo navodila in odredbe, pošiljajo svoje organe noč in dan okrog, da se prepričajo, ako ima vsak voz ponoči luč in druge take stvari, organi njih, naši orožniki vestno izvršujejo povelja in pri tem — skačejo čez gnojnico in po gnojnici, ako se ji ne morejo ogniti. To bi bilo hvaležno polje in sicer za — kmeta. Zakaj? Sedaj smo prišli do tega, kar smo mislili v našem naslovu. Prisilili bi nas, da bi si izkopali greznice za zbiranje gnojnice katero bi zvozili na travnike in njive in tako pomnožili njih plodoviti trst. Dvajset let delujem med našim ljudstvom in napeljujem mladino za zgradbo takih greznic, a reči moram, da je vspeha silno malo. Izmed 200 posestnikov ima danes greznice celih deset. Sosedje vidijo krasne uspehe, a sami se ne ganejo. I saj teče na vrt in doli na travnike, se izgovarjajo. Dobro. Ce boš prijatelj vedno jedel recimo samo meso, se ga boš tudi naveličal in ti ne bo več teknilo, ker bi bilo uživanje ene in iste hrane enostransko. Tako je tudi z gnojnico. Ta vsebuje pretežno dušik in le nekaj kalija. Vrt in travnik pa dobivata tudi enostransko hrano, zato vam tudi tam, kjer je gnojnice preveč, ne rase trava, ali le slabo, ob suši pa uniči gnojnica še tisto Saj tudi drevje ne vspeva na sadnih vrtih, kamor se izteka preveč gnojnice, o tem se je lehko že vsakdo prepričal. Drugi razvozi sicer gnojnico, nabirajočo se ob gnoju v kotlinah, po zemljišču. Nekaj je že, a premalo. Koliko nepotrebnega dela imaš, ako razvažaš — deževnico, katere je mnogokrat 50—70°/o vmes. Tlaka! Ob nalivu pa pride preveč vode do onega prostora in jo odnese po vasi. Da napravimo snažno domačijo, se ognemo raznim boleznim in vjamemo to dragoceno gnojilo, treba je napraviti greznic . . . Kjer obstoji zemlja iz ilovice, je to kaj priprosto in ceneno delo. Izkoplji jamo, daj ji okvir in pokri jo s hrastovimi plohi, da ne boš imel nepotrebnega dela z razvažan-jem deževnice, ki bi prišla brez pokritja v greznico. Drugače pa je tam, kjer svet ne diži gnojnice. Tudi tam niso stroški tako ogromni. Sedaj po zimi je čas za kopanje jame. Jama pa naj ne bo premajhna, ker se potem vsak kesa. Ni časa, pa tudi ne priložnosti vsak čas, da bi gnojnico razvozili. Ob suši in suhem vremenu celo ne. Tedaj mora biti greznica tako prostorna, da zadostuje. Tako greznico je treba obdati z betonom in sicer na tleh in ob straneh. Beton naj bo debel 15 cm, da po zimi ne zmrzne. Svetovati je pa portland-cement za greznico, ker bolje drži. Beton zna dandanašnji delati že vsak boljši zidarski pomočnik. Zmešamo 3 dele šute in 1 del cementa, pa imamo beton, da drži večno. Mesto okvirja svetujem rob iz betona, da ni treba potem popravljati in nadomeščati segnitih okvirjev. Na obe nasprotni strani, kjer leže plohi, položimo ravno obrezana remeljna, ki napravita rob. kateri dobimo po odstranitvi teh. V te zareze položimo potem plohe, da pokrijemo gnojnico. Še boljše pa je, ako napravimo tudi streho iz betona, pa imamo vedno mir. Gotovo moramo pustiti prostor za zajemanje. Ako si kupimo trombo za gnojnico, zadostuje silno majhen prostor. Tromba izvrši delo silno hitro in povzročuje malo dela in truda. Iz globočine zajemati in na voz dvigati zajemalni korec je težko in tudi poliva se. Železna tromba, nalašč za gnojnico prirejena, se postavi po potrebi v gnojnico in delo vam izvršuje 14 letni deček. Greznica mora ležati na prostoru, da lehko iz hleva, stranišča in svinjaka napeljemo gnojnico vanjo. Kanalizacija mora - 58 — biti z mrežo zavarovana, da ne pride goščava v kanal in greznico, ker odpiranje in snaženje povzroča mnogo dela in stroškov. Kdor hoče videti in poučiti povsem moderno gnojišče, si ga lehko ogleda v župnišču pri D. M. v Polju. Tam je za moderni napredek vneti g. župnik Müller postavil res vzorno gnojišče, ki naj bi služilo v posnemanje kmetom. Kdor ima priložnost, naj si to ogleda, ker g. župnik bo radevoljno razkazal in dal pojasnila vsakomur. V tako greznico vjamemo samo gnojnico, ki da v pravem razmerju z drugimi gnojili, neprecenljivo gnojilo. Mi pa kupujemo dragi čilski soliter po 35 K 100 kg ali amonijev sulfat po 31 K 100 kg, da damo zemlji potrebnega dušika in ga primešamo fosforovi kislini in kaliju, gnojnico pa pustimo na vasi in skačemo čez — kronice. Dušek nam popolnoma nadomešča čilski soliter in amonijev sulfat, ker ima v izobilju dušika v sebi. Gnojite travnike z fosforovo kislino in kalijem, ter polite jih z gnojnico in uspehu se bodete čudili. Varujte se enostranskega gnojenja, potem bodo odpadli vsi pomisleki proti umetnemu gnojenju. S to sestavo sem dosegel na zelenjadnem vrtu in na krompirju krasne vspehe, ki so mi povzročili razmeroma majhne stroške. Kmet ima na vozu umetna