St. 121. V Ljubljani, suboto 19. oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat ha teden, vtorek četrtek in soboto, ter velja po posti prejemam, za avstro-ogerske dežele ali v Ljubljani s pošiljanjem na #.«*l- DeuaŠnja ustavovcrna vlada ima navado, da nekatere svoje namene in županja ne objavlja po svojih priznanih glasnikih, temne jih kakor kukavica svoja jajca, poklada v tuje predale njej prijaznih , posebno provincijalnih listov. Od tam še le se prenatiskujejo v prva mesta in se tako razširijo. Tako oticijelno kukavično jajce prinaša tudi stara „l'rcsse" in graška „Tagespost" v večernem listu 16. oktobra iz Dunaja pod naslovom „ deželni zbor in trgovinska zbornica na Kranjskem". V tem članku oticijozus žuga, da, ako kranjski deželni zbor Kaltencggerja pri verifikaciji no potrdi kot poslanca, bode vlada takoj zbor razpustila. „Vlada — pravi ta dopisnik — je na ta slučaj popolnem pripravljena; ona ne bode samo deželnega zbora razpustila, temuč tudi trgovinsko zbornico. Volitve za deželni zbor se ne bodo prej razpisale, predno ne bode trgovinska zbornica reorganizirana". Potem se trgovinska zbornica graja, da ne ustreza interesom trgovstvajin obrtsva, ter da je samo nar a dni agita-cijski klub, nemštvu sovražen. Na koncu dopisa se pa pravi, da sejo ustavovcrna stranka ukrepila. „K tem šc prihaja konflikt z Mladoslovenci, ki se neprestano trude, prvaškemu gospodarstvu konec storiti, Ako vlada z nekoliko spretnostjo poprime, nij dvoma, da pri volitvah zmaga, in da deželni zbor kranjski zopet v vrste ustavovernih zborov Stopi." Tako govori nemški prijatelj vlade. Nij da bi mu odgovora dolžni ostali, temuč v pojasnenje mu hočemo nekoliko besedi povedati, kar se nam tem potrcbuejše zdi, ker ne privoščimo protivnikom našega narodnega bitja, da bi glede nas in našega slovanskega narodnega poštenja v iluzijah živeli. Ali nemška vlada naš kranjski zbor razpusti, ali ne razpusti — to nam je vse eno. Volilo sc bode kakor se je že dostikrat. Narodna stranka — vseh barv — je organizirana bolje nego je bila, agitatornih moči imamo več nego smo jih imeli; vaje tudi. Vse drugo se bo našlo. — Kar se tiče trgovinske zbornice, smo že govorili o njej. Ce jo razpustite, volila se bo druga. Spravili bomo morda nekaj novih moči v njo, — a narodne bodo. Ako pa se trgovinska zbornica p roti zakonito uniči, — in s pomočjo takega koraka kaka veČina v deželni zbor spravi . potem bo narodna manjšina še zmerom taka, da bode mogla (formalno posnemajo, na pr. izgled, dan nam od visokorojenega našega c. k. deželnega predsednika, ki je lani dež. zboru hrbet obrnil) učiniti, da kranjskega zbora ne bo „v vrstah ustavovernih zborov," ker ga sploh ne bode. To postavljamo, to sc ve, kot mogoeost, ker sino preverjeni, da tega manevra niti treba ne bode. Zdaj pa h glavni stvari. — Ako nemška vlada in naši nemški, ali pa prusijanski protivniki mislijo, da bodo kako koli korist za sebe in svoje Slovanom narodno-sovražne namene želi iz „konflikta", ki je v notranjem cele slovenske narodne stranke, ako si to domišljajo: te bodi jim zopet in ponavljaje povedano, da delajo račun brez krčmarja. Narodnjaki smo vsi! Ocrma-ni/.ucijo in raznarodovanje, Slovaustvu in njegovi narodni bodočnosti protivne težnje, kakor jih ima ustavoverstvo, smo in bodemo mi odločneje pobi jali nego vsi „konservativni" elementi. Svoje domače reči bodemo pa že med loboj uredili in iz bojevali. Tu ne potrebujemo nobenega tujca da bi se vmes mešal ! V %u«aV*i *»«»rvii ni nili n**iiM*i' ja&i €» 4» ■•«» ii j*k«»in. lzv. dop.) V rudoliškem okraji , posebno pa v Bohinji, ne daleč od italijanske meje je razmera med gostim prebivalstvom in plodonosno zemljo preSkod-ljiva, ko da bi se kraj samo za pol leta od poljskih pridelkov rediti mogel in gozd je za Bohinj tako važen, da na njem življenje krepkega, delavnega, boga in cesarju udauega ljudstva v jul-skih Alpih visi. Že z cesarskim palentom od 4. marca 1849 so bile servitutne pravice do lesa in paše v načelu odpravljene. Miuisterijalna naredba od 12. septembra je obljubila kmalu izvršiti imenovani patent, toda stoprv 5, julija 1856 jena svetlo prišel drug ces. patent in leta 1868 instrukcija, ki podaje nakaze, kako naj se uresniči odpravljcnje služnosti. To vse pa Bohinj U še do sedaj zaželene sreče nij prineslo, nego navpak nastopile so tu žalostno razmere, ki škodujejo deželi, ker v nevarnost spravljajo poljedelstvo in gozdarstvo, gospodarstvo, blagostau na stotine rodbin, da, celo javni mir, red in varnost. Z radostjo so tudi Kranjci pozdravili ces. patent od 6. julija lNf>3, ker so se nadejali popolnega oproščenja svojih zemljišč. Zaupno so se obrnili do nastavljenih komisij , ali urejevanje služnostnih razmer se neče dognati in namesto pričakovanega blagoslova uzro-čujc oni patent revo in kletev, gozdne zločine, gozdne tatviue in polni ječe. V tem obziru je posebno demoralizujoč izgled radoljški okraj na Kranjskem. Mirno življenje je bilo poprej v Hohinji, v lepem razumljcnji so živeli kmetje z grofom Thur-noni in brikscnškiin škofom, katera stsi gozde samo za lovsko zabavo imela, drugač pa nijsta od gozda nobenega dobička iskala , med tem ko so kmetje pa (este po gozdu delali, les na trg spravljali in gozdu tako prav za prav veljavo dali. Sedaj sc ima o gozdih razločiti na tanko, koliko pravic do njih imajo kmetje in koliko bivši gospodje; to razločevanje pa dela, da kmet sedaj v času ne-določnosti še toliko iz gozda ne dobi, kolikor mu kot postavno subsidijarno odmerjeno in potrebno gre. Opravičeni in dolžni so sedaj v najžalostni-šeni konflikta. Kazenski zapisniki okrajnih soduij in ljubljanske deželne sodnije dajejo o tem dokaze. Jelovoa se imenuje velik kompleks gozdov, za katere sc prepirajo občine, graščine in c. kr. gorski erar. Vsi ti segajo brezobzirno v gozd. C. kr. gorski erar je pravice, katere si prlsvojnje in katere je o priliki na 60 do 80.000 gl. cenil, prodal kranjski gorskoindustrijski družbi za respek- Listek. Iz SihiflKiJf. ll. 0 nedavnih reformah v Rusiji. (Spisal prof. dr. F i'. Cel os ti d.) I KolUT Aleksander ko je okrožil z mladimi ljudmi, trije tovariši iz njegove mladosti, Novoscljccv, knj. Adam Cartorvjski in gr. Stroganov, vsi priverženci anglijsko konstitucije, ki so jo želeli primeniti k Uusiji, so stopili v tesen triumvirat , sad katerega je bila ustanovitev ministerstev. Ko pa je bil tii-umvirat sčasoma razpal, dobil je Sporanskij največji vpliv na carja , in sestavil strojni plan za vpeljavo eelc zistemc reform v državnih napravah. Sprva jc bil preobrazovan „gosudarstvenn.vj sovet", ki je bil sestavljen iz prvih veljakov države in jc dobil zakonadajalen značaj. Vsi novi zakoni so sc imeli pretresavati tu , in vse nenavadne, in še le potem jih jo imela potrjevati najvišja oblast, lluzdeljeu je bil na štiri oddelc, na „vojennvj, zakonov , ekonomi] 7 graždanskib i duhovnvh del." Preobrazovana so bila miniaterstva, in dva : mi-nisterstvo „policiji i putej svobošeeuija" na novo ustanovljena. Kakor je torej „gosudarstveunvj sovet" stal na čelu zakouodajstva, ministerstva administracije, tako jc senat imel biti najvišja sodnija. l'u preobrazovanjo senata, že potrjeno, se nij izpolnilo, ko sc jc začela vojska z Napoleonom in je Sporanskij pal. Tudi finance, do Speianskcga v prav žalost-uem stanji, jc ta daroviti državni mož skušal urediti. Asignucije, izdane v času velike finančne zadrege, so bile pripoznane za državni dolg, skle-neno jc bilo ustanoviti jih novo izdajo, za to pa povišati davke in v prihodnje čase vselej pred koncem leta sestavljati in oznanjati državni proračun razhodov in dohodov. Bila je napravljena posebna blagajnica za pogasenje državnega dolga. l'a ta prva pnskušuja urediti tisočletni kaos ruskih linanc nij bila po volji tedajnim ljudem, kakor tudi ne druge ne vselej praktične prenaredbe Spernn-skega, in ta zasluženi mož jc v Sibiriji, kamor ! je moral iti za gcneralgubcrnatora, moral vi-I deti, kako BO bistro rušili njegovo delo ljudje brez j vsakih državnih sposobnosti. Ko so ruski polki zmagovalno prehodili skoraj vso Evropo, jc Aleksander še zmiraj mislil na reforme. A take notranje prckueije kakor hi bilo odrečenje od samodržavija ali osvobojenje kmetov so zahtevale moža vsega udanega stvari, trdnega, uuicčega izbirati si svoje sodelavce ali pa ustvariti sijih, če jih ni bilo, kakor jih jc ustvarjal Peter. Pa car jc bil premalo trdnega značaja, da bi spoznano dobro tudi dejanski izpeljal, reforme so sc mu jelc predstavljati sčasom le bolj kot lepe sanje mladosti, ko je še hotel in verjel, da so izpeljivc brez posebnih težav. Za kmete nij storil drugega posebnega nič, ko da jc 1803, leta izdal ukaz o novem stanu, svobodne hlebopašev imenovanem , t. j. dozvoli] je posestnikom dajati svobodo celim vasem. Dalje jc velel jemati kmete tej gospodi, ki bi sc jej dokazalo, da ravna z njimi preveč surovo in oddajati jih pod „opeko" (tutorstvo). Praktične veljave je poslednji ukaz imel prav malo, ker po starem pregovoru vrana vrani oči ne kolje, pomeŠČik nij tožil pomeščika, drug pa nij smel, in ko bi bil tudi Brnel, bi si ne bil upal. Tudi naseljena zemlja se od tu nij več dajala kot darila ^C&J&Aito tivnih 4000 gl., ne da bi vprašal sointcresente in državni zbor. Ako že sekvcstracijske naprave ne-naajo pravne podlage in so zarad tega uzrok stiskanja in nevolje, gotovo je podeljenje začasnega nadzorovanja gozda Jelovee kranjski gorskoindu-strijski družbi nepolitično in jako pristransko. Ostali dve stranki ste si morali žaljeni Či titi, že samo za to, ker se je bati, da se ne bi upravne funkcije za pridobljenje posestva zlorabile, da bi kranjska gorskoindustrijska družba gozde iztrebila in bi potem gole pušče onim, ki imajo služnostne pravice, bile izročene, ker bode kranjska gorskoindustrijska družba iz gozda kolikor mogoče koristi iskala. Sekvestracija Jelovee se je tudi na sosedne gozde raztegnila brez vsega uzroka. Okrajni glavar je preiskaval najbolj malenkostne potrebe kočarjev in po svojej modrosti določeval posamesnim hišam, koliko lesa in drv pri gospodarstvu potrebujejo. Oni, ki so stvar umcli, so se smejali okrajnemu glavarju; vsi pa, ki imajo pravico do lesa, so postali hudo nevoljni. Zadnjič je vlada vendar sekve-stracijo odpravila, pa računa o tem, kako seje ob času sekvestracije gospodarilo, ni j predložila. Povod in namen sekvestracije in provizoričnega nadzorstvo je bilo umno gospodarjenje z gozdi, katere so poprej občine in kmetje obropovali; vsak je gledal le na to, kako bi več lesa si dobil« Rcsultat sekvestracije jc kapital 100.000 gld. dobljen za krivično prodani les in nepostavno oktrojirane obresti za sekanje lesu. Ali ta kapital leži mrtev in za njegovo bodočo osodo se ne ve. Gozdi so za bohinjske občine živo!no vprašanje. Bohinjci varujejo za to svoje posestvo pazno in zvesto. Izgubili so že poprej pravico do paše na planini Komna in postali nezaupni proti političnim oblastim v Radolici. Jiirokratično samovoljstvo je sekvestracije Jelovee tudi na sosedne gozde razširilo, razširilo jo je na take kraje, kjer nij bilo poprej nobenega prepira o posestvu, kjer se nij bilo bati iztrebljenja gozdov, kjer se nij kalil mir in kjer se nikakoršno nasilstvo nij prigodilo. Goreuj-ska zemlja jc bila postavljena pod oblast nerazumnih birokratov, katerih samovoljno postopanje je storilo, da je pri Bohinjcih vse zaupanje v politične oblasti izginilo in da so se prestopki in zločini godili. Sekvestracija in provizorično nadzorstvo ste že prvotno neopravičljivi naredbi, kateri ste morali upor napraviti. (Dalje prih.) Dopisi. Iz JP«*iitC*. IG. okt. flzv. dop.j Naša politična situvacija stoji še zmerom pod uplivom in vtisom Scnnevevevega govora. On je Še zmerom pod kadilom javnega mnenja. Vse govori samo o njem, in naši Časopisi še zmerom dan na dan njegov govor komentujejo. Do zdaj je bil Senn- službo. Kmetje pribaltijskih provincij so sicer svobodo dobili, pa človekoljubni nemški baroni so vso to stvar zasuknili tako, da kmetje zemlje nijso dobili nikake, torcj"morali ostati taki sužnji ka-koršnji so bili prej ali časi šc huji. V zemlji don-skih kozakov so kozaki celo izgubili osobno svobodo. Pri sodniji je bilo odpravljeno vsako mučenje kot sredstvo, da bi se udal obtoženec. V drugi polovici carstvovanja se je Aleksander popolnem spremenil, Prišcdši v bližnjo dotiko z pomazanimi glavami, in njihovimi nesramno sa-mopridnimi dvori, zamotal se je odgojenec Lahar-pc-a sčasoma tako v njihove zanjke, da ne samo glede na Rusijo nij mislil več na liberalne reforme, mari hc je dal rabiti zviti dunajski politiki za enega iz naj bolj gorečih tlačiteljev evropske svobode. V Ilusiji je nastopila polna reakcija, le Poljski, s katero jc sploh Aleksander ravnal znii-raj prav lepo in pri vsaki priložnosti kazal ji svojo nagnjenje, jc dal precej liberalno konstitucijo. Z radostjo, polna nad, je Rusija Aleksandra pozdravljala, ko jc stopil na prestol, s tužnim spoznanjem, da nij bil dorasel svojej nalogi, je sprejela naznanilo o njegovi smerti. ycy med Deakovce štet. Po njegovem govoru vprašali so se Deakovci: ali je še njihov, ali nij ? pa odg-ovoriti so si morali, da nij. Od tod pride tudi namrgodenost Dcaka samega in korifej njegove stranke. „Pest. Ld.u že vidi Dcakovo stranko razpadati, ter sluti približavanje ministerske krize. Isto tako „Napio." „Magy. Politika" govori