Smernice za našo b >dočo stanovsku - šolsko časni- kaisko organizacijo Štirje sovražni časopisi škoduiejo več nego 100.000 mož na bojišču. Napoleon. Eno važnih vprašanj naše bodoče skupne organizacije vsega jugoslovanskega učiteljstva v državi je organizacija našega stanovskega in šolskega časopisja v okrilju organizacije. Od tega časopisja bo naše gibanje mnogo odvisno; od tega časopisja bo odvisna prožnost naše organizacijc. Zato je potrebna, še preden se kaj ukrene v tein oziru, debata, ki nam razpoloži ves kompleks vprasanj, ki so zvezana s to reorganizacijo, in nam razbistri pojme o tern vprašanju. Stanovsko-politiška glasila. Neobhodna potreba je. da ostane — oziroma se ustanovi — po en stanovskopolitiški list za področje vsakega višjega šolskega sveta, ki bo razpravljal o lokalnih stanovskih in šolsko-politiškili vprašanjili in na ta način razbremenjeval naš centralni stanovsko-p.olitiški list in organizacijo z vprašanji, ki ne zanimajo celnkupnosti. Stremiti bo nioral ta list za tem, du se vsa naša načela izvajajo in uveljavljajo pri višjem šolskem svetu in drugifr šolskili korporacijah v dotičnem področju. Stretniti bo pa nioral tudi za tem. da se vrši gibanje naših okrajnih organizacij dotičncga področja v-ztnislu našili skupnih načcl in taktike. vedno oziraje se na celoto. Sto in sto je lokalnih vprašanj. ki je potreba. da se prej lokahio izkristalizirajo. preden dozore za celoto in sc splošno nveljavijo. Polcg tega bi morali imeti ei> skupen organ z;i jugoslovansko učitcljstvo vse države, ki bi razpravljal o važnili vprašanjili celokupnc^a ličiteljstva, o vprašanjih, ki zadevajo izvedbo ministrstva prosvete in se imajo uveljaviti za vso državo. Ta list naj bi bil hkrati infonnativen list po stanovskeni in šolsko-politiškem polju drucih držav in narodov izven kraliestva SHS. Pečati bi-se moral v prvi .vrsti z tnaterialuifni iu pravhimi vprašanji, ki zadevajo iičiteljstvo vse države. Hkrati bi pa moral pospeševati gibanje našc centralne organizaciie in biti vcz med centralo in našimi okrajnimi društvi. Stvar sdavnega urednika bi bila, da bi znal črpati važna lokalna vnrašania po stanovskem in šolsko - politiškem polju v državi in zainteresirati zanje vse učiteljstvo v državi. Vprašanje nastaja le, kateri izmed obeh vrst naj bo tednik in kateri mesečnik, oziroma polmesepnik? Ako so lokalna gibanja močna in agilna. tedaj bo tudi centrala močna! Tudi ie več lokalnih in podrobnih vprašanj, ki še niso dovršena in potrebuiejo več besede. Zato gradimo prav, če pustimo lokalnim 1istom tedensko izhajanie in .centrainemu glasilu damo resneišn obliko mesečtiika aii polmesečnika. Nikakor pa ne, da bi mu omejili ob važnih slučajih in prilikah izredn izdanje. Finančno bi se dalo tudi na ta način laelie rešiti to vprašanie. S pronaeiraniern mnčne stanovske zavesti lokalno bo tudi i"očna stanovska zavest celnkupnost' Da'a bi se pa za orEfanizirano učitelistvo vse države uvesti ohveznost stanovskeca sr'asila in na ta način izvesti četrto 5tevilko v mesecu kot skunno števiikn. To glede statiovsko-politiškega glasila! Pedagoško-znanstveno glasilo. Idealno izvedljiva bi bila realizacija našega skupnega pedagoško - znanstve- nega glasila. V tem oziru se lahko združijo vsi dosedanji pedagoški-šolski listi v ve-  liko pedagoško-znanstveno revijo jugosla-  vanskega učiteljstva, ki bi bila plod in vo-  dilen organ skupne duševne kulture vsega  jugoslovanskega učiteljstva. Revija bi bila  lahko velika in lepa, obširna in bi črpala  sotrudnike iz vsega jugoslovanskega uči- teljstva in znanstvenikov ter bi bila razšir- jena do zadnjega organiziranega učitelja v  državi. V tem slučaju bi razpolagala z močnimi denarnimi sredstvi in bi bila. lahko tudi polmesečnik. Na dobri propagandi stanovsko-politiških glasil bi prospevalo tudi to skupno glasilo naše duševne kulture in duševnega dela. Glasilo našega učiteljiščnega dijaštva. Kot ncobhodno potrebni tretji del naše časnikarske organizacije smatram ustanovitev skupnega glasila za naše učiteljiščno dfjaštvo. Tak skupen list za naše stanovsko dijaštvo bo studenec, iz katerejra bodo vse naše organizacije črpale neminljiva moč, in bo poživljajoča sila našim organizacijam v bodočnosti. Enotnost bo uvedel v naše učitejljiščno vprašanje, seznanil in zedinil bo že ¦naše dijaštvo za bodoče skupno delo. Izvedcl bo enotno organiziranje in proučevanje socialnih in gmotnih vprašanj in položaja našega učiteljiščnega dijaštva. Do darcs stoji naše učiteljiščno dijaštvo še samo in osamljeno v boju s svojim socialnim položajem, dokler se ne pribori do kruha; potem vstopi v stanovsko organizacijo, katcre deli so mu čestokrat popolnoina nepoznani. Nenaraven prchod! Naše učiteljiščno dijaštvo potrebuie vzgoje enake visokošolskemu samovzgaianju. ke* prestopi notem takoj v praktičen poklic; ne pa da se ga vzgaja in postooči '/ niim. enakn kakor s srednješolskim dijaštvom. Zato organizaci.; našega učiteljiščiic?a dijpštva, medsebojne zveze in ustanovitev lastneca dijaškega lista ni stnatrati kot prep^^vcdan sad in ie že enkrat pntreba rr>vrečr ta nazor! Za to sc morajo zanimati tudi našc stanovskc nr^anizaciic in njih zastopniki v solskih kc-poracijah! Vsid<o u>W> pibanie mnrajo nase organlzaciie sebi v knrist 7 vso silopndpirati. • . . Fi^ančnrt h\ tak list laliko prospeval. če bi bil zasnovar za tako Siroko podlaoro in bi bii od teca nnložaja odvisen tudi njega obseg in izhajanje.