gnojila, katera je pripeljal iz mesta, sin pa koplje jarke, da bi odpeljal gnojnico, ki poplavlja dvorišče. Žalosten prizor! Človek ne ve ali naj se jezi, ali čudi takemu kmetovanju. Gnojnica nam osuši prostore okrog hiše, prepreči prodiranje v pitno vodo in nadomešča draga gnojila. Kaj hočemo še več? (Jasi so resni in varčevanje na vseh koncih potrebno. Zupan. Mlekarsko in kmetijsko šolstvo na Danskem. IV. Kmetijska in mlekarska šola v Lan del und u. Leta 1905. imel sem priliko obiskati štirimesečni poletni tečaj za mlekarstvo na najbolj znani in najbolj obiskani kmetijski in mlekarski šoli v Landelundu, železniška postaja Brörup na progi Vamdrup-Esbjerg. Ustanovljena je bila leta 1879 edino kot kmetijska šola. Leta 1887 seje razširila tudi v mlekarsko šolo, ko se je povečala že obstoječa društvena mlekarna. Nje sedanji lastnik je brezimna akcijska družba, potem ko je bila skoraj 30 let last nje ustanovitelja in dolgoletnega predstojnika M. Niels Pedersen-a. M. Niels Pedersen je bil rojen 1851 leta. Sin revnih kmečkih staršev je moral v svoji prvi mladosti služiti za hlapca. Z vstraj-nostjo in delom si je pridobil premoženje. Potem ko je dovršil v svojem 24. letu višjo kmetijsko šolo v Kodanju, bil je nekaj let učitelj na ljudskem vseučilišču v Askov, ki je oddaljen pol ure hoda od Landelunda. Izboren govornik in prikupljive zunanjosti je igral veliko vlogo v razvoju kmetijstva v okolici, kjer je kot predsednik kmetijskega društva mnogokrat iz lastnega žepa podpiral napredek med društvenimi člani. Največ zaslug si je pa pridobil za razvoj danskega mlekarstva: deloval je v zvezi z docentom Fjord in profesorjem Segelcke praktično v preskušnjah mlekarskih strojev in drugih aparatov, ki so se vršile v šolski mlekarni. Kot mlekarski konzulent je s predavanji in osebnim uplivom vnemal prve mlekarske zadružnike k pogumu ter z osebnim tehničnem vodstvom vodil zboljšanje stavb in nabavo novejših strojev za zadružne mlekarne. Pred 25 leti je stalo na mestu sedanjih stavb kmečko gopodarsko poslopje, h kateremu je pripadalo 17 hektarov zemlje, vecjidel močvirje ali pa manj vredna peščena goljava. M. Niels Pedersen je kupil leta 1879 vse skupaj za 12.300 K. V jeseni istega leta je priredil prvi kmetijski tečaj, katerega je obiskalo le osem mladeničev. V drugem letu je obiskalo tečaj že 18 in v tretjem 41 mladeničev. Sedanje posestvo obsega z obširnimi stavbami, polji, travniki in vrtovi 37 hektarov zemlje. Kmetijski tečaj je v jubilejnem letu šole, 1904/1905, obiskovalo 107 mladeničev: drugih tečajev se je udeležilo 163 mladeničev; šola je imela torej od 1. aprila 1904 do 31. marca 1905 skupaj 270 slušateljev. Leta 1883 je šola dobila prvo podporo v znesku 300 K d. v.; sedaj dobiva letnih 6000 K podpore. Prvotno sta poučevala dva učitelja; sedaj poučuje predstojnik in še osem učiteljskih moči. Obsežne stavbe obsegajo poleg mlekarne gospodarskih in šolskih poslopij tudi 91 sobic za 150 učencev. Vsaka soba je opremljena z eno, dvemi ali tremi posteljami. Posteljno perilo in drugo opravo mora prinesti gojenec seboj, kadar vstopi in po sklepu tečaja zopet seboj vzeti. Večina teh sob je preskrbljena z osrednjo kurjavo, za katero se plača mesečno na sobo 3 do 4'50 K; kurjeno je do 1ji 11 zvečer. Tečaji, ki se prirejajo v Landelundu, so: o) zimski kmetijski tečaj, od novembra do marca, b) zimski mlekarski tečaj, od novembra do marca, c) zimski tečaj za kontrolne asistente, od novembra do aprila, šestmesečni; č) poletni tečaj za kotrolne asistente, od aprila do julija, štirimesečni, in v septembru enomesečni; d) poletni tečaj za mlekarje, od aprila do julija, štirimesečni, in v septembru za mlekarsko knjigovodstvo, enomesečni; e) razni molžni tečaji, teden dni trajajoči, ob nedoločenih časih in več štirinajstdnevnih tečajev v zimskem času za kmečke gospodarje iz okolice. Ne da bi se štelo udeležencev krajših tečajev, je šolo v 25 letih obiskovalo okroglo 4000 mladeničev, med katerimi je bilo 1085 mlekarjev, ki so jo obiskali v zadnjih 15 letih. Pouk na tej šoli podpirajo sledeča sredstva : 1. ) polje, ki obsega 32 hektarov zemlje. V obdelavi je tudi 3 hektare močvirja. Govedoreja šteje 30 krav, ne vštevši telet, katerih število menjava. Na podlagi presku-ševalnega tehtanja in določevanja mlečne tolščobe se vodi za krave natančno knjigo-vostvo o letni množini mleka in sirovega masla, ki so ga dale posamezne krave, in koliko se je za-to porabilo krme. Enako tudi o drugi plemenski govedi. Kako se vodijo te knjige, se razlaga tudi učencem. Enako velja za drugo gospodarsko knjigovodstvo. Koristno uplivajo na učence tudi vzgledi umnega gospodarstva in obdelovanja posestva, kar se jim praktično