SI. 5S. četrtek 1*2. maja III. tečaj. 4870. Vtorek, četrtek in so-l.oto i/liajn in velja v Mariboru lirez pošiljanja na dom /a vse leto 8 g. — k, pol leta 4 lato« 30 pošti : ca vse leto 10 —k „ pol leta „ — „ „ eetrt „ 9 - «0 SLOVENSKI Vredništvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vrsto so plačuje : G kr. će se tiska lkrat, ■' >» >> » j» 2krat, 4 „ „ „ „ akrat. veče pisinenko ho plačujejo po prostoru. Za vsak tisek ,jo plaćati kolek (strmprlj) za 80 kr. Rokopisi se no vračajo, dopisi naj se blagovoljno franku joj o Volitev prvomestnika in odbora v Ptujskem okrajnem zastopu. Štirski Slovenci so /o pogosto izrekali svojo veliko nevoljo proti postavi o okrajnih zastopih 14. junija 18GtJ, ktera njih pravice tako očiviJno žali. Pomagalo ni nič , mornli so se udati sili. Pač plačujojo veliko doneske v okrajno hlagajnico, a nikjer ne vidijo nehotnega vspeliu, razen ko bi hoteli dragocen sreberti servis, kterega jo po „Tagcspoštnih" sporočilih odbor poklonil svojemu opravljajočemu prvomeatniku, smatrati kot imjimeiiitnejc delo okrajnega odbora. Omenjena postava ima začasno za Slovence lc toliko važnosti, v kolikor tako imenovanim Nemcem Ptujskega mesta ali pa tudi očetom to postave, ki so tudi v neki naravni zvezi s Ptujem , daje prilik, da si poiščejo kako blamažo. Tako priliko je ponudila na 21. aprila razpisana volitev prvomestnika in odbora v novem okrajnem zastopu. V protislovji proti poprejšnjemu ni sedanji novi zastop niti Kniserfoldovsk niti VVnsersk, kajti vse veliko posestvo in kmečke občino so v zastop poslale krepko ininorileto. Ta minoriteta ima zaprav le dva gospoda kot niajoriteto sebi nasproti: to jo s p ro j e m n i k da rova nega srebernega servisa in pa njegov prijatelj in pravni zagovornik — darovatelj srebernogaservisa. Ta dva prijatelja mislita in delata , in zastopniki ju puste misliti in dohiti, ravno kakor sta Giskra in Herbst mislila »n delala, in kakor ju jo pustil državni zbor misliti in delati. Zakaj bi so Ptujski okraj no gospo daril — parlamentarno ? Ko so kmečko srenje volilo svojo zastopnike, bilo je pri prvem skrutinu (glasovanji) 9amo šest zaznamovanih z absolutno večino glasov izvoljcuih. Po §. 33. postave 14. junija 18GG in §. 48 deželnega volilnega roda za Štirsko moralo se jo še enkrat voliti, kar se je v pričo politično okrajno gosposko tudi zgodilo. — Ker pa je bila že pretekla ura, za ktero jo bila p r v a volitev napovedana, ker volilci niso hoteli čakati na eventua-liteto druge volitve, in ker kaj tacoga čakati tudi dolžni niso, zatorej so večidel domu odšli, ko so svoje glasovo oddali , zlasti ker so nekteri 4—6 ur daleč volit prišli. Pri drugi volit % i jo torej glasovalo samo ostalih 13 volilcev, ki so soglasno 4 narodno kandidate volili v okrajni zastop. Dr. S t r a f o 11 a , prejšnji drugomestnik, jo nnsvc-toval, nnj se volitov zadnjih 4 izvoljenih izročo za neveljavno, in je svoj nasvet s tem podpiral , da beseda „skrutiti" v imenovanem §. 48 no poinenja volitve, ampak številjenjo oddanih glasov. Gosp. okrajni glnvnr Strohbach, ki je pri volitvi pazil, da se je vso vršilo v postavnih mejah, je tudi pri tej seji jasno razložil, da drugi „skrutin" ne moro pomonjati tega, da bi se pri prvi volitvi oddani glasovi še enkrat šteli, ka bi so videlo ali se ni morebiti krivo seštevalo in ka bi se potem popravil izid volitve; naglašalo so je, da glasovi v piskrn ne raslo nami ob nebi, poudarjalo, da so jo prod 3 leti v enakem slučaji tudi v drugič Volilo in da so takrat volitev ni izrekla za neveljavno. — Toda Strnfelln ni samo odvetnik , ampak tudi okrajen matematiker ; on je zbranemu okrajnemu zastopništvu preračunal, da bi bili zadnji 4 kandidato le potem resnično voljeni, ko bi bilo ostalih 13 volilcev za njo glasovalo z absolutno večino G4 glasov!!! — kajti G4glasov je pri prvi volitvi tirjala absolutna večina, in ravno toliko absolutne večino jo treba tudi pri drugi volitvi. — K tej logiki manjšina zastopa ni mogla druzega nego poudarjati njono absurditeto. Toda Strafella jo velik mož, kar jo na prvi pogled videti, torej je moral tuih okraj novoljavno misliti in delati. Pri glusovanji so je večina vzdignila za istinitost njegovega „eininaloinsa" in torej za neveljav- nost pri drugi volitvi izvoljenih 4 narodnih zastopnikov. Ta veliki mož pa bi ne bil smel pozabiti, da se ima za svojo velikost zahvaliti kropkemu kmečkemu mozgu; ko bi bil mož na to mislil, bil bi boljo skrbel za zastopanje kmečkega stanu — kmečkih sronj, in bi ne bil tega zastopa s tem oslabel, da jo četvero njegovih udov izskrutiniral. S tem ravnanjem jo majoriteta, ki misli, da more vsacega neljubega zastopnika iz zbora ven izglasovati, narodni stvari storila veliko ljubav; kajti je pokazala, da je no vodi pamet in postava, ampak slepa strast. Ker pa ima manjšina med seboj znanstveno visoko izobraženo, značajno može, a večino delata lo dva pravniška sofista, smo opozicija tem bolj pričakovati zmago, ker niti ozira ni jemati na drugo mameluštvo okrajnega zastopa, ktero Se prvih logičnih pravil ne pozna in ni zmožno nobene lastno misli, in Čisto nesposobno svojo misli izražavati, ko bi jih tudi slučajno imelo. Železnica Ljubljana-Trebiž so bo skornj odprla. Znano je, dn, ko sejo v državnem zboru ta železnica koncesijonirala, se je to razglašalo kot Slovencem podano darilo, ker so njih poslanci ostali v državnem zboru. Vendar so za to železnico ni ustanovilo posebno akcijsko društvo, ker je prekratka in bi to ne kazalo niti v administrativnem, niti v narodno-gospodarstve-nem