pa celo o premeni državnega sistema, in sicer v rc-akcijonarnem pomenu. Očividno je, da za Dcaka in Scnnveva nij več prostora v istem strankarskem okviru. Sennycy bo ali prevzel vodstvo reformirane Dcakove stranke, aH bo pa celo novo stranko okolo sebe zbral. Bilo to ali ono : Deak bo vsekako osamljen ostal. Pomenljivo jc tudi to, da se Deak nij dal v kraljevinsko deputacijo zavolj revizije ogrsko-hrvatske nagodbe voliti, v katere j poleg Scnnveva ne bi mogel več vodstva prevzeti. Uttje Pe' (la Jc Lonyay mora-lično prisiljen, Senuycyu ministerstvo notranjih zadev ponuditi. Ali bo Sennvcv to ministerstvo pod predsedstvom Lonvavcvim prevzel, je vprašanje, kajti javno mnenje kaže kakor s prstom na njega kot prihodnjega ministerskega predsednika. Sennvcv postal jc po svojem govoru taka monumentalna veličina našega parlamenta, da more le na čelu ministerstva stati, ne pa kot podčinjen član. Deakovci se nadejajo, da jih bo Sennyey refor-moval, levičnjaki pa, da bo Scnnycy Deakovce po polnem razpršil. Pomenljivo jc, da sta Tisza in Simonvi Scnnyeyu svoje zaupanje izrekla. Cesar naša opozicija pri volitvah nij dosegla, namreč potisnenje Deakove stranke v manjšino in pad ministerstva Lonyaycvega, to je dosegel Sennyey s svojim govorom! Disciplina in vez Dcakove stranke se že denes zelo razrahljana kažeta. Veliki del vspeha, ki ga je Sennvcv s svojim govorom dosegel, leži tudi v tem, da je iz celo objektivnega stališča govoril, in sicer v najugodnejšem času. „Napio" pravi, da so v njegovem govoru sicer ideje izražene, pa da te ideje ali nijso nove, ali pa, da so nejasne. Tako si „Napio" srce lajša. Hiša velikašev je v kraljevinsko deputacijo izbrala: Majlatha, Haynalda,Szbgyenya inSzeczena. Obe kraljevinski deputaciji: naša in hrvatska, bo-dete šc ta teden poslovati začeli, in kakor se čuje — ker jc predmet že dovolj poznan, promozgan in razjasnjen — v kakih treh tednih s svojim elaboratom gotovi. Čuje se tudi, da bodo v kratkem promene v hrvatskih vladinih osobah, zlasti, da se bo bansko mesto stalno popolnilo. Lonyay je odgovoril na Miletičeve interpelacije zavolj volitve srbskega patrijarha in zavolj zabrane potovanja korporaeij k ustolovanju kneza Milana v IJcligrad, isto tako tudi minister pravosodja Paulcr na interpelacijo zavolj preiskalnega zapora Laze Kostiča in Pavloviča. Milctič z odgovori nij bil zadovoljen, ter si pridržal glede teh zadev resolucije hiši predložiti. Politični razgled. Iz Prage se poroča, da jc višja sodnija tiste urednike, ki so bili od okrajnega soda v zadevi inseratnega davka za nekrive spoznani, obsodila. Med temi je urednik Svaeina od ,,Dcl-nika", ki jc obsojen zavoljo dolga 60 krajcarjev. V preiskavnem zaporu sede tile češki novinarji: Skrejšovski že 63 dni, llrdlička, Turna, Ružička 43 dni, dr. Gregr .'54 dni, (v ječi oblazneli) Vaclav llodck pa 24 dni v blaznici. Iz Dalmacije izveda „N. Fr. Pr/', kakor pravi iz dobrega vira, da hočejo tudi Italijani, katerih jc v deželnem zboru med 43 poslanci Ki, terjati, naj se Dalmacija z ogersko državo (to je s Hrvatsko) zcdiui, ker se hočejo tako rešiti pre-tege Slovanstva." Ce je to res, potem jc ustreženo tudi dalmatinskim Slovanom. Pruske in prusijanske novine se tožijo da a u g 1 e š k i časopisi novovzrasli Nemčiji nikakor nijso prijazni. Gotovo nij brez uzroka, da Nemca ne mara ni Slovan, ni Francoz, ni Anglež, ni Šved in Dance, ni Rumun. I'" r a n e o s k a vlada je princa Napoleona iz Francoske izgnala. Mnoge novine to naredbo obsojajo kot nelibcralno in nepravno. Če pa se premisli, koliko nesreče je rodovina Honapartov Francoski prinesla, ter da še zdaj ruje proti republiki, da se izpodenje popolnem opravičiti. Tismo ruskega publicista P o g o d i n a o panslavizmu, katero smo tudi mi onkrat prinesli, je po vsej Rusiji izbudilo veliko senzacijo. Vse ruske novine so ga ponatisnile, provincijalni oficijelni listi so celo to storiti vladni ukaz dobili. Bazne stvari. * (Sncperska gozdarska šola.) Piše se nam 10. okt. — „Težko je sicer govoriti črez deželno napravo, toda tu nedostatkov nij dežela čisto nič kriva, temuč ravnateljstvo te šole. — Deseti dan meseca oktobra je že minil in vendar vidimo šc gozdarske dijake v Ljubljani in drugod na počitnicah, tlosp. Rudolf Laskv, vodja te učilnice, gleda več na to. da bi več „pribran il" kakor pa na dobro dijakov potrošil, (kateri imajo namreč jed pri njem). Dežela plača pošteno vse, on pa dijakom da toliko zlatega časa