razkazuje. Na razpolago jim je tudi svinjereja, ki šteje 30 do 50 glav plemenskih mladičev; 2. ) vrtovi, ki obsegajo 2 hektara zemlje. V teh se goji drevje, cvetlice in semena ter vsako leto razpošlje 1000 sadnih drevesc in 500 grmičkov vrtnic. Služijo obenem za praktično vrtnarsko šolo; 3. ) mlekarna, ki obdela na leto 11j2 milijon kilogramov mleka. Največ mleka se porabi za sirovo maslo; nekoliko se ga tudi zasiri v mastne in puste sire. V mlekarni morejo učenci opazovati vse novosti napredka tako gledč strojev kot načinov izdelovanja raznih mlekarskih izdelkov. Služi sploh kot mlekarsko preskuševališče. Mleko se plačuje po tolščobi. Knjigovodstvo, ki se v šoli razlaga, se izvršuje praktično v mlekarni. Mleko dohaja od domačih krav in od 450 krav iz okolice; 4. ) kemično preskuševališče, laboratorij, je sprejet med državne in služi za preiskovanje pridelkov, klaje in gnoja, premoga in enakih predmetov. Delujeta redno dva kemika; — 60 - 5. ) bakteriologično preskuševaliiče; 6. ) zbirka naravoslovnih aparatov in tabele (fizika); 7. ) okostnjak konja in vola, ter zbirka posameznih delov; 8. ) zbirka raznih semen, trave, detelje, žit in botanične tabele; 9. ) zbirka rudnin, plasti zemlje, umetnih gnojil in drugo enako; 10. ) razni aparati za preskuševanje mleka ; 11. ) zgodovinski muzej za mlekarstvo z zbirko raznih separatorjev, orodja in drugih strojev, ki so jih v mlekarnah kedaj rabili; 12. ) orodje za merjenje in niveliranje zemlje; 13. ) prostori: 2 veliki in 2 mali šolski dvorani, velika telovadnica, kopališče in sobe za učence. Tako ta kot vse druge enake šole se dobro obrestujejo in donašajo svojim lastnikom obilo dobička. Državna podpora 6000 K, ki se ji letno izplača, moremo imenovati za minimalno napram tolikemu številu učnih moči (devet) in zbirki učnih sredstev, ki se morajo letno kompletirati. Vse druge stroške plačajo učenci, ki leto za letom res v obilnem številu to šolo obiskujejo, ter umno gospodarstvo, katero še največ dohodkov prinaša. Mogoče more služiti za vzgled tudi kmetijskim šolam, ki se bodo snovale pri nas! Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca januarja 1. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge: NaŠ tajerskem: Sik olj e (okrož. sod. Maribor), Mlekarna v Ši-koljah, r. z. z o. z. Na Primorskem: Premantura (okrož. sod. Rovinj), Ribarska zadruga v Premanturi, r. z. z o. j. V Dalmaciji: Pakoštane (dež. sod. Zadar), Potrošno Obrtna Zadruga u. n. o. j. v Pakoštama. Bilišane (dež. sod. Zadar), Srpska zemljoradnička zadruga, protokolisano udruženje sa neograničenim jamstvom. Primošten (okrož. sod. Šibenik), Ribarska zadruga, z. r. n. o. j. Proti terminski kupčiji s žitom na avstrijskih borzah. Dne 23. januarja je zboroval shod delegatov kmetijskih zadrug nižjeav-strijskih. Sklenil je odločen protest proti nakani, da bi se na umetni način zopet obnovila za kmečko ljudstvo hudo škodljiva terminska trgovina s žitom na avstrijskih borzah. Gotovi, najbrž židovski krogi so nameravali namreč ustanoviti neko posebno trgovsko družbo, ki bi zopet na star način vpeljala terminsko kupčijo za poljske pridelke. Da se torej prepreči, da Židje ne bodo delali cen našemu žitu, je dolžnost vsake kmečko-stanovske korporacije, da najodločneje protestira proti tej novi židovski nakani. Kazni zaradi nereda in kmetijske zadruge. Deželno finančno ravnateljstvo v Pragi je vsled vloge deželnega kulturnega sveta izdalo podrejenim davčnim oblastem sledeči odlok : „Povodom posebnega slučaja se uradom za odmero davkov naroča, da naj proti načelstvom kmetijskih zadrug z ozirom na ukaz finančnega ministrstva z dne 23. maja 1898, št. 2542, glasom katerega imajo davčne oblasti s takimi manjšimi zadrugami posebno prijazno občevati, zaradi formalnih opustitev (zlasti zaradi nepravočasnega predlaganja odmerilnih pripomočkov) nastopajo le v skrajnih slučajih z nalaganjem redovnih kaznij“. Drugi shod avstrijskih kmetijskih zadrug, ki bi se bil imel vršiti letos spomladi, je načelstvo Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug sklenilo preložiti na jesen. Natančnejši čas in vspored se bo določilo kasneje. Zadruga slepcev. L. 1907 je bila na Dolenjem Avstrijskem ustanovljena zadruga slepih krtačarjev in košarjev. Za nakup sirovin je zadruga dobila podporo 500 kron. Danes šteje zadruga 49 zadružnikov z 80 deleži, ki znašajo po 50 kron. Na račun deležev je vplačano K 3717. Do konca leta 1907 je zadruga izdelala za K 21.000 raznega blaga, kar je za slepce gotovo lep uspeh. Iz vsega poslovanja se vidi, da imajo člani mnogo smisla za zadružno delo. Gospodarske drobtine. Trtni les za krmo. Zmlet enoleten trtni (lesni zdrob) je tečna in redilna hrana za