oziru. Prevzela je to železnico Kronprinc-11 u do If ovo železniško druHvo. Glavno vodstvo tega društva pa ima svoj sedež na Dunaji, je izključivo iz Nemcev sestavljeno, torej od njega ni pričakovati, da bi ozir jemalo na slovensko narodnost. Gotovo pa bi žalostno bilo, ko bi se tudi pri opravništvu te železnice popolnoma preziralo, da ona gro po slovenski zemlji in da bo največ prevažovala slovenskega ljudstva in blaga. Slovensko vseučilišče. Dunajski časniki so prinesli vest, da so se začeli nekteri slovenski zastopniki zopet pogaujnti, naj bi se v Ljubljani ustanovilo slovensko vseučilišče. Nočemo tukaj tega prizadevanja niti soditi s političnega stališča, tudi so no spuščati v prttresovnnje, ali nam je vseučilišča treba ali ne. Podati hočemo svojim bralcem le nektera zgodovinska pisma, ki se tičejo omenjenega vprašanja, in v čijih posestvo je vredništvo „Slov. Naroda" po prijaznosti znanoga slovenskega rodoljuba prišlo. Prvo pismo je peticija slovenskega društva v Ljubljani, ktero jo imel ljubljanski državni poslanec dr. Kavčič izročiti ministerstvu javnega uka. Peticija (nemška) jo datirana: v Ljubljani 14. septembra 1848 in je podpisana : „odbor slovenskega društva: Dr. J. P»lciweis, Maitinak". V kolikor mogoče zvesti prostavi se peticija glasi : „Slavno miuistcrsko svetovnlstvo ! Podpisano slovensko društvo kot naravni zastopnik narodnih koristi si šteje v svojo dolžnost slavno tninistersko svetovalstvo opomniti na neko nujno potrebo s 1 o v o n s k i h dežel. Slovenski narod (die slov. Stiimnio), ki po nizkem povprešnem štoviljenji šteje poldrug milijon glav, in ki izven Kranjsko stanujo tudi v Istri, (Jorici, v polovici Koroško in v južni Štirski, za svoj narodni razvoj neobhodno in najprvo po trebuje dušnega središča (einigungspunkt), ognjišča za narodno intelektuelno izobraževanje. Po več provincijali razkropljen, pomešan mod tuje življe, ki so Slovence v narodnem razvitku že daleč prehiteli in skoraj popolnoma tujstvu prepuščen je moral slovenski narod ostati na žalostno nizki stopinji narodno omike. Ako se ima kedaj za slovenski narod uresničiti zveličavna beseda našega prev/.višenega cesarja, ki je vsem narodom garantiral domače razvijanje, moro si slovenski narod le onda resnično opnmoči in zaceliti rane, ki so so in u pod projšnjo sistcnio sekale, ako se mu ponudi priložnost, da se bodo mogel v domovini izobraževati in omikavati, in ako ne bode dalje prisiljen svojo sinove pošiljati v tuja učitišča , kjer slednji pod tujimi v pij i vi vsaj v narodnem oziru postanejo sami tujin glede svoje domovine. S kratka : slovenski narod nujno potrebuje vseučilišča. Ker jo to potrebo čutil, je že pred nekim časom gremij tuknjšnega u'čitoljstva prosil, naj so vseučilišče napravi v Ljubljani kot v središči slovenskih provincij, in o to prošnjo podprl z vsemi razlogi, ki šo iz drugih nego narodnih ozirov govore za ustanovljenje. Skliccvaje so na to prošnjo misli slovensko društvo, da mu ni treba natanko in na drobno razlagati razlogov, ki govore za vseučilišče in da mu tudi ni treba rnzpeljavati, kako naj bi se uresničila (renlisirung) ta splošna želja, in hoče tukaj samo izreči svojo upanje, da bodo si. ministersko svetovalstvo uvaževajo to neza Jdušljivo ljudsko potrebo in modro skrbe za vso narode avstrijskega cesarstva rado pripravljeno vse nemudomo napotiti, da se tudi našemu narodu mogoče stori splošno narodno razvijanje." Že 30. septembra 1848 je slovensko društvo pod štev. 2409 dobilo od kranjskega gubom ijalnega predse d n i š t v a sledeči odlok : „ Vsled /.nakaza slavnega ministerstva uka 23. t. m., št. G100. so slovenskomu društvu v odgovor na neposredno ministerstvu poslano prošnjo, nnj bi se za slovenski narod brž ko brž v Ljubljani napravilo posebno vsoučilišče, v do-kladi naznanja prepis zaukaza 27. t. m., št. 2300, ki se je glede ljubljanskega vseučilišča poslal tuknjšnemu licejalnemu rektoratu." Tii omenjeni g u b e r n i j a 1 n o - p r o d s o d n i š k i zaukaz pa se glasi: „Ministerstvo javnega uka nikakor da ne bi spoznavalo razlogov, zarad kterih bi bilo želeti , da se v Ljubljani napravi vseučilišče, bode, kader bo državnemu zboru predlagalo organizacijo učnih razmer in kador so bode govorilo o številu prihodnjih vseučilišč, v vsej ujogovi važnosti uvnžovalo nasvet, naj so to vseučilišče osnuje po predloženem proračunu. Kar pa so tiče tega, da bi se vseučilišče že zdaj (augcnblicklichcn) začelo napravljati, vladajo /.daj še glede sredstev toliko težavo, da so morajo najprej po nasvetu rektorata natanko določiti in popisati vse potrebščino za ustanovljenjo popolnega vseučilišča. Vslod miniuterskoga ukaza 22. t. m., št. 5438. so v odgovor na sporočilo 12. t. m. z dokladami vred rekto- 1812 Zdaj prodno se je Še otvorila železnica in predno so še imenovani uradniki, bi se morebiti še dalo kaj doseči v narodnem oziru. Pred vsem bi se moralo na to gledati, da bi se poklicali v službo — taki železniški uradniki, ki so ali slovenskega* ali vsaj enega slovanskih jezikov zmožni. Pri avstrijskih železnicah je zdaj res malo Slovencev kot izurjenih uradnikov, vendar jih je nekoliko in te bi si morala pridobiti ta železnica, da bi potem njo opraviteljstvo imelo, naroden značaj. Pisatelj teh vrstic pozna več Slovencev, ki so ▼ nižjih in višjih službah pri južni in drugih železnicah, in od nekojih ve gotovo, da so pripravljeni pristopiti k Ijubljansko-trebižki železnici , ko bi se tam v slovenskem jeziku uradovalo. Poglejmo na Ogrsko. Tam se je na vseh železnicah magjarski jezik vpeljal, in to pri administraciji ne dela nobene ovire. Prav lahko bi se enako zgodilo pri Ijubljansko-trebižki železnici ; treba je le to energično tirjati od glavnega voditeljstva. Koncesijo te železnice je o svojem času bil dobil g. dr. Toman. Odstopil je to koncesijo Kronpriuc-ru-dolfovi železuici in zato, kakor se sploh govori, postal nverwaltungsrathH tega društva. Naj si bo to tako, ali ne, g. dr. Toman si je gotovo moral pridržati uekak vpljiv. in če ne druzega, vsaj staviti pogodbo, da se bo pri tej tako rekoč Slovoncem koncesij o ni rani železnici slovenski uradovalo. Ko bi pa g. dr. Toman res sedel v opravniškero svetovalstvu kronpriuc-rudolfove železnice, potem pričakujemo od njega, da svoj veljavni glas povzdigne za to, da se pokličejo na ljubljansko-trebižko železnico kolikor se da slovenski, ali vsaj slovanski uradniki. Našli se bodo. samo da se pri razpi8avanji služeb na tej železnici tirja znanje slovenskega jezika. Na Ogerskem so poklicali na svoje železnice uradnike magjarske narodnosti od vseh drugih železnic in podajali vsem više službe, samo da so le prestopili. Mi Slovenci seveda nismo tako srečni, da bi mogli od-davati više službe, vendar toliko bi se zdaj, predno so še imenovani uradniki ljubljansko - trobižke železnice, dalo doseči, da bi se pridobilo vsaj nekoliko Slovencev, ki morajo zdaj služiti tujcem na tuji zemlji. Slovenec, ki služi pri južni železnici. Tabor v Tominu I. maja 1870. (Konec.) Za dr. Tonklijem, čegar govor je bil s živoklici sprejet, o istem predlogu prav krepko govori tudi gospod ratu naznanja s tem obljubljeno razvijanje te zadeve (dies hicmit in Aussicht gestellte Gang der Angelegen-heit). Kader se bodo predložila dotična dokazilu, se bode obravnavanje nadaljevalo, ako bi nastopila primerna doba." — (Konec prib.) flaraiiibuMa. (Zgodoviusko-romantićen obraz. Čeaki apisal Pr. Cborbolouiek, poslovenil Podgoriean.) (Dalje.) Ta spomin ga je bil razburil : hudo so se mu grudile prai, in njegova žena, tako rekoč na ogled postavljena, tresla se je junakom pred očmi. „Dosti je tega," — zopet jame dalje govoriti, „verujte mi, brntijc junaci, barjaktar mi je hotel gasiti življenje, ali preslabo je pihnil, po dvanajstih letib mi nij bila še oslabela junaška moč; nli on — Turek, pogan je bolel umoriti tudi — čest — moje zakonske posteljo čest!" Poslednje besede je težko izvil iz sebe; pot mu je začel rositi čelo. „A pa kaj, bratje hajduci ! — otel sem sam sebi život, soprozi čest, potlej pa Bom pobegnil na gore." Tresel se mu jo glas tako, kakor da sam sebi nij veroval. Segno na čelo, otare bi pot 7. njega in še tesnejše soprogo pritisno k sebi. „Sebral sem vas okrog sebe, bratje junaci," — pristavi, silil se je, da bi so ohladil, „dali ste mi zlato pero, mirno mi bode trohnelo v zemlji, če boste z me- Župnik Rutar iz Volč. Takih govornikov, ki znajo tako navdajala, da so se njegovi krepki sinovi obudili in za popularno govoriti, bi nam trebalo na taborjih: Vsled pravo narodno življenje ogreli, nove šolske postave imamo deželno, imamo okrajna in krnjna šolska svetovalstva — pa v celem velikem To- minskem okraji prav za prav le dve redni ljudski šoli II ft li 1 w i in še nektere majhne, ktere mi ubogi preziram duhov-J r '* niki previđamo. K čemu tako velikansko poslopje - J% Qorloe n majj| [Uv (lo|1 , ,4 ftprilrt % , je bila pri tnkajšni odredni sodni ji kaj zanimiva obravnava ; ne prav zarad važnega dogodka ; — ampak zarad razgovora o uradnem jeziku. Tu Vam podajam odlomek obravnave , kakor sem ga i/. Cittadiuo-a posnel. — Predsednik je c. kr. pristav Tominz. Tožitelj zasebnik Emil baron Formontini, kterega zagovarja odvetnik dr. Eaiist Nakič-Voinovich iz Trsta. Zatoženec pa Zign grof A t tema c, kr. kamornik, osebno. Dvorana je polna poslušalcev. Prebere so zatožba , (v kteri toži bar. Formentini grofa Attems-a, da mu jo zarad nekterih šaljivih besedi v glediščni kavarni zaušnico dnl\ potem slede vse drugo tor malnosti. Na to jame sodnik staviti obtožencu splošna vprašanja, na ktera odgovarja v nemškem jeziku. Adv. Na kič: Ne morem dovoliti, da so pri tej sodniji, kjer jo uradni jezik italijanski, v tujem jeziku govori. Sodnik: Menim, da zna zatoženec dobro italijanski, in zavoljo tega prosim, naj bo v tem jeziku opravičuje. Obtoženec (nemško): No bom odgovarjal v drugem nego v nemškem jeziku. Sodnik: Tu nimamo zapriseženih tolmačev in odvetnik tožiteljov želi , da govorite v uradnem jeziku, ki je italijanski. Odv. N a k i ć : Ne želim, ampak jaz tirjam , ker imam pravico. Sodnik: Vabim tedaj gospoda grofa, naj odgovori na ovadbo, ki se je proti njemu podala. Zatoženec odgovarja nekoliko po nemški, pa odvednik Nakič mu naglo seže v besedo rekoč: To je preveč! kakor hitro je sodniku znano, da obtoženec zna italijanski, dokazuje ta s sedanjim ravnanjem, da se celo s pravico norčuje. Grof Attems bi se moral spominjati, da so časi privilegijev in predpravic minoli, da so grofi in knojzi vsi enaki pred postavo, ktero morajo vsi spoštovati in jej pokorni biti in posebno tedaj, kader sede na klopeh obtožencev. Ker pa on noče govoriti po italjanski , ali pa poslužiti so zapriseženega tolmača, zahtevam, da se nima jemati ozira na njegova opravičevanja v nemškem jeziku, ter si pridržujem zahtevati, nnj zapade v kontumacijo. Sodnik: Ste-li slišali gosp. grof? Vabim Vas tedaj v ogib nevšečnosti, da se opravičite. Nato jame se obtoženec zagovarjati v ital. jeziku. Goriška okolica , za ktero je postavljona odredim sodnija je izključljivo slovenska; gosp. sodnik je pa