St. 6.
V Tories, due 24. okto>:v   1018
Ltftnik I.
lz'iaja   v   Gorici    vsak
Yei,a   do    Iconca    Iota
r.a mesec K  r50.
Posrniezno   številke   se
dctivajo   v   raznih   go-
riskiii   traiikiili   in trgo-
vinah po 30 vin.

Inserati po dogovont.
Naročninu raj sc posiija
na »pnivništvo .Gori-
ške Straže* v Gorici,
Gosposka u'ica, štev. 4.
Dopisi pa na uredni-
štvo „Goriške Straže",
Gorica. ul:ca Orzoni,
št. 3l. Rokopisi se ne
vračajo.
Cesarjev manifest.   j
Mojim zvestim avstrijskim narodom I          j
Odk?r sem zasedel presiol, stivmim neomajno }
za tem. da h\ vsem svojim narodom priboril za- ;
željeni mir fer n^rodom Avstrije kazal po.ti, po ka- j
terih bi brez zaprek in sporov blagovito razvlj moč j
svoje nsrodnosti in jo mogii uspešno uporabijati za
svojo duševno in gospodarsko blaginjo.
Sirašna borba svetovne vojske je doslej ovirnla
mlrovno cklo. Junaštvo in zvcsioba, požrtvovaino
prenLšanie radio? in stisk, vse to je v ten huüern
času zmngosiavno braiiilo dcui-ivino. Težke vojne
žrtve so nani morale zajiotov-'; častn; m-r, na cigar
pra^u. z božio pomoči\ stojimo dunes.
Setaj se  je   treba nemudomn   lotIti   obnovitve
domovinc nn njenih   prirochnii   in   zalegadelj   naiza
nes;jive:ših    tenie'jili.   ZcMe   nvstrijskjh   narodov   je
treb.'i   pr;   tem   skrbno   spravit?  v  sklad   in  jih iz-
polniu.
üd!< č'.:n sem. to de!o ob svobodnem sodelo-
vaniu Svojih nan-dov izvesti v duhu onih r-ačel.
ki -so jih z*' zni viadarji v >v»'ji mirovni ponudbi
sprcieli za svo;e.
Avslrik» naj postane po voiji svojih narr.dov
zve/n-i (Jr/.ava. v kateri tvoii vs?«ko narodno plemc
na ozejniju, kjsi je naseljeno, svojo kistno državnost.
V združitev poljskih ozcmelj övstrijsk'h z ne-
odvif !•¦¦> L- )iislo državo se s lem nikakor ne poses!.!.
Tfž,;ško m-.j>iü s svojim okolišem dobi po
želji svojci'a prebivalstva posebno stynje.
Ta nnva uredba. ki se nikakor ne dotika ct-ic-
vitoiti de/ei -ujrske svete krone, naj vsaki narodni
posamezr.i državj zajsrcči njer.o sarnostojnost.
Uspešno pa bo tucü .^čitila skupne koristi in jih
uvelj-hvijr:!;» povsod ondi, kjer je skupnost življenska
potreba posanitznih državnosti. Ziasti b.; treba zdsii-
žitve vstli moči, da se po pravičnosti in primernosti
uspc:;no rešijo velike naloge. ki izvirajo iz voinili
poslo'Jic.
Dokler ta preosnova ne bo zakcnilo izvedena,
ostaneio sedanje napravo za varstvo splošnih kori.sti
neizprernenjfino veljavne Moji Hadi je naročeno, da
ncmiidoma pripravi vya deia   za  obnovitev Avstrije.
Do narodov, na kafenh samoodiočbi bo osno-
vn: a nova drž^.va. se obračam z pozivom, naj pn
velikein dclu sodeluiojo z narodnimi sveti, ki naj
— sesiaviieni jz dižavnih poslsncev vsakega n.v
roda — uve!ja\ljaio koristi narodov med seboj !:a-
kor tudi v občevanju z Mojo viado.
Tako naj na.^a doruovsna, utrjenn po slogi na-
rodov. !vi jih okltpa. kot zvcza svobodnüi narodov
izide iz vojnih viharj^v.
Vscrno.iiüiini naj biai;--fiovi naš t^iiij. da bo
veiiKo mir'.vm d-J.o. ki j:a .^radimo,   na srečo vsc-m
i\I''»jilT">   ll.irr.dOMi.
Na Dunajn. dne 16. oktobra 191.8.
KAMEL   -.. r.                                   HUSSARKK, s   r.
Naia  pota.
Anieri!":ir?ki pn.dsednik Wilson je dne 12. febr.