živino, ker ima skoraj dve tretjini redilne moči dobrega sena. Da se tudi pri nas na Kranjskem vpelje krmljenje živine z lesnim zdrobom, je c. kr. kmetijsko ministerstvo brezplačno postavilo 12 strojev za mletje trtnega lesa, katerih se lahko vinogradniki proti majhni odškodnini poslužujejo. Ti stroji so postavljeni: a) v krškem glavarstvu: 1. pri graščini grofa Barbo na Dobu pri Št. Rupertu (parna gonilna moč), 2. pri A. Kovačiču v Krški vasi štev. 36, občina Cerklje (vodna moč), 3. pri J. Pungerčarju v Raduleh št. 19, obč. Bučka (vodna moč), 4. pri J. Kušlanu v Št. Jerneju, občina Št. Jernej (vodna moč), b) v novomeškem glavarstvu: 5. pri kmetijski šoli na Grmu (živalska gonilna moč), 6. pri Flor. Zorku v Družinski vasi, obč. Bela cerkev (vodna moč), c) črnomeljskem glavarstvu: 7. pri A. Rajmarju za vinarsko zadrugo v Metliki (živalska gonilna moč), 8. pri J. Šušteršiču v Semiču (živalska gonilna moč), 9 pri J. Klobučarju v Dobličah (živalska gonilna moč), d) v postojnskem glavarstvu: 10) pri J. Kopatinu v Št. Vidu pri Vipavi (vodna gonilna moč), 11. pri županstvu v Budanjah (živalska gonilna moč), 12. pri L. Deklevi v Bujah, obč. Košana (vodna gonilna moč). Zdaj, ko se je režnja v vinogradih že pričela, opozarjam gospodarje, da naj ne mečejo trtnega rezja (reznine) stran, ampak naj jo skušajo zmleto pokrmiti. Na ta način prihranijo na drugi krmi in pridelajo večjo množino gnoja, ki je zlasti za vinograde zelo dober. B. Skalicky Navod, kako hitro vlomiti v blagajno je konfiscirala nevjorška policija. Spis je bil sestavljen na podlagi 25 letne prakse in je bil namenjen malemu številu bravcev. »Pisatelj* ga je sestavil v jeziku, kakršnega se poslužu- jejo tatovi. Delo je bilo dobro zamišljeno, ker ni pisatelja v neprostovoljni samoti nihče motil. Po tem neprijaznem činu policije namerava avtor sestaviti nov navod za tatove, ki hočejo izpopolniti svoje, znanje, kako je treba izvrševati vlome v blagajne. Po novi izdaji je že sedaj prav živahno povpraševanje. Sadnemu drevju treba gnoja. — Po zimi je dosti časa, da se tudi za sadno drevje kaj stori. Zlasti onemoglo starejše drevje je treba gnojiti, da nam krepko odžene in nastavi dosti sadja. Za gnojenje se zamore uporabljati razen hlevskega gnoja tudi gnojnica. Polivati pa kaže z gnojnico pod kapom drevja, ker je tam bolj treba gnojilnih snovi. Škoda provzroćena po filokseri. Filoksera ali trtna uš je pred leti zmanjšala proizvajanje vina na Francoskem, ki je med prvimi vinorodnimi deželami, za 50 milijonov hektolitrov na leto; posledica temu je bila, da so Francozi v 30 letih izgubili poldrugo miljardo hektolitrov vina ali 50 milijard frankov. Cene mlečnih izdelkov. Dunajska borza za sirovo mleko, dne 10. februarja 1910. Blago dohaja v nezadostnih množinah. Domačega blaga prve vrste ni dobiti niti za prav visoke cene, ker se ga ob tem času premalo izdeluje. Dasi je razlika v ceni med danskim in domačim maslom le majhna, vendar je trgovina primorana, dajati prednost domačim izdelkom. Cene so se dvignile in je notiralo: I. (čajno maslo) K 310—330, II. (čajno maslo) K 2'90—305, III. (namizno maslo) K 2-70—2'80, IV. (kmečko maslo a) K 2'40—2 50, V. (kmečko maslo b) K —•—; kuhano maslo I. 2-55-2'75. Dne 17. februarja 1910. Dohod blaga je glede množine neizpremenjen. čuti pa je splošno pritožbe o slabi kakovosti. To dejstvo je treba tem bolj upoštevati, ker se zaradi tega kupuje vedno več danskega masla, ki je poleg tega še padlo v ceni. Uporaba je nekoliko manjša, tako da je bilo mogoče nekaj blaga spraviti v zaloge. Cene so ostale iste, le kuhano maslo je postalo cenejše in je notiralo: I. K 2’45—2-60, 11. K 2-35-2-40. Hranilnice in posojilnice y Šmartnem pri Kranju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 12. marca 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Odbor. Poziv na IV. redovitu glavnu skupštinu Društva za štednju i zajmove u Sv. Križu, registrane zadruge na ograničeno jamčenje, koga će se obdržavati u nedelju, dne 13. marca o. g., u 3 ure pop. u kapetanskom uredu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika prošlogodišnje glavne skupštine. 2. Izvještaj upravnog odbora. 3. Izvještaj nadzornog odbora. 4. Potvrda računskoga zaključka za god. 1909. 5. Izbor upravnog i nadzornog odbora te pomirnog suda. 6. Drugi prijedlozi. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dolu pri Ljubljani, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. marca 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva: 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na občni zbor Kmetijske zadruge na Bledu. registrovane zadrude z omejeno zavezo v likvidaciji, ki se bo vršil dne 19. marca 1910 ob 4. uri popoldne v stari šoli na Bledu. Dnevni red: Poročilo o izvršeni likvidaciji in sklepni račun. Šebreljske štedilne posojilnice reg. društva z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 28. marca 1910 ob 2. uri popoldne v pisarni posojilnice s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Prememba pravil. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Sklepanje o porabi čistega dobička. K obilni vdeležbi vabi odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Litiji. registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. marca 1910 ob pol 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: .1. Čitanje in odobravanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil 8. Poročilo o izvršeni reviziji. 9. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Lambertu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Podčetrtku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 4. uri popoldne v prostorih slov. kat. izobraževalnega društva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice t Preddvoru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 17. marca 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Naklem pri Kranju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 4. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909 3. Volitev načelstva. 4 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge t Savljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 24. marca 1910. ob 2. uri popoldne v hiši g. Lovro Kosa v Savljah. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva* 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Rovih, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. marca 1910. po popoldanski službi božji v društveni dvorani na Rovih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirnipeči, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910. ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. marca 1910. ob 3. popoldne v poso* jilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po is lem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na XIV. redni občni zbor Konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 13. marca 1910. ob '/s 4. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Prememba pravil. 5. Volitev nadzorstva in načelstva. 6. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Strojne zadruge v Mednu, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 21. marca 1910. ob 8. uri dopoldne pri Francetu. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Poročilo o izvršeni reviziji 5. Slučajnosti. Hranilnice in posojilnice v Šmarjcti, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. marca 1910 ob 3. uri popoldne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Prememba pravil. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zgornji Besnici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 3. uri popoludne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laporju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 9. uri predpoldan v v stari šoli v Laporju-Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo nadzorstva 3. Poročilo načelstva in odobrenje računskega zaključka za 1 1909. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice y Zg. Tuhinju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. marca 1910 ob 4. uri popoldne v posojilnični prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Pri nezadostni udeležbi se bo pol ure pozneje vršil drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu ne glede na število članov. Hranilnice in posojilnice v Kamniku, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vršil v nedeljo dne 6. eušca 1910 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dn evni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa. 4. Sklepanje o čistem dobičku v smislu § 12 pravil. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Vabilo na V. redni občni zbor Mlekarske zadruge v Srednji vasi v Tuhinjski dolini, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v pondeljek dne 7. marca 1910 ob 9. uri dopoldne, v mlekarničnih prostorih v Srednji vasi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob navedenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem kraju drugi občni zbor z istem dnevnim redom, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu članov. Načelstvo. Vabilo na XII. redni občni zbor Kmetijskega društva v Gorjah pri Bledu, ki se vrši na tiho nedeljo 13. marca 1910 popoldne ob polu 4. uri v dvorani. Dnev ni red: 1. Nagovor načelnika. 2. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Čitanje zapisnika zadnje revizije 4. Poročilo računov. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Odobritev računov. 7. Volitev načelstva 8. Volitev nadzorstva. 9. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice Loški potok, ki se vrši dne 6. marca 1910 popoldne ob 3. uri v župnišču na Tabru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrdilo računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti vrši se drugi občni zbor z istim vsporedom pol ure pozneje ne glede na število članov. Hrimilnice in posojilnice v Selcih, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob pol 3. uri popoldne v posojilnićnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I 1909 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na izvanredni občni zbor Kmetijskega in konsumnega društva pri Sv. Jurju ob južni železnici, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 8. uri v zgornji dvorani gostilne Bajc. Dnevni red: 1. Likvidacija zadruge. 2. Za slučaj, da se zadruga ne razdruži, volitev novega načelstva. 3. Slučajnosti. Ker ni bil redni občni zbor z dne 13. februarja t. 1. sklepčen radi pomanjkanja članov pri občnem zboru, bode ta občni zbor sklepal ob vsakem številu navzočih članov. Vabilo na občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji, registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 6. marca 1910 ob pol 4. uri popoldan v gostilni g. Jožefa Štiglica. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi načelstvo. Vabilo na I. redni občni vbor Hranilnice in posojilnice v Dragntušu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Gospodarsko-pospeševalne zadruge združenih čevljarjev v Žireh, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marci 1910 ob 1. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šturlji, registrovane zadiuge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 6. marca t. 1 popoldne ob 3. uri v dvorani „Kal.-slov. izobraž društva“. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva in rač pregledovalcev. 2. Potrjenje računa za 1 1909. 3. Hevizijsko poročilo o izvršeni reviziji 4. Volitev načelništva in rač. pregledovalcev. 5. Slučajnosti. Načelstvo- Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Poljanah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 13. marca 1910 dopoldne ob 3. uri v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka. 4 Volitev načelstva in nadzorstva 5. Slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi članov se bode pol ure pozneje vršil občni zbor z istim dnevnim redom, ne glede na število članov. K obilni vdeležbi vabi odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kropi, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6 marca 1910 ob pol 4. uri popoldne v župnišču. Dne vn i red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev enega člana v načelstvo ozir. v nadzorstvo. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Hranilnice in posojilnice v Žičah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 po popoldanski službi božji v posojilniški uradnici v Žičah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 3. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice t Itajhen-burgu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910. ob pol 9. uri dopoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika v zadnjem občnem zboru. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva. 3 Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Homžaluh, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 6. marca 1910 ob 3. popoldne v hranil-niških prostorih. Dnev ni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Bolfcnkn na Kogu, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1 1909. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo k občnemu zboru Kmetijskega društva v Rečici oh Savinji, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 6. sušca 1910 ob 3. uri popoldne v gostilni g. Jožefa Štiglica. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi načelstvo. Prve mošenjske mlekarske zadruge, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. marca 1910. ob pol 4. uri popoldne v šolskem poslopju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako 'bi ta občni zbor ob navedenem času ne b:l sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na XV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gorjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 20. marca 1910 ob 3. uri popoldne v cerkveni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1909. 5. Volitev načelstva. 6 Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Mošnjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 13. marca 1910 ob 3. uri popoldne v šolskem postoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskegii društva v Selcih, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. marca 1910 ob 4. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec januar 1910. Pre- T7.Hsiiln Denarni Hranilne vloge Posojila Število ■ članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K V K v K v K V K V K V K v Artiče .... Ambrus . . . 12649 78 9024 01 21673 79 2960 40 4092 62 3140 — 475 — 222 Bajagič . . . 7452 — 7452 — 14904 — 240 — 1600 — 1750 — 5389 51 231 Barban . . . 850 92 575 — 1425 92 12 — — — 570 — 380 — 400 Beram .... 9646 56 7977 96 17624 52 2101 37 1232 19 3235 72 2297 48 — Bloke .... 13752 19 23476 17 37228 36 5099 69 14028 29 6000 — 3200 — 353 Boh. Bistrica 34053 28 34917 89 68971 17 17707 77 17923 12 8750 — 410 — 156 Boljun .... 7030 31 5316 41 12346 72 3394 — 643 25 2692 10 1013 83 128 Borovnica. . . 77767 51 74851 59 152619 59 12002 76 23340 72 17300 — 35240 18 357 Boštanj . . . Brezovica . . 2899 04 2447 77 5346 81 686 36 745 85 600 — 1071 25 109 Bled .... Boljunec . . . Bučka .... Banj .... Baška .... Bobovišče - Brač Bogomolje . . Belapeč . . . Blagovica. . 12050 56 10708 23 22758 79 3947 6208 23 4500 2951 70 226 Cerklje pri Krš. 8326 65 8162 73 16489 38 4686 78 3584 36 4020 — 1292 — 234 Cirknica . . . 111712 20 115522 06 227234 26 55677 36 39271 84 40891 13 50326 — 648 Cirkovce . . . Col Cerklje.... Celje .... 19017 81 18454 15 37471 96 9173 45 5544 55 12800 1160 136 Češnjica . . . 13883 74 13326 85 27210 59 4833 — 6004 — 7230 810 — 212 Crna gora . . 12568 61 11474 56 24043 17 9392 13 1659 41 1856 1000 — 141 Črni vrh . . . 8171 15 7467 18 15638 33 1415 48 2390 16 2959 1634 35 231 Črnuče.... Čatež .... Čitluk .... Črmošnjice . . 28938 36 26497 38 55435 74 28120 50 3310 15 D. M. v Polju . 12289 60 9811 46 22101 06 4360 — 6053 50 1700 1399 — 134 Dicmo H. s. b. . 6333 71 6200 30 12534 01 1000 — — — 6196 — — — 144 Dobje .... 1278 59 1264 15 2542 74 685 — 154 80 400 — 200 — 60 Dobrepolje . . 64821 05 57784 44 122605 49 35356 45 — — 4890 40 14247 45 +2 Dobrinj . . . 44485 05 41734 06 86228 11 2578645 21489 89 4920 — 2750 — 440 Dobrova . . . 4566 06 4366 66 8932 72 3219 04 1801 14 960 — 800 — 37 Dol 8459 83 8271 63 16731 46 6567 — 2071 28 1600 — 1120 — 69 Dolsko .... 7286 09 706221 14348 30 4385 — 2859 21 2200 — 1613 95 70 Domžale . . . 23651 16 20402 03 44053 19 9413 25 4223 60 5800 — 5520 — 334 Draga .... 15090 87 11976 30 27067 17 2157 48 4740 62 220 — 4660 — 108 Dračevica . . . 6055 64 6041 92 12097 56 650 — 206 39 64512 — — 573 Dragatuš . . . Dob .... Dobova . . . Dobrna . . . 7446 25 5043 45 12489 70 5095 30 1017 45 205 34 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K 1 v K 1 v K I 1 V K 1 v K 1 v K 1 v 1 K Iv Drniš . . . . Fara . . . . 11471 68 10653 67 22125 35 7242 1749 67 — 700 — 155 Frankolovo . . 52 18947 27 39193 79 10099 25 6156 62 3165 — 2518 31 237 Gore nad Idrijo 13153 22 13141 — 26294 22 1316 20 224 — 2915 — 5725 — 76 Gorje . . . . 11119 69 16176 35 27356 04 4464 80 5644 62 3502 - 4600 — 348 Gor. Logatec 10556 22 9623 73 20179 95 7347 87 3663 66 1800 -r 20 — 74 Gozd .... 4037 49 2851 55 6889 04 1755 — 2845 73 — — 100 — 71 Gradac h. p. b 33017 77 32008 88 65026 65 12066 25 2473 48 15370 97 15259 55 187 Gornjigrad . . 34979 23 31322 71 65601 94 27601 53 11636 43 1600 — 700 — 82 Gradac s. b. 6030 68 4947 12 10977 80 134 50 61 _ 2532 65 2637 67 189! Gradac kod DrniŠ .... Gdinj .... Gradac kod Makarska . . Hinje .... 4633 89 4457 17 9091 06 2121 23 4455 75 — — 800 — 42 Horjul .... 19797 43 15694 20 35421 63 8657 25 11184 — 900 — 5176 36 373 Hrenovice. . . 19370 65 19168 36 38539 01 4415 90 3415 32 6740 — 13141 68 394 Hajdina . . . 6709 34 5863 07 12572 41 4100 — 3009 12 2852 , 30 — 117 Homec. . . . 11549 49 11205 20 22754 69 9206 21 1105 56 1600 — — 19 Idrija .... 46603 24 50782 13 97385 37 17738 41 11636 70 39097147 1727 41 229 Imotski . . . 7967 — 7267 — 14534 — 1738 61 845 — ‘ 100 106 — 123 Izlake .... 27003 10 19989 21 46992 31 14418 15 9986 63 1950 232 — 227 Jarenina . . . 3643 26 2158 22 5801 48 2767 53 1351 08 800 712 33 200 Jesenice . . . 13434 31 11105 56 24539 87 5948 38 7312 56 900 1617 19 201 Jelšane . 17107 23 14428 62 31535 85 5461 — 2080 — 2642 42 — — 29 Kaštel-Buje . . 3060 06 1784 75 4844 81 1224 05 1410 75 360 — 20 — 86 Kaštel-Stari . 8011 13 8281 36 16Z92 49 1922 — 4906 71 50 — 4800 — 86 Kamnik . . . 129435 76 103665 87 226101 63 42048 98 44619 38 14330 — 4006 34 — Krivodol . . . 3774 65 3774 65 7549 30 13 — — 3680 — 100 — 92 Karojba . . . 2730 75 2253 34 4984 09 2111 — 553 34 — — 384 — 138 Kaštelir . . . 12689 98 12031 — 24720 98 4516 — 2017 — 2510 — 2186 — 232 Kočevje . . 