pri javni obravnavi priznal in konstatiral, da je tu uradni jezik italijanski. — Ni davno, kar so nekteri odborniki polit, društva Sočo pri ravno tej sodniji in prav pri sodniku To m i nz-u zahtevali , naj se sprejmejo njihovo i/povedbo v slov. jeziku v zapisnik. Ni bilo — ali ni so jim hotelo dati — zapisnikarja, ki bi znal slov. pisati in kdor ni hotel od svoje zahteve odstopiti, m o-ral ju snm pisati. — Pri konečni obravnavi soje potem sicer nekoliko slov. govorilo — razsodbo so pa morali Sočini odborniki poprej v italijanskem jeziku slišati in potem jim jo je še le gosp. sodnik po slovensko lomil, pa kako ? Vsmiliti so je moral vsakteremu ubogi naš jezik, tako brez vso milosti ga jo sodnik trpinčil! Razsodbo so pa dobili slovenski odborniki samo v ital. jeziku in na dotično slov. pritožbo so jim je tudi lo italijanski odgovorilo, kakor se sploh pri tej sodniji vso tožbe in pritožbe lo italijanski rešujejo. — Tako so spoštujejo pri goriški odredni sodnjji §. 19. drž. osnovnih postav, tako se spoštujejo postavno zagotovljeno pravice Slovencev — in potem so hudujejo gosp. uradniki, ako nas pohlevno Slovence vendar kedaj nevolja strese, da spregovorimo bodisi v polit, društvu , bodisi na taborji kako ostro besedo proti takemu ravnanju V t — Našim slov. gospodom odvetnikom in veljakom naj bo tako velike priprave, - če ni šol? Zdi se mi, kakor v starodavnih časih, ko so neko mestice, z imenom (V —) ki ni štelo kakor nekoliko hišic, s prav obširnim zidov-jem opasali. Ko so to sosedje zagledali, so se meščanom rugali: Le glejte, da vam vaše mesto skozi visoka vrata ne uteče! — Primerjati bi se dala tudi ta nova postava velikanskemu sirarskeuiu kotlu, kterega bi si na vaši planini napravil tak, ki nima ko par krav pa nekoliko koza in o\ac. Pač kmalu bi moral kotel stisniti, ako ne bi si pripravil primernega števila krav, koz in ovac, ki bi mu zadosti mleka dajala. Enako se jo gotovo namerjavalo pri sklepanji dena^nje Šolske postave, da so bo število šol primerno in po potrebi pomnožilo, ker sicer bi bile toliko pripravo gotovo smešne in nepotrebne. — Poudarja potem potrebe in koristi šol, da postanemo čedalje bolj omikan narod in priporoča h koncu, naj se točka enoglasno sprejme. Ljudstvo je domačega rodoljubnega duhovnika z velikim vesoljem poslušalo in ga po končanem govoru kaj živahno pozdravljalo, ter točko enoglasno zahvalilo. O zadnji točki, namreč o §. 19. govori dež. urad m k E. Klavžar. Temeljiti in dobro premišljeni govor znanega tega rodoljuba je na vso strani storil svoje dolžnosti, ker pa so so enake st*ari v časnikih že na vse strani raztolmačile, no bom podajal vsega govora, ampak naj lo opomnim, da je ljudstvo prav po-gostoma v govor segalo in pritrjevalo, potem točko enoglasno in navdušeno sprejelo. Dr. Lavrič se še zahvaljuje taboritom za redno moŠko obnašanje, ter opominja Slovence k složnemu de-lovauju in napredovanju in sklene: Bog oživi Slovenijo! Bog živi in ohrani našega vojvoda in cara ! Gromoviti Živiji in Slava se razlegajo po taboiji. Zdaj nastopi tominski pevski /bor v sokolski obleki in poje prav izvrstno: Hej Slavjani, llusitsko, Lepa naša domovina in še druge prav primerno izbrane narodne pesmi. — Potem se razide ljudstvo v najlepšem redu na vso vetrove; bolj oddaljeni proti domu, bližnji pa so sb še pri pivi in sladkem vincu krepčali, ki se je pod drevjem blizo taborišča točilo. Ko smo se iz taborišča v tominski trg vrnili, se je snežna glava mogočnega Krna v večernem solncu svetila; zdelo se je, ko da bi ga bila nebeška radost noj zadovoljni všeči!" Ker je žo palila hajduke, stvuj, slavstvuj, tako, kakor sto vi, junaci, meni po ta haranibašina vest prehudo bila raz-torej so so jim ra/plavžila srca. »Zdrav-oče harambaŠa I" — zagriuiti obe vrsti, driigačega voščila nijso več izgrlili, kajti razvnetju nij na mari klicanje. „Šest let sem zalezaval hnrjnktaija," — zopet omeni Mladen, „od kraja do konca turskog i sveta, ali vi ste mi zmerom pomagali; nikoli me nijsto povprašali, zakaj z orožijem burim kmalu tu kmalu tu! Junaci, hvala vam ! Proslavili smo hajduštvo na Balkanu in na kardagu, a tudi na Drinskih gorah; toda nij me brigala samo junaška slava, temuč šegetala mo jo tudi osveta, pikalo zadoščenje, srbela me je pravica. Kakor senca, tako sem se barjaktar j u obesil za peto ta pot še le po šestih letih zajel sem lisjaka. Znajte, junaci, Davda-vezirja nekdanji barjaktar jo—Mnhmud-baša, zdaj kijaja vozirja Kedžija v Sarajevu 1" Hajduci so tudi to slutili že popreje, nli vendai jim je ta vest nenadna bila tako, da so /. glasnim vskrikom razodeli svoje zavzetije. nPovedal sem vam vse," — mirnejše omeni Mladen, „zakaj in kako je Mahmud-haša razžalil mene, zakaj in kako mojo soprogo. Sodite zdaj, jiinuci |" — klikne, „sodite, kaj naj učinim z njim. Do zdaj se je o vsakej priliki ognil mojo osvete, dcues pa nam ga tale pisma dade v pest: kaj mi je storiti, junaci V" — (Dulje prih.) energično postopanje gosp. odvetnikaJNakič-a dober izgled, kterega naj zveBto posnemajo, kaderkoli zastopajo ali zagovarjajo Slovence pri naših sodnijah. Is Gradca 10. maja. 11 z v. dop.j Iz štirske dež. blagajnice se izplačujete dve stipendiji za zdravoslovco v Štiriji rojene. Vsaka teh štipendij znaša na leto 300, za vsak izpit, kterih imajo zdravoslovci pet — 10O gld. in za vadernecum v prakso zopet sto goldinarjev. Letošnje leto sto bili stipendiji zopet podeljeni. Kno jo imel srečo dobiti zdravoslovec, kteri je žo popred figu-riral v vsakem komiteju veliki!) plesov, ktera šarža kakor znano ne pride dober kup. Ali kako bi bilo mogoče, da bi tak prosilec „skoz padel", ki si je s g. Paierhuber-om v žlahti. Drugo je dobil drug Nemec, ktcrcmu so že na gimnaziji sošolci iz visocega spoštovanja kakor pridšemu profesorju vrata odpirali, t, j. za norca imeli. Ali kako bi zopet zamogel tak prosilec „skoz pasti", kteri zna tako lepo prositi in predstav ljati se 1 Saj se pa tudi ni mogel dež. odbor ustavljati prošnji grpfinje N., predstojnice usmiljenih sester, ktera jo hodila moledovat zn-nj. Ali naj bo, vse to se je godilo prav, visoka gospoda mora žo vedeti, kaj je prav. — Pri tej priložnosti se je zgodilo, daje eden izmed nemških prosilcev, ljubljenec prof. Heschelna, tudi „skoz padel", kar se je mnogim drugim tudi zgodilo. Naš neutrudljivi intriguunt, prof. Heschl, ki mu jo bil že poprej stipendijo zagotovil, mu je rekel : „Vam bom že skusil nekaj ekvivalentnega oskrbeti." In zares slišim zdaj, da bode dež. odbor, ki si vendarle ne upa na bvojo moč ustanoviti nove stipendijo, za tega pad-leca, to prihodnjemu dež. odboru predlagal, kteremu je na ta račun i o v naprej izplačal pet deset goldinarjev. Po tej poti bode deželni odbor tihotapno enemu cnrteljnu dal 900 goldinarjev iz dož. blagajnice, toliko kolikor plačuje 50 srednjih kmetov deželnih priklad. In tnkej radodarni gospodi moramo mi puščati gospodarstvo nad našim premoženjem ! Zadnji list „Freiheit" jo konfisciran, ker je g. Waserja s sodnijskimi datami, ktere spričujejo, koliko jih je po krivici obsodil in v dolgih preiskovalnih zaporih zadrževal, da bi postal predsednik višo dež. sod-nije, neusmiljeno okrtačil. Ker se mi zdi, da je omenjeni gospod tudi Vaš dober prijatelj, Vam hočem po slati omenjeni članek, ki mi jo po sreči šo ostal v rokah, da bodete videli namene tega „stebra pravico", in da poveste Ptujčanora, kakega volkodlaka in farizojarja ljudske svobode imajo za svojega poslanca. Is Dunaja, 10. maja. —u— [Izv. dop.] Oraški kričač in univerzalni učenjak, koncipijent Holcinger, gotovo ni vedel, da je enkrat eno veliko muho ubil, ko je svetu razglasil škaudalozno historijo, kako je novi minister Vidman kotlnjtnant graškega meščana s sabljo sekal, namestu da mu bi bil pošteno plačeval, kar je pri njem zajedel na sladkarijah. Hlastno so namreč tukajšui listi to stvarco pobrali in porabili po svoje. HvalcŽnejega gradiva za veliko, posebno nemško množico časniških bralcev ga ni, nego je škandal. Tako je bil te dni minister Vidman , ali prav za prav nekdanji lajtnant Vidman na zobeh vsem ljudem. Dencs žo pa gre govorica, da jo vsled tega odpuščen. Torej so je jako kratko časa nove časti veselil. Žaloval menda ne bo nihče po njem, ker znano ni bilo, zakaj jo ravno on minister postal. Zaslugo njegove so menda enako velike kakor g. Holcingerja, kteri ga je v pesek vrgel. Opomnim vas na članek svetovnoga lista „ Allgemeine," v kterem se nek modrijan iz Trsta Slovenije in Slovencev žo tako boji, da prosi, naj so Lahi in Nemci zodi-nijo zoper ošabne (hochfahrende) Slovence, da vendar ne bi lepega Trsta v „Slovenijo8 dobili. Nu mož, do zdaj se Slovencev še ne bojte ! Šo smo reveži iu še so naši možje premalo pripravljeni na slovanski dan. Državno pravništvo je v kratkem času zdaj dva lista konfisciralo: humoristični „Floh", ki je Ravšerja in Svarcenberga karikiral, in politično „Vorstndtzeitung" ki je pisala o Vidmanu. Dobili bomo torej na Dunaj dve tiskovni pravdi, prvi, ki so politične, kar sodijo porotni močje. Videlo se bo, kako bodo dunajski porotniki, ki so so glede žaljenja osobnega poŠtonja ostre sodnike kazali, ravnali v političnih pregrehah. Politični razgled. Kako na Dunaji pomanjkuje domačega politčnega predmeta, kaže širokost, s ktero se obdeluje VVidmanova zadeva in pa sledeči stavek, kterega stara „Presse" na čelu svojih notranjih politiških vesti prinaša: „lz ministerskih krogov se sliši, da so gotovo namerava vse deželne zbore razpustiti. Češkemu zboru se bo predložil nov volilen red. Zbori se bodo v kratkem razpustili." Vse to se je vsaj že desetkrat obetalo in zopet preklicalo. „N. fr. Pr." ve pripovedovati, da jo novi bram-bovski minister W i d m a n , ki je bil komaj svojo prisego prisegel, od merodajne strani dobil migljaj, naj prosi za svoj odpust. Ta list tudi pripoveduje, da se je prav za prav Potočki zmotil v osebi, ker je mislil na čisto druzega ministra. Kam pridemo s takimi pomotami. Zadnja „Wien. Ztg." sicer nekaj zamrmra o Wid-manu, pove pa nič, tudi ne, da jo dobil svojo demisijo. O političnem mišljenji novega ministra Petrino-a pišo „Pol.u : „On si je vedno želel federativno osnovo državo, po kteri je težil. Vsled tega Petrino tudi za-metnjo kmetijsko ministerstvo za Avstrijo, češ da se naj vsa njegova opravila izroče deželnim zborom. Za torej tudi ni hotel kot kmetijski minister vstopiti kabinet in jo postal le vodja tega ministerstva. Ako vso ne moli, imamo na Hrvaško m pričakovati personalnih sprememb, Rauch bi imel odstopiti in dosedanji minister Bedekovič postati ban, grof Pejačevič pak minister. Ta dva moža bi imela potem ogerski vladi pomagati, da bi se hrvaška vlada preselila ' Pešto, in da bi se hrvaški zastopniki v ogerski zbo ne pošiljali več iz hrvaškega deželnega zbora, ampak neposredno po ljudskih volitvah. V italijanski provinciji Katanzari so se 7 m. pokazale oborožene bando v rudečih uniformah, početka so misili, da je nekakšno republikansko gibanjo Vojaki so bandam sledili, ljudstvo je gosposki ponudil svojo podporo, da se red vzdrži. Še tisti dan so vo jaki upornike razpodili ; nekoliko jo mrtvih, nekolik ranjenih. Da niso bili niti. republikanci niti Garibal dinci, se vidi z tega, ker so je Garibaldijov sin Me notti sam ponudil proti njim. Francosko ljudsko glasovanje je končano Ljudstvo je potrdilo ustavine spremembo. Z a spre membe jih je glasovalo 0 in pol milijona, poldrugi mi lijon je glasoval proti njim, pol tretji milijon sploh ni glasova), kar je skoraj toliko, kakor da bi bili proti glasovali, kajti pri francoskem vladnem pritiskanji je moralo vse glasovati, kar je količkaj dišalo po tem, da bode podpiralo francoskega vsa skoraj proti Napoleonu, leonovi protivniki v večini, sovalo z: da, 156,377 z: ne, trinoga. Inteligencija je V mestih so ostali Napo- V Parizu je 111.363 gla-93.000 jih ni glasovalo. šnjem ministerstvu [in o sedanjem položaji Nemcev v Avstriji, iz kterega naj posnamemo nektere zanimive stavke. „Giskra-Herbstovo ministerstvo je hotelo samo Poljake za-se pridobiti, en trenotek jim jo hotelo vse ati, tudi najnevarnejše tirjatve, kar naravnost pa se ! odbil čisto pravični nasvet bukovinskega poslanca etrino-a, ki je tirjal, da se mora avtonomija, ki se a eni deželi, dati tudi vsem drugim — nasvet, po tereni bi bili morebiti Čehe pridobili in Poljake v do-tojnih mejah držali. Mahoma je vlada spoznala, da hotela Galiciji privoliti stanje, vsled kterega bi bilo moralo priti do razpora z Rusijo ; brž je vso preklicala in je za uebodigatreba predložila volilno postavo, ki ni odpravila nobene napake prejšnje postave, in pa „po-silno volilno postavo", ki jo naravnost kazala namen so neneraške narode majorizirati. Potreben nasledek tega je bil, da so Poljaki, Kranjci, Bukovinci, Istrijani državni zbor zapustili — Tirolci so bili že poprej odšli. Izstop jo bil vsakako opravičen. Kajti če so kje, potem so opravičene tožbe Nenenicov glede volilne postave. Ta postava je bila notorično izmišljena, da bi so kjer le mogočo samo Nemci pošiljali v deželni n državni zastop. V ta namen so se razvrščevali okraji, v ta namen se je ustrojila čisto neumna zmežnjava med zastopanjem po glavah in koristih. Ne da se Čehom nič ugovarjati, če se pritožujejo zarad krivičnosti to sisteme. Tu se mora najprej pomagati, in dozdaj gospodujoča stranka naj samo svoji trdovratni krivičnosti pripisuje, če bo pred vsem pravičnejša volilna postava za njo neprijeten dogodek. Ta stranka Po-tockemu itak težavno nalogo vsakako še težavnejo dela, kar pa Potockega ne straši, in bo tudi Slovane k temu pripravilo, da se ne bodo več odtegovali političnemu sodelovanju. Načelo novemu ministerstvu je, odpraviti vso predpravice. Kdor hoče ustrojati nove privilegije ali potrjevati staro, tega sme vsakdo prezirati ; a nemogoče je prezirati tirjatve po enakih pravicah ne glede na rod, jezik, vero. In tii jo treba pred vsem ono konstatirati : zloporaba je, ako merodajni udje drž. zbora in njih žurnalistični prijatelji trde, da govore v imenu nemštva. Obstaja že velika stranka, za ktero so vedno več časnikov oglaša, ki se nikakor ne hoče dati goljufati za svoje nemštvo, ki pa hoče biti pravična tudi drugim in ki spoznava, da je sploh pravičnost najpametneja politika." * (Ti s k a rn i ca). Vrednik „Slov. Naroda" jo 9. t. m. pri mestni gosposki mariborski izročil prošnjo, naj bi se mu dala koncesija ustanoviti v Mariboru novo tiskarnico. Od pravicoljubja mestnega zastopa jo pričakovati, da ne bodo.stavil omikalnemu zavodu nobenih ovir. * —r. (O g. Svetcu) jo bilo v dunajskem Časopisu brati, da prosi priti v Idrijo za notarja. Mi mu iz vsega srca želimo, da bi to službo dobil in da bi to- V enakem primeru so stali glasovi v drugih vočih mestih. Povprek se jo skoraj trotjina francoskega ljudstva izrekla proti Napoleonu, kar jo dokaz, da je od leta 1852 zgubil mnogo simpatij med goljufanim narodom. Kar ga bode pa najbolj bolelo, jo opozicija med vojaki. Napoleon se ne sme več zanašati na svojo armado. Telegrami iz Pariz a so naznanjali, da so po ljudskem glasovanji po noči med nedeljo in ponedeljkom vendar nastali majhni nemirni in da so se dolale barikado po ulicah. Ker so vendar vojaki stvar hitro brez sile zadušili, je soditi, da so ali nezreli fantje napravili nekaj privatnega hrupiča, ali da si jo vlada sama „nafremala" nekoliko republikanskega hruma. V niži zbornici angleški jo to dni Jakob Bright, ministrov brat, priporočal, naj pride v drugo branje njegov nasvet, naj so podeli samostalnim Žen skam volilna pravica. Sicer se je med debato oglasilo precej protivnih misli, a padel, nasprotni nasvet in Brightov nasvet jo prišel do druzega branja. R u s k i časniki svetujejo, naj se Avstrija raz drobi v svoje elemente in naj nemški pripadejo k Nem čiji, slovanski pak k Rusiji. It a/iip stvari. * (Nemška s o d b a), „lllustr. Zeitung" v Lip-siku prinaša poleg Potockijeve slike širši članek o prej- liko dela imel, ka bi se več ne bal „zavornic v poli t ič n e in gibanji." * (G. p r o f. davno tudi dekret datov iz slovansko dr. K r o k) v Gradcu jo dobil ne-za izpraševalca gimnazijskih kandi-filologije. * (Slovenska konferonca) „Jadr. Zarja" je bila naznanila, da se imajo 8. t. m. v Ljubljani suiti voljavnejši slovenski možje k posvetovanji. Isto poročajo tudi dunajski časniki, in res smo med „došlimi tujci" v Ljubljani 8. t. m. brali gg.:' Cegnarja iz Trsta, Ravnika iz Kopra, Črneta iz Tomina, Tonklija iz Gorico. Lastnih!* sporočil do zdaj nimamo, kakor tudi za /bor nismo vedeli. * (V C o 1 j i) je izvoljen dr. Neckerman za župana, dr. Sajovic za njegovoga namestnika. * (Odlikovanja.) Njegovo Veličastvo jo imenovalo grofa Beusta za kanclerja vojaškega Marija-Te-rezijinega reda, in jo tiskarju Ign. pl. K 1 o i n m a y ru v Ljubljani v priznanje „njegovoga patrijotičnega, občo koristnega in humanitarnega delovanja" podelilo zlati zaslužni križec s krono. * (P. n. udom Mariborsko čitalnice): Vabijo so s toni p.n. udje Mariborske čitalnice k izrednemu občnemu shodu na nedeljo 15. t. m. ob 8. zvečer, da se voli znova prvosednik in dva odbornika. Namestnik prvosednikov. n r n K i redni o h v \\ i z h o r vzajemno-zavarovalno banke v Pragi. »In* 15. majnika t. 1. ob 10. uri dopoldne na .Slovanskem vrhu'- v velk vrtni ihorani g. J. M. Bity-i«. Proigram : 1. Opravniško sporočilo. 2. Izžreban je in volitev 4. odborikov. 8, Volitev 8 i/.branib sodnikov. 4. Volitev 3 računskih preglodovalcov. 6, Odmena odboru in računskim pregledovalcem ti. Odborov predlog. 7. Pranje in podpisovanje zapisnika občnega zbora Drugi občni zbor III. oddelka »Slavijo" vzajemno — zavarovalne banke v Pragi. — t. j. vseh udov spada jočih v društva za vzajemno podcdovanje, - Uri« 15. niajnika ob 11. uri dopoldne ua „Slovnnskern vrhu v velki vrtni dvorani g. J*. M. Šary-ja. ev. Sreča cvete v vinogradi! 100.000 tolarjev J i. 3. 4. Program: Opravniško sporočilo. Izžrebanje in volitev 8 odbornikov. Volitev 3 namestnikov odbornikov. Branje in podpisovanje zapisnika zbora. Prvi zbor IV. oddelka »Slavijo" vzajemno zavarovalno banke v Pragi, — t. j. vseh udov, ki so zavarovani s svojim posestvom proti škodi ognja, dne 15. majnika ob 11 uri dopoldne na »Slovanskem vrhu" v velki vrtni dvorani g. J. M. Šaiy-ju. Program : 1. Opravniško sporočilo. 2. Volitev 9 družabnikov v pregledovala! odhor, v kterega voli s svoje srede poverjenike zavarovalno društvo slovanskih mlinarjev bank« „Slavlje." 3. Volitev 8 namestnikov v pregledoval ni odbor. 4. Branje in podpisovanje zapisnika zbora. Kdor so hoče udeležiti, so mora pri vhodu izkazati z legitimačnim listkom. J. M .Šary, Dr. F. L. Chlehorad, Drago ti n Zidlieky, predsednik. glavni voditelj. podpredsednik. ■ /naša glavni dobitek lugnovejSeg* peline od udi-1|. a< kivojv, Hravnšvv. LUneburike deželne vlade »lovo- ♦ 1 Ijoncga in garanlovan. ga i i. » . , * žrebanj«). . dciiarBiegu »icifuuju. 1 29 OOO dobitkov t,e bo v in.ibh no sVcib gotovo'i. EP določilo, med tenti so glavni dobitki od ev. tolar- * i je« lOOOOO, 60 000 40 OOO. 20 OOO } rt. 15.O0O, 12.Odo, 10,000, 8000, Škrat 9000, UkratH S) 5000, lakrat 4000, 2krat 3000, rilkrnt 2 000, S J 156krat 1000, 201 krat 400 itd. j Prihodnje prvo Žrebanje dobitkov se začne S že 9. in 10. junija 1870 In velja { 1 cela izvirna aržavtlA srečka le f. 7 — (F i pol „ » . r. »Vs — (P 1 lotit » » t 3 — ft \ako se ini pošilja denar v avstiijskih bankovili. ^ Vsakdo (lobode izvirne državno srečke sani n V roko in jo država poslavila najbolja p o -1 roštva, da se bodo dobitki izplačali. f Vsa naročila bolnu takoj nnjvečo pnznostjo (f) izvršili, prideli uradne črteie in dajemovsak ojak nm izpovedanje brezplačno. Po dovrsanein žrebanji S se bode zanesljivo poslali vsem deležnikom urad- ™ na lista in pa dobitki. Žrebanje teh Veličastnih denarniliih dobitkov se bo v kratkem vršilo m krt bo bržkone mnogo de- ,jh ležnikov, naj se izvoli brž ko brž neposredne« na- S me obrniti, kdor želi siečkemoje kupčije dobit), j J. Wefiil»ei*fg Junior« t Stuntseftectenhnndlung , lloho 111 ei« ben Nr. 20 in |j H Hamburg. (11^ Ig ^5 m J mlad, Slovnice , vaj* n prodaji- materija/- - 4 . *■ nega in dćlgega blatfa , d o h i * I n l b o 11 ■ m pri tr§0VCU v rtiči kort>Ško-šloV, rasi. O- m J jgiasi vaj se pošljejo vredni.šivu tfSloV, j • iVrtr." pod napisom: »Zvesto h a" do £ B ^ ± k on c a t c (f a nt e a e r, ei. (2) . ^ Tli iti 11111 ir i r ivii (10) Stalna pomoč proti spolovni slabosti! 30. natisu izdane za vsacp- 1 Originalna izdaja v ga koristne knjige: Hit |hm sdnliclir Selili!/ (OMvM varnost) imenovnii.i »FaHSO slutil« v telesnih slabostih. Kn vezek 282 podobami. V zavite'; zapečaten. Cena od l.a\ i entins-n. sve- pri I Zdravniški ' tovalec ■trani s oo anatom, 1 tolar U) sr. gr =--40 kr., dobiva to po vsih knjigouiloinioali, kakor tadi tJoroldu A Comp.. StclMii-plntz na Ihinaji. '.ti) naU^ov! Ta visoka itevitka od- />^-^A>, višno tlela vsako drugo jiriporoćanji'. Vsak iztis ]~Ž}A?*A izvirno izdaje od L a v r e n t i u s a mora I3 biti znpečaten » tu poiintinneniiii pečatom, na knr nnj so pazi ! časa J bo izvrstno regulirane lire. ki se s poroštvenim pismom sledeoo prnu/.ko 06IIO j>rodajnjo, samo da bi »e do-sogel veoi knnsuiu. Torpj naj bi nihio no zgrešil dobra priliko in naj so vsukilo preskrbi 8 tem za vsako hišo potrebnim In koristnim predmetom. Za vsako uro se daje garanti j a. 1 prav čedna ura /. lepa okineanim bronsastim ščitom in posteklonjenim kazalom . . . . fl. 1.40 1 ravno taka z lepo post tklonjenim porcelanastim ščitom.......^......_ l.co 1 isto vrste z bi lom .......... 2.80 Z budilnikoin [ropotoem] za 'JO kr. dražja. 1 ura, velika oblika, prav lopo izdelana s porcelanastim ščitom......fl. 2,80 do 3.20 1 ravno taka, najlepše okinćana, krasno dekorirana, z bflotn......ti, 3.0O do 4.50 1 ura 7. najlepšo ntalunim prednjim delom in prav pozlačenim okvirom ali lepo rezlanim švicarskim pndobarskim dolom, vse z biloni.......fl. 5, G, 7, 8.