potra-titi s prevelicimi počitnicami! Predpisano je menda že 1. oktobra meseca dijakom tam biti. O božiči, o veliki noči, o binkoštih, še celo na pustne praznike spušča direktor dijake na počitnice Zakaj? To je jasno. Dijaki vsi so nadcpolni mladeniči — in lepo bi pod dobrim vodstvom napredovali, ko bi imeli vodja — kateri bi vedel, kaj ima storiti in kaj opustiti, ki v rečeh enako sodi — ne pa tako kakor g. Laskv, ki daje dijaku, ki jc dobro odgovarjal, zadostne rede, a drugi pri njem s „prav dobrim" napredkom šolo končajo, ki niti izprašani nijso bili. Gosp. Laskv je Nemec — učni jezik je pa slovenski. Zakaj postavljate take ravnatelje na slovenske učilnice ki nijso niti ni5 slovenskega jezika zmožni, in se ga tudi naučiti n c č e j o." * (Lj ubijan8ki rotovž) je premenil nekoliko svoj častitljiv obraz. Mestni očetje so namreč popravili stolp, ki mu stoji med mogočnimi pleči. Pri tej priliki pa nijso mogli brzdati svojega srčnega nagnenja ampak so na vrhu avstrijskega orla, in drog, na katerem stoji, zavili v nemške barve. Na ljubljanskem rotovži so tedaj nemške barve, kdo bode še mislil, da je Ljubljana na slovenskih tleh. Ker se pa mestni očetje tako močno zavzimajo za nemštvo in prusakc, jim damo dobrovoljcu svet, naj ob sejmih tistej lesenej roki, ki v rokah drži meč, rajši v roko potisnejo pravi „Mecklenburgcr Haslingcr", ki je neki jako žlahten sadež. :,: (Gos p. dr. Jan. IJ le i vv c i s) in novi deželni glavar Kaltcncggcr sta šla te dni škofa prosit, da bi se ne odpovedal svoje službe nego ostal. Skof je baje na pol obljubil. Ta čin se nam dozdeva nepotreben , kajti ako škof nij mislil odstopiti, čemu je prosil dovoljenja ? * (Banka Slovenija) jc svojim 20 dnevnim delovanjem poslopij in premakljivih roči v zavarovanje proti ognju prevzela v vrednosti gold. 710.699 a. v., na lastni račun po odračunjcnciu protizavarovanji pa VA\).1VJ gold. Čista premija iznaša 4!»20 gld. 70 kr. — Nadalje jc predznani-vanih zavarovanj: za 72;*)!»;") gld, a. v., za 42.031 tolarjev; za 168.697 frankov in za 45.270 gld. v zlatu (efektivno). Kot zanimivost gre še omeniti, da so med zavarovanimi predmeti tudi pruski kanoni v Berolinskem arsenalu in nekoliko Krupp-ovih v Ksscn-u, poslopja v Altoui, S tetina, Hamburgu, Kolonji, v Pantinu in Auteuil-u pri Parizu, v Vladimiru na Ruskem itd., katere predmete so poslala dunajska in pražka društva v protizava-rovanjc. Pruski kanoni so pa gotovo najpikantneji predmet. Pri nas so zavarovani , a mi pred njimi nijsmo obvarovani! — * (Kaj j c s Kočevsko gimnazijo?") vprašajo se ljudje. Saj je letos ustanovljena! Saj je prof. Knapp že davno culo navezal, da bi za direktorja šel v slavno Auerspergovo vojvodino čuvat nemške interese! A „Wiener Zeitung" molči, vse molči, nij direktorjev, nij profesorjev, nij učencev in slavna nemška gimnazija v Kočcvji jc podobna ,,črni šoli" naše narodne pravljice t. j. nikjer jc nij. — Čujemo, da jc za direktorja bil samo g. Knapp konipctcut, tudi predlagan in potrjen. Ali skočil jc ,,dcus ex machina" g. Wrctscliko vmes in pisal na Dunaj : bolje da ljubo Kočevje nema šole, kot da bi jo prof. Knapp vodil. Tako smo čuli izza kulis. * (Odločna n a r o d n a beseda na pravem mestu.) Znano, daje nadvojvoda Albreht, ud cesarske rodovinc, o katerem se pravi da je Avstrijce in do katerega ne segajo pruski vplivi, prepotoval zadnji čas precejšen del naših jugoslovanskih krajev. I lil je tudi na Slovenskem. Pov-sod so ga lepo sprejeli, ali nikjer nij bilo odvaž-nih mož, ki bi bili mu tudi vso resnico povedal!, katera sc nikoli ne more prevečkrat ponavljati, predno zmaga. Drugače v Dalmaciji. Ko je nadvojvoda Albreht prišel v občino Netkovič, šli so občinski zastopniki k njemu in mu rekli : „naj izposlovi pri Nj. vel., da sc spačena, narodu sovražna birokracija v svoje meje zavrne, naj sc priznane in svete pravice hrvatskega naroda v Dalmaciji u c h aj o z nogami teptati, naj sc domači otroci ne raznarodujejo več v šolah, in koncem, naj se vendar enkrat začne v narodnem jeziku uradovati iu upravljati." — To je bila moška beseda. Kdo bi pri nas govoril ob enaki priliki enako! * (T r c t j a slovenska predstava) v deželnem gledališči bo jutri nedeljo 20. oktobra. Predstavljala sc bode jako priljubljena burka v 3 dejanjih „Čcvljar baron", v kateri je mnogo petja. V nalogi „Marieke" nastopi prvikrat na oder gospodičina Stembcrgova. Pred tem se bode predstavljala prvikrat šaloigra v 1 dejanji „S p r c j c t o." * (G. Godina-Verdcljski) v Trstu je dovršil knjigo 484 strani obširno „Opis in zgodovina Trsta in njegove okolioc". Moro se pri njem (Trst, via Karneta, 28) dobiti za dva goldinarja. * (Stekel maček.) Iz Slatine se „Gosp." piše: Pri sosedih je star možek krave pasel ; kar se zaleti vanj maček, katerega se komaj otrese. Ranil ga vendar nij; imel jc dovolj borove prtc-njače. Stekli maček divja dalje in ogrizc svinjo na paši. Odgnan svojo čobo in kremplje volu v trebuh tako trdo zasadi, da sc ga uboge govede nij moglo rešiti. Morali so mu steklo žival na vampu pobiti. Ogriznjcni vol jc po kacih šestih tednih tc dni stekel in sc pokončati moral. Mož, ki je neki steklega mačka pregledal, neki trdi, da je ogrizel še mnogo drugih domačih žival, česar po sreči dozdaj novi nesrečni nasledki šc .potrdili nijso. * („D r. Kalteneggcr) jo imenovan za cesarskega namestnika v Dincu". Tako poroča svetovni nemški list „.\. AUgemcinc Zeitung." — Deutsche Grundlichkeitl * (lz Šmarja) na Štajerskem sc nam piše: Živinska bolezen v gobcu in na purkljih jc v sod-nijskem Šmarskcm okraju na Štajerskem popolnoma prenehala. t: (Živinska kuga) se na Hrvatskem, posebno v virovitiškem okraji vedno bolj širi. V kraji .losipovae, Brczuica, Klokočevac in Retfalu jc do 6. t. m. zbolelo 284 živinčet, od katerih jih 94 crknilo, <> pa bilo ubitih. Ker imajo ti kraji vkup 711 živinčet, obolela jc torej tretjina! :,: (V šolo) hodi v Nemčiji od H >0O stanovalcev 126 učencev. To jc ogromno število. Ali v slovanski Češki jili hodi še več, namreč od 1000 prebivalcev ls<> učencev. Do te številke bi morali tudi mi priti. Pa kedaj hodcmoV ' ilmor s šivanko.) V Lembergi jc žena nadzornika anatomijskega muzeja bila mrtva naj- dena. Pri sodnijskem razparanji trupla so zdravniki iskali po uzrokih nagle smrti , ker sc na truplu nikjer nij pokazalo znamenje zunanjega ali notranjega poškodovanja. Končno zagledajo na levih prsih nad srcem malo rdečo pičico, v srcu pa najdejo odlamano os šivankc. S tega so sodili, da jc nadzornik sam, ki mu jc po njegovih opravilih anatomija človeškega trupla dobro znana bila, svoji ženi iglo v srce zabodel in jo na ta dozdaj nezaslišani način umoril. • (Učimo se od Rusov) Nemec na obrtniškem polju premagati. V tem obziru prinašajo moskovske novine sledeči, jako zanimiv slučaj : „Tiskarska barva | kraška) sc je dosihdob zmirom le izza granice v Rusijo privažala. Do kakšne stopnje so tuji zavodčiki (fabrikanti) izmolzli naše tiskarne, jc mogoče videti iz tega, da, ko jc 12 let pred tem gosp, Rcgrov popotoval za granico, da bi sc seznanil s proizvodstvom tc barve i da bi ustrojil v Pctrogradu svoj zavod (fabriko) tiskarske kraške, je srečal v Nemčiji vse mogoče zapreke; naši nemški ekspluatorji so si prizadevali skriti pred gosp. Begrovim proces proizvodstva tiskarske kraške na njenih zavodih, zatrudniti njemu pokop neobhodnih malin i najem dcnnega delavca. V lKfiO. letu jc bil le vendar ustrojen po gosp. Begrovim zavod. Pa ko je precejšno koli-čestvo kraške uže bilo prigotovljeno, sc jc nova zapreka pokazala. Vslcd nezaupanja potrebiteljev namreč k novemu proizvodstvu v Rusiji je bilo zahtevanje „begrove" kraške jako ograničeno iu od začetka daleko nij odgovarjal ponudbi. Zavodu je v tem slučaju pomogla naša manufakturna razstava 1861« leta, katera jc določila različ je med „begrovsko" in tujo kraško. Poskušnja je pokazala, da to različje obstoji v jednej jako bistvenej stvari: tiskarska kraška gosp. Begrova sc jc pri jednakoj veljavnosti s tujo pokazala dvakrat bolja po ceni. Gosp. Rcgrov j c bil na razstavi počeščen z malo sreberno medaljo. S tem pa jc tudi obrnil na sebe pozornost nemških zavodčikov. Nasledek tega pa je bil, da jc vslcd prigovarjanja in nagovarjanja, podkupov in grozivanja moral jedini na zavodu tuji delavec, katerega jc gosp. Begrov izza granice pozval, odstranjen biti, za kar sc je še celo posredstvo konsula porabilo. Gosp. Rcgrov je tako sam ostal ; jc bil primoran prodolžiti proizvodstvo prod svojim lastnim nadzorovanjem , vslcd česa je izgubil zrenje (vid). Vendar pa jc bil nagraden z vspehom samega dela. Manufakturni razstavi v Mooskvi IS(>5. leta in v Pctrogradu 1870. leta, ste njegovo proizvodstvo zopet nagradili z dvema srebrnima medaljama. Njegov zavod je od tistih dob delal vspešno, vladar pa jc še zmirom bil v zavisnosti od zagra-ničuc kupčije, ker so sc morale saje (Russ) šc izza granice prevažati. To je bilo jako neugodno, kajti saje sc nijso dvakrat v enakej lastnosti i za čas poslednje vojne tudi ne zmirom v dovoljnom količestvu dobivale. Zavoljo odstranjenja take neugodnosti jc gosp. Rcgrov v 1671. letu začel zidati „sajeprigotovitelui zavod" (fabrika, na katc-rej sc saje na umetnem potu pripravljajo). Ta zavod je zidal po svojem lastnem planu, in pod lastnini vodstvom brez pomoči arhitekta, in ga končal letos septembra meseca. Ustrojstvo tega zavoda v obče iu v posameznih delih je izvrstno po mnenju vseh tehnikov, kateri so ga v vseh podrobnostih osmatrivali. * (Ruskih železnic) je sedaj vsega skupaj napravljenih L2.986 vrst ali L855 milj. jBlizu Za 500 milj presega ruska železna mreža avstrijsko. Vendar je Avstrija leta 1835 uže prvo železnico graditi počela , med tem ko sc jc v Busiji šc le leta 17f>4 prva železnica, po tem takem skoro za celih 20 let pozneje trasirati začela. Med tem je državnih železnic ">7 vrst , častnih ali privatnih L2.928 vrst. Valovi (Rrutto) dohod železnic v prvih šestih mesecih letošnjega leta jc znašal 48.580.574 rubljev ali 77,728.918 for. Za ravno isti čas lanskega leta je znašal valovi dohod 45,644.506 rubljev. Tedaj se jc letos dohod za 2,936.060 rubljev uveličil. * („Novice")so zopet svoja brezzoba usta odprle in govorile nam „ zadnjo" besedo. A ne verujemo jim, dajeta „zadnja", kajti opazovanja uče, da stare babe ne nehajo klepetati dokler so jim jeziček giblje, ('e se bodo mogle pa premagovati, čc jc zdaj konce starih pertidij proti vsakemu drugemu slovenskemu časniku, — nihče ne bode bolj zadovoljen nego mi. Dcncs torej kratek odgovor na ta „zadnji" klevet. — „Napadanje rodoljubov" nam „Nov." očitajo, tiste „Noviec", ki so dosti Slovencev, kateri so po delovanji „starejši" nego najvišji „Novičarji", kateri so pisali, ko drugi stari ni slovnice nijso znali, kateri so delali da so drugi „slavo" za njih delov žep vtikali, tisti, ki so bili po njih do tega viška povzdignem, kjer denes vsemu narastaju zabavljajo — baš o zadnjem času z opravljivim jezikom po krtovo rovaje obirale! Bodisi, saj res vsak pameten „vc, pri čem jc." — O umirajočem oslu sc pripoveduje, da v poslednjem izdihu posebno brezobzirno brca, ter da se mu nij bližati. Tako ko tudi „Noviee" v svojem „zadnjem" odgovoru spravile se blago* srčno in blagodušno na žalibog mrtvega bivšega urednika „Slovenskoga Naroda" Autona Tomšiča!! Poleg vsega tega pa „Noviec" še pravijo, da jim nij treba ,,od škandala" živeti. — Sicer sc pa tudi mi nc bomo dosti brigali za tc „Mušice". POttlllltO. Poziv. Ustanovila sc je podpiralna zaloga za revne slovanske dijake, vpisane na graškem vseučilišči. Slavni akademičui senat potrdil jc določila o oskrbovanji z odlokom 10, junija t. 1., št. «104; dijaki slovanski sami zavezali bo so da podare na semester po f><> kr. revnim svojim bratom. Ali ti doneski nijso zadosti, treba bolje podpore, da se olajša težko breme, katero ovira slovanskim dijakom pot do izobraženja. Zato prosi podpisani oskrbovalni odbor vse rodoljube slovanske, da pripomorejo po svoji moči mladeničem, kateri se čejo posvetiti po končanem svojem učenji zdravništvu, pravništvu ali podučevanju mladeži. Odbor biti će porok, da sc bodo podpirali le res pridni i vredni dijaci. Doneski naj se pošiljajo blagovoljno noskrbovalnemu odboru podpiralne zaloge za slovansko dijake v Gradec (Graz, Universitat) iu naj izvoli izreči vsak, žcli-li da sc eventualni donesek prišteje glavnici, ali da jc prostovoljen donesek. V G r a d c i IT), oktobra 1 s72. Prof. dr. Bidermann, Prof. dr. Krek, blagajnik. predsednik, Fr. Hubad, tajnik. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 20. oktobra 1872 s i V v l.ju i* - l»a ion. Burka s petjem v .'> dejanjih, po R. llahnu prosto predelal J. Alcšovcc. Pred tem prvikrat: Saloigra v I dejanji po O. Heigclnu poslovenil li. Volkar. Kasa sc odpre ob uri, začetek ob 7. uri Dunajska borsa 17. oktol )ra. Enotni dri. dolg v bankovcih . B4 gld. 90 kr. Enotni dri. dolg v srebru . 7(1 n n 102 n n Akcije narodne banke u n 89 „ li 40 » Kreditne akcije..... . 882 ■ 70 „ Napol......... 8 M 70 „ C. k. cekini...... 5 « 93 n 107 Doktorand z mlado biljcžniško prakso želi stopiti v odvetniško pisarno. (209_1) Več pri uredništvu ..Slovenskega Naroda". 99 Prva občna zavarovalna banka Slovenija 99 V LJUBLJANI s temeljitim kapitalom 2,000*000 gold. (t. r. je osnovala glavni zastop za dolenjo Stirsko in vse slovenske pokrajine Koroške ter izročila vodstvo gospodu ANTONU L0QUENZ-U kateri bode potrebno organizacijo dovršil. Delavnost banke ^lo> «mii i j«» bode obsegala zavarovanje: I) proti *Uo«li |»«> ohišji. *ir«-li. ruxl«kiu (eksplosljl): uu Itla^u. Ki *«» iii'oviizu ]io voili iu. uu kopnem: :t) »o lori uu pol J* kili pririVlkili: -!■) « «*» KiTilliirm NtoUlil. ko bi se strlo; .») U U €*lo%«'*l*o i i T ljenje v vseli primerah tega zavarovalnega oddelka. Svojimi fondi banka *lov .. priliotl ne pridelke iu po*ojili olsrt nikom. «»kiipMiii.iiii iu ohtinani. proti pOI'OtttVU iU KUftOlOVilU. Vsako leto se razdeli 15 % čistega dohodka za dobrodelne namene. V IJulHjuiii. 15. oktobra 1872. Predgecbii&tvo banke i\U i: : Lavoslav knez in stari grof Sahn- Reiffe rseheid. Dr. Efbln Henrik (207—1) Costa. Varstvo proti mrazu je in ostane dobra zimska obleka. KiiHNko hitijo iz čiste ovčje volne, katera, kakor znano, truplo vsakega škodljivega vremena varuje in je zato za ohranjenjc zdravja o jesenskem in zimskem času nepogojno potrebna. Rokovice i/, najboljšega angleškega BuxkingSkeg& blaga I iz ovčje volne. 1 par y.a gospode kr. 50, 70, *.H>. 1 „ „ „ podštte kr. 70, 90, gl. 130. l „ n „ dvojne, prefino tamburirane gl. l, 1.20, 1.40. 1 „ „ gospo kr. t»0, 80, gl. 1. 1 „ n „ fino podšlte kr. S0, gl. 1.20, l _ „ „ dvojne, prefino tamburirane kr. HO, gl. 1.20. 1 „ „ otroke, po velikosti kr. ."!(), 40, 50. 1 „ „ „ podiite kr. 50, i>0, 70. *liuv%li zu pol i u «liiiui ii: čiste ovčji; volne, najiepši risanje. 1 kos za gospodo kr. 70, i"), gl. 1.20. 1 ,, „ „ dvojno dolg gl. 1,50, 1.80, 2. 1 „ „ gospo kr. 50" (10, 80, gl. 1, 1.20. 1 ., ,.. otroke kr. 40, 60, »0. Žilogrejei. najboljša sorta. 1 par x.a gospođe kr. 25, .">0, 10, 50. 1 ., .. gospe kr. 26, B5, 45. 1 ,, ,. otroke kr. 15, 25. Zdravilni telogrejci iz čiste pavole ali ovčje volne. Ti varujejo po zimi pred vsakim prehlajenjem, zato sc posebno priporočajo« 1 kos za gosp.»de kr. 90, gl. I.20, 1.40. 1 .. „ ., najfineja sorta gl. 1.50, 2, 2.50. 1 .. ., gosp,. gl. 1.20, 1.40. 1 ,, ,, najfineja sorta gl. 1.N0, 2.50. 1 .. .. otroke kr. 7'), 85, gl. 1. 1 ,. „ ., najfineja sorta gl. 1.20, L.B0, 1.80, Zdravilne spodnje hlače. 1 pat /a gospode gl. l, 1.60, 2. 1 ., „ „ prefme gl. i.";<>. 2. 2.60. 1 „ „ gospe gl. 1.20, 1.80, 2. Zdravilne nogovice iz čiste ovčje volne, l par nogovio za gospode kr. 80, 10,60,00. 1 „ visokih nogovio za gospe kr. To, so, 90, j^l. l. 1 „ za Otroke kr. 25, :>5, 15, 60. Zimske srajce i z n a j f i u c j c g a blaga iz ovčje volne, moderne in elegantne, prsi 1 svilo montirane, 1 kos za gospode gl, 8.60, -t. 1,50. 1 „ z bogato i/sitimi prsi za telovnik gl. 1.50, 5.50. spredaj o fer i rano blago se samo Kraj ni ki za gospe in gospode, prav elegautui. 1 kos za gospode kr. 20 , 86, 45, 66, 1 „ ,, gospe kr. 20, 80. 40, 50. 1 „ ,. otroke kr. 15. 20, .'»o. Čepice za gospe i u deklice* Najmodorniie, najnovejše in najlepše. 1 kos za gospe gl. t.80, 8,60, :t, 8,60,' 1 „ „ deklice kr. (io, 80, gl. 1.20, 1.50. M11U za gospo in otroke. 1 kos za gospe, elegantni gl. 1.80, 2, 2.60. Cela garnitura, mul in ovratnik gl. 2,50, 8,60, 4.5o. 1 kos za deklice gl 1.50, 2. Čisto novo za to saisono. B o b c i za g o 3 p c in deklice v barvah: belo, v i o 1 e t o , r u d c č c, modro. Ti so iz prav berlinsku volno z najlepšimi vtkuuimi slikami. 1 kos za gospe gl, 1.20, 1.80, 2.20, 2.80. l ,, najvcej«! sorte, ogrinjalce gld. 8.60, i, 4.60, 5, 1 „ za" deklice kr. i°. .Sukali IPfloj . [208—1) odvetnik v Ptuju. Na prodaj jc za nizko ceno velika nova hiša z 11 oralom velikim vinogradom pri pndružnej cerkvi sv. Klene, katera je eno uro hoda oddaljena od železniške postaje sv. Jurij pri Etifniku. Posestvo jc posebno prilično za duhovnika, živečega v pokoju. Več se pozve pri mlinarju Mihaelu T a 11 -š e k u v Slivnici pošta sv. .1 u r i j. (20;-J—8) Pocenim v spodnjem trupla sc priporoča maža za počene od (1. Storže u e g g c r - j a v 11 e r i s a u - u na Svajcar-skeni. Ona nema n i k a k o r š n i h škodljivi h t v a r 1 n v sebi in o z d r a v i tudi eelo staro po-čenost, kakor tudi materne predpadke v največjih slučajih popolnem. — Dobi sc v lončkih po gld. ,"».20 a. v. z naukom o rabi in iznenadu-jočimi spričevali vred kakor po G. Sturzenegger-ju samem tako tudi v lekarnah: V. Gtlflblovltz v (» r a d e i in .Požel' Wei«* Mohrenapotheke, Tnchlanben 27 na Dnnaji._CJ(>2—2) Izdatclj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk Narodne tiskarne'