7998 38 9641 28 17 ti 39 66 3743 — 3328 84 6300 — 40 — 44 Komenda . . 17313 51 16732 28 34045 79 13215 94 5656 28 1000 — 784 28 167 Koprivnica . . 12703 63 9887 63 22591 26 2946 80 2037 63 7850 — 570 — 75 Konjice . . . 28298 49 26619 18 54917 67 16153 47 6116 18 3500 — 802 — 140 Kranj .... 230784 51 202945 40 433729 91 81344 07 23557 84 102180 73 1680 66 168 Kranjska gora . 14329 57 10667 38 24996 95 8121 44 6821 86 430 — 3694 - 340 Križevci . . 30759 04 20224 18 50983 22 16163 60 13506 80 6650 — 3809 — 442 Krka . . . 9567 02 6883 93 16450 95 4526 — 3070 53 1740 — 2010 — 157 Kropa .... 9933 94 9763 57 19697 51 5421 42 2259 77 500 — 1523 — 39 Kršan .... 5434 28 2006 75 7441 03 3190 10 541 33 1408 67 1285 87 197 Korte . . . 1840 55 1839 57 3680 12 903 ss — — 600 — 477 72 78 Kandija . . . Koljane . . . Knežak . . . Kruševo . . Kaštel Gomilica 9673 79 7397 64 17071 43 4657 56 1444 — 2352 90 995 68 74 Laporje . . 10881 27 6899 14 17780 41 4162 55 2389 06 4510,08 — — 45 Lanišče Istra . 23143 38 20622 22 43765 60 21014 18 3122 17 15280 50 — — 50 Laško .... 24644 23 19405 83 44050 06 6939 05 4855 77 13900 — 1457 16 340 Leskovec . . 16096 83 14754 33 30851 16 1928 — 3613 33 11036 — 11256 — 449 Lindar. 878 08 774 54 1652 62 213 03 505 54 266 — 406 91 128 Livade . . . 4634 75 8006 96 12641 71 2781 30 5207 2598 747 50 313 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a 3 -2 o K 1 I v K 1 v K , v K v K V k' V K v Ljubljana, 1 j. pos. 25354H 95 2561290 20 5096710 15 767362 06 612586 83 135510 29 100478 57 2616 Loka . . . . 12535 09 10659 17 23194 26 5889 98 6058 11 4600 — 270 58 — Luče .... 14946 46 13546 07 28492 53 8784 26 7706 07 600 — — — 26 Lukovica . . 20573 29 17406 77 37980 06 11150 92 5076 77 4130 — 4630 — — Leše .... 3528 22 3523 22 7051 44 3200 — 13 97 100 — 100 — 26 Leskovica . . Ljubljana, vzaj. podp. društvo . 3080 22 2278 06 5358 28 763 1378 06 900 1414 56 90 Loški potok . . Ljubljana, obrt. kreditna zadr. . Lovrec . . Loka pri Zid. m. 25820 62 19867 06 45687 68 15497 01 13443 72 4350 2800 207 Makole . . . 53386 30 41104 83 94491 13 2761 1 19 32235 01 2900 — 4109 03 — Mali Lošinj . . 10772 39 6678 93 17451 32 3912 27 5661 — 1000 — 3470 — — Maribor Sp. Lj. P. 170247 82 163945 62 334193 44 56479 54 — — 42440 — 2964 58 395 i Medulin . . . 4202 05 669922 10901 27 782 16 1531 22 3159 — 2946 90 — Mengeš 33961 45 "29091 14 63052 59 14304 40 28811 18 6205 — 7424 — 475 Mokronog. . 11601 45 14239 28 25840 73 7813 92 5747 59 3958 — 1235 15 234 Moravče . . . 33446 20 33291 89 66738 09 26814 75 8714 39 1720 1601 95 173 Mošnje .... 4959 75 4429 28 9389 03 860 — 2329 28 530 — 1270 — 139 Marija na Žili . 1880 48 1488 41 3368 89 615 — 444 33 790 — 260 — 85 Motnik 9263 14 8477 50 17740 64 5537 — 2147 50 1120 — 930 — 35 Mozirje . . . 19810 47 16557 59 36368 06 13014 35 1172 29 2360 2214 40 116 i Mozel .... Marenberg . . Makarska . . . Mirna peč . . 4521 14 44014 08 8935 22 1041 613 28 400 2696 87 26 i Naklo .... Nova cerkev . . Nerezine . . . 10997 85 11420 50 » 22418 30 8026 1820 7400 1540 91 Omišalj . . . Osilnica . . . Otok kod Sinja 63491 05 65809 78 135451 74 35401 51 27519 70 6840 2872 35 180 Polzela . . . 5237 86 8739 53 13977 39 4484 50 4517 81 1800 — — — 67 Podčetrtek 2112 19 2048 85 4161 04 1377 — 248 75 200 200 — 56 Petrovče . . . 12815 54 12348 24 25163 78 1911 70 7805 23 4420 400 — 76 Pišece .... 5060 58 3535 37 8595 95 3732 — 1635 37 960 — — 119 Planina-Studeno 4731 83 4218 70 8950 5.3 2870 30 1088 70 2110 1310 — 193 Pločice-Konavlje 16621 19 14070 47 30691 66 15385 — 3391 97 3948 623 63 112 Podbabje . . . 9636 94 8531 68 18168 62 4212 27 — — 8531‘68 5424 67 438 Polbov gradeč . 12074 53 11618 51 23693 04 8456 76 4331 89 1486 62 226 42 167 Poljane . . . 54905 42 53097 15 108002 57 22308 13 41523 45 6010 — 3570 — 444 Poljčane . . . 10248 25 10187 89 20436 14 4167 79 6206 93 1906 — 1607 — 94 Pomjan . . . 11067 54 13271 48 24339 02 9632 53 4000 22 2380 — 641 70 282 Postojna . . . 4001 47 2985 53 6987 — 2479 50 1075 20 100 — 599 62 11! ! Ponikva . . . 8338 97 7352 92 15691 89 4677 64 5430 82 116 — 214 . 75 Sp. Polskava. . 8092 48 6501 99 14594 47 5036 60 2294 82 4000 — 177 — 83 Preddvor . . . 19816 45 10325 54 30141 99 5484 — 2815 14 4000 — 1240 — 109 Preska 8537 90 8461 — 16998 90 6955 — 1372 — 1574 — 680 — + 4: Prihova 19431 63 18893 75 38325 38 4100 04 2351 75 440 — 100 — 74 Prosek. . . . 4569 77 3572 40 8143 17 240 — 1267 — 2275 — 3414 — 500 Punat . 55871 53 55545 82 111417 35 29848 02 40830 67 200 750 — 90 Predloka . . . 4042 86 3585 22 7628 08 900 48 48 12 3480 103 70 66 Pre- Denarni Hranilne vloge J Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a