— Salonske ure iz bronsa s steklenim pokrivalom in stnjaloin, prav lepe, vsaka fl. S do fl. 2.GC 1 ura srednje velikosti..........fl. 3.20 1 ura velika .............fl. 4.50 1 najbolja izdelana angle/.ka popotna uro z l.ilom, ki gotovo o pravem fasu zbudi, volja t vti-kom vred.............fl, c._ Polrro rogulirano švicarsko žepne ure z dvoletno garantijo, jirav čedna oblika z lepo nnvozlato verižico . fl. 4.80 Vtiakovrstne ure, tudi take ki tu niso omenjene, prodajajo so ceneje nego kjo drugje. Oobro regulirana noIiičiih ura s komposom, v žepni obliki, pO kteri so more vrediti vsaka mehanična ura, velja samo ?5 kr. Iiobiva ho edino v novem velikem krnso - bazarji A Friedmanna na Dunajl. p rut er s t pas se Nr. 2G, (12) K |i i I e p t i <• pismeno zdravi specijalni zdravnik za zdaj : Louisenstrasse 45. - i k I* e (božjast) ho/jast doktor O. Killiacli Ozdravil jih jo žo nad sto. II crollmi, (ir») Igraje In flrii^fvene igre. Skrbljeno je za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V Peči ni drugo kupčije, kjer bi bil tako razen izbor in bi so tako ceno prodajalo Razne zanimivo znanostim igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih družabnih iger za otroke vseh starosti i. t. d. 1 e K o I I li o t «' !■ i s v v : ■ .Najnovojše knjigo s slikano, za deklice, z uli Tedna knjižica za zaznamovanje in pletenje brez teksta, po Iti, 15, 2.">, 4;"., t:.r>. 80 kr.. h ;:ii novimi obrazci, po fi kr. 1 al. . 1. Krasno oblečene punčike, po kr: 30, 50, 80, gb: I, '2, 3, 4. Neoblečene imnčike. po kr.: 10, 20, 80, 40, 50, 80, gl. : 1, 2. .Mehanične tekajočo punčike z glasom in gibljivo glavo, rokami in nogami, pokr.: 70, i*0, gl.: 1.20. Loterijo in tombolo po 20, 30, 50, rtO kr. Kladivo iu zvon, kr.: 10, 20, 30. Domino, po 20, 30, 50, 80 kr. Šuh, lino, h liguraiiii, gl.: 1.30, 1.50, 2. K*-*KlJb P« 'O, 20, 40, tiO, 80 kr. Nagajivo igre, po 20, U0, 40, «0, 80, kr., Oradbene omarice, po 20, 40, dO, 80 ki 1.50, 3 gl. Kubua-igre, po 30, M, 70, 96 kr., 1.20, 3 gl, Risarski aparati, kr.: 30, 60, 00. Kanete za delo, kr.: lin, 80, gl.: 1, 1.50. 2 rim..., po 1,50, 2, 3, 4, y^T~ Pozavne, trompete, bobni, vijoline, gitare, melodiji, dude, harmoniko, cimbaJo in drugi inštrumenti jako ceno. Igrače za nespametne otroke iz leaa in kavčuka, po 15, 20, 30, 50 kr. Razne živali na mehu, po 5, 10, 20 kr.— I gl. Živali cisto naravno delane, 50 kr., 1—2 gl. Drug«« igre, lOOOčerno izbirke, 10 kr. — 4 gl. Družabne igre po 30, 50 kr., 2 gl. |*s^*7" Mnogo drugih iger, ki pošiljajo so gratis. 1 Kl- Urez poduka se otroci uči* brati po novih o-marictth za branju s slikami, 1 o. 1 gl. — Igraju se otroci uee raznih del na rokah I'.i novih delavskih šolah, ena taka so kr., gl.: 1.20, 2. 3. Olobusi po 50, 80 kr, I, 1.50, S gl. I.aterna magika, iinuuovana earoliua svetil« niču, prijetna zubava za mlado iu staro, s 2 pod.diuini. pokr.: C5, 85, gl.: 1.50, 2, 8, 4, 5. 1 majhen tdeklcn instrument, imenovan ču dežni ptič, s kterini s« more posnemati pelje vsacega ptiča, ta jako zanimiva stvar velja lu 25 kr. Kovfieg angležka orodja, nujiolnjen /. vsako-jakiio hišnim orodjem, po gl.! J, 1.50, 2. 2.50, B| 4, zu otrok« po kr.: 25, 35, 00, 80, gl. 1. Izvrstne Frobelnovo igro za sainodelovanje, najvetu izbirka z .t deklico in dečko vsako htarosti. I igra po 80 kr., 1.50, 2, 2.50, 3, 3.50 gld. Tiskarnice, jiopolno, z abecedami in potreti-šeinuiai. za odraščene otroke >oi kr.. g|. : 1.20, I.kii, 2.50, 3, 4 — 5. ttasua bzrada v -kutijice sadelana v ttoterni izbirki, za deklico iu dečke, po kr.: 10, 20, 4U, <;0, gl.: 1—2. Zanimajo in Kratkočasijo novi salonski umetni ognji, brez slabega duha, raznovrstni, po kr.; .'!, 5, 8, 10, 15. Ognjišču, kuhinj«, hlevi, prodajalnieo, sobe, saloni, vso z ali brez opruve. Htročja gledišča po 35, GO kr., 1.20 gl.; hranilnice po in, 20, 30 kr. ; inctamortozue igre po 20, 40, HO, HO kr.; roulette-igro po kr. : 35, 50, .SO, 1 gl.; tekočo miši po 50 kr.; tekočo železnice pO 2, 2.80 gl.; otročje uro, Muo z hilom po 35 kr., drugačni po 10, 15, 20. 80, 40. 1'istolcti, kambinke, puško h pokom, po kr.: 20, 40, 80, gb: I, 1.80, 1.50. Kositarjevo sabljo po 20, 80, 40, jeklene po 00 kr., 1.30 $1. Raznovrstno magnetična igrače, ki v vodi plavajo za magnetom, 1 škatljica po kr.: 10, 20, 30, 50, 80, gl. 1 Jako zanimive in kratkočasne za vsako starost so cisto novu sestavljeno čarobno kasete. To bo čedne kasete vso z uutančnim podukom, tako da vsakdo lahko copra a la prof. BotOO, l knseta po pripruvah pa gl. : 1 40, 1.80, 2.30, 2.MI, 3.50. Zandja in njeni prehivalci, za umno otroko jako priporočljivo; to jo etui 8 globom pravilno delanim iu vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nošnjah, pod vsakim 3je«ično ime, volja samo 35 kr. Živali 9 kožo preoblečene, prav t ca j I j ivo, po kr.: 35, 50, 80, gl.: 1, 1.30, 1.50, 2. Ita/.oc živali z naruvuim glasom po kr.: 50 80, gl.: 1, 1.80, 1.50, 2, 2.50. Kositarjevo prav trnjljivo delane kočije, ca-briolets, tiaeros, cornfortablo in drugi veči in nun. 11 vozovi, vsi s konji, po kr.: 30, 50, gl.: 1, 1.60. Dunajska konjska železnica, železnico in barke po kr.: 50. 8,0. gb: 1, 1.50. Fotograf, zabavljiva igra, h ktero jo res mogoče fotogra&e delati, 9 podukom, po 20, 40 kr. Amerikanska vojaška igra, ali 8 konje združeni v enega. To je amerikanska svohodna zastava, kiio ob enem trompeta in po-kojoća pištolja. Prav čedno po 80 kr. Doreolanast servis za kavo, čaj, jedila po velikosti, kr.: 60; 80, gl. : 1.50, 2, 2.50. jih ni moč imenovati, dobivajo so po tej ceni edino v podpisani zalogi. Zapisniki cone, ki so vsi jako zanimivi, raz- C8) K raso bazar, A, jVVietlllisillll na Ihinaji Pralerslras.se Nr. 26. Udatelj in vrodnik Anton Tontal^. Lastniki: Dr. Joi« Vosnjali lu flriml. Tinkar lidunrd Jauf.lć. 7266 KM8