191S poslnl rc'i'.inu svetn izjavo, da ne s m e r. ikdo
o b v 1 ad a i\ a 1 i v 1 a d a t i ka k naro d. te t e ga
narod sain ne dovoli. S tern se je razglasilo
n?ce!o. da ima vsak \ arod pravico odločevati o svo-
jem narcdneni živijenju in  usodi:  vsak narod odio-
čaj sam. če hoče z drugimi narodi skupno v eni
državi živeii ali tvoriti sam svojo državo, če hoče
viadarja imeti in katerega. ali Če si hoče morca
izbrati kako drugo državno obliko.
Načelo samoodločbe narodov.
To je načelo samoodločbe narodov, načelo
ki sloni na naravnem zakonu in ki izvira iz osebne
svobode posameznika. To načeio so sprejele
v mirovni ponudbi brez pridržka ludi
osrcdnje driave. Nemčija in Avstro-Ogr-
s k a. Tudi naš vladar so v zgorajšnjem manifestu
na to načeio skiicuje, ko pravi: Odločen sefn,
to de 1 o (obnovitev dornovine) s svcbodnim
sodelovanjem s v o j j h narodov v d u li u
onih načel izvršiti, ki so si jih ?. druženi
vladarji v svoji mirovni ponudbi pri-
s v o j i li."
Vslea te razgl'asitve iz najvisjega državnsga
mesta je postalo načelo samoodločitve povsen? za-
konito. Ž ni'"m so osrednje države priznale tudi nam
Jugoslcvanom pravico samoodločevanja. Po tem
takem bi ne smelo b i ti samo na sebi nič
protipostavno aSi celo pregreŠno, če kdo
v s m i s 1 u t e g a priznanega s a in o o d I o č e-
vanja misSI in del a, poslužujoč se pri
tem d o v o 1 j e n i h s r e J s t e v.
Naša narodna viada.
To vela pred vsem za nsSo skupno narodno
ö b 1 a:. t, !? jc „Nrtrcdni svei" za Sioveuce «li „Na-
rodi o viee'e" (•. iece je hrvatska beseda in pomeni
svei) za .Ingosiovane spioh v Zagrebu. Izvrševalni
odbor Narosjnäga vieca v Zagrebu je sedaj v zadevi
ujedinjenja naša narodna vlada. Njrgovi tozadevni
korfski. niegove i^iavc .jegovi sklepi. ki se po svo-
j en? sestav u i z r a z c č i n e Jugoslav a n o v, so
v tch usodnih dneh za nas merodajni.
D?inajska vlada — mačeha.
Dun a j s k a viada je bila za nas Jugoslo-
vanc vlnda nmče!)e; ki nrs je vedno prezira'a in
teptala. V t'rzavnem zboru so »odili s?cer naši
posianci srdite boje za naze pr-wice. Za izposlo-
vanjü samoobsebi umijivih zalilev n. pr. za slov.
gimnazijo v Ceiju ali v Gorici, za nakazanje begun-
ske po^P^r'-- 3« bilo treba na Dunaju krvavi pot
pütiii.
Dunajska vlada ni, odkar obstoji konštitucija
niti et;osra pr.-svega ministra s porifeljem Slovenca
inieia. SpiL-h /a nas opa ni imeia srea! Le po-
gk-jmo Kori>:*!¦:¦,; In Stujersko. le ozriino se na Dalma-
cijo in istio. it spomnimo se na naše razmere po-
sebno sedaj oh voj-ki — omenimo le ljudsko pre-
hrano, — in ta«oj vidimo, da je bila v'ada /a nas
brez srea. Dobroie in ugednosti je pa s polnimi
rokami delila n?tšim narocinim n-?sprotnikom. Prisel
je sedaj n?-š čas. Jugoslavija nam Že roko podaja,
ona bo naša d.'bra, prava mati!
Mažarska pest naša ovira.
Po vsem Slovenskem se je že miljonkrst raz-
legal gias: Ali sino Jugoslovani, Slovenci, Hrvati
in vsi smo^en narnd! Tako e! Združeni smo s
Poijaki in Čehi. Bili smo žnjimi v davnih časih
tesno zvezanf. A v 9. stolefju so prišli med nas
kakor klin Alažsri in so ločiii severne Slovane od
južnih. V naših dneh bi pa hotela mažarska
pest še nas Jugoslovane še bolj razcepiti, dasi
doni po Siovenskern in   Hrvaškem isti  kiic:  Ali vsi
— Slovene!, Hrvati in Srbi — hočemo biti skupaj
v svoji državi! Samosvoji g-spodarji hočcmo biti
na !astni zemlji.
Nekdaj so kmetje tlačanili graSčakom, ki jim
je bil blagor ubegega kmcta deveta briga. Toda
kmetom je prisejala svoboda. postali so samosvoji
gospedarji graščaki so se umakn:li. Kmalu kmalu
bo prisejala tudi tiačenim narodom v Avstriji zlata
svoboda.
Mirovni kongres donese rešitev.
iz Duneja se nam obeta drugačna, ie dclna
reSitev jagoslovßnskega vprašani.--. ki ni pristen izraz
celoskupnega Ijndstva. Toda naša zadeva jo med-
Rc:sudna. To je že do svoji naravi, kor so po-
samezr.i deli bodoče Jugoslavije v raznih državah.
Z isto pravico, kakor se je poJjsko vprašanje pri-
znalo kot rnecnarodno, je tudi jugoslovansko. Sploh
v Avstriji ni — vsled nadvlado Nemcev in Alažarov
na merodajnih nujstih — prostora za p-avo nine-
vanje in vpoStevanje slovanskih narodnih teženj.
Pristojno mesto j« mednarodni mirovni kon-
gres. To je tudi kot v odgi>vor na cesarjev mani-
fest izjavi! v odseku za zunanje slvari v deiegacijah
nacelnik jugoslovanskega kluba dr. Koro?-x.
Wi'sot«, ki tako krepko dl-tira Ncii,č:ji. se ne
bo ustraJi! pred Tiszovo uniformo in se ne bo
ustavil pred inazarsko mitnicc. Na mirovnem kon-
grt-su se bedo .^Insno si-sale in odločile zahteve
S. H. S. po skupnern ujcuiiiv-nju.
Ohranimq miino kri,
Do kdaj pa pokazinio   da  smo  zreii za veliko
Jugoslavijo, da smo je vredni. Stojrno trdno orga-
nizirani   pod   našo   narodno   \lado,   ki   jo   Naroüno
| viece v Zagreb« Bodimo med se^oj siožrii, ohranimo
1 mirno   kr|!   Vsak?.   prenagijcn.jjt   in    nepostavnost
bi   nam   zna'a   šKodcvati.    Torej    potrpežljivost   in
pogum !
Naša Jugoslavija — pride.
|            Bodinv) uvsrjerM,   da pride za n".   prav gntovo
I dan   svobode   in   pravice.   dan.   ko   n.istopi   v   vsej
I s v o j i   k r a s o t i   in   v e i i č i n i   Jugoslavija,   a
nc   p r i s t r i 1; e n a,  kakor   b i   jo   h o t e i i   imeti
Alazari!   Si i   y:   Wilson v   svojem   cdj^ovoru   Av-
( striji z «JiTc 18.   okt. t. i.   proii   Mažna-ni   in nain v
priiog od:oč 1   ter  jc „priznal v   najrazsežnejši
! meri   p r a v i č n o s t   j u g o s 1 o v a n s k i h   težen j.
p o narodni svobodi. N n r c* d i   so   o d s 1 e j i n
n e v 1 a d e s o d u i k i svoji h   j; rav.c   in  s v o j e
usodo".    Z   veseljem   bo Jugoslavija   kmalu objela
vse   svoje   sinove. raxkropljene po celi Sloveniji, po
D;i.!mTciji   in   I.stri,  po   Bo.sni   in   Hercogovini,    po
Hrvaškem in Slavoniji, v Mcdmurju in Banovini. Ta
dan,   dan   rešenja   iz   suznes'i   izpod   tuje  vlade —
bodi pozdrnvljen!
Manifest na lostasti narod.
Narodno \:ece SHS. naznania iz svoje seje, ki
se je vršlla dne 17., 18. in 19. oktcbra tega leta
narodu Slovcncev. Hrvatcv in Srbov, da prevzema
od tega časa naprej, pcoblaščeno od vseh narodnih
strank in skupin, v svoje roke vodstvo narodne po-
Iitike. Od sedaj naprej v splošnih narodnih vpraša-
njih nobena stranka, nobena poiitična in parlamen-
tarna skupina ne bo več vodila nikake posebne pc-
ii lie genii ml
SamoodloČfca r-repušča narodom. da si snujejo
lastno ciomovino. V največji negotovosti živimo
goriški Slr.venci, ki r;as laski imperijalizem rekla-
mira za se. — Lahu se cede zlasti sline po Trstu.
Z Trstom pa je združena tudi usoda  Kraševcev.
Kam büir.o pripad^li ? Trojno je možno.
1.  Lahi bodo pri mirovnih pogajanj.h zahtevali
Trst /.a se.   Ce   hi to   obveljalo,   kar   pa   nasprotuje
duhu samooulocb'j. in Wilson — upsmo — je mož,
ki bo znal svojo b?sedo uveljaviti   tudi proti grabe-
žljivosti Italijrt — potcm spacia   goriški  Kras gotovo
k Trstu. —   italija bo   hotela   trrcti   zahdje   zavarc-
vano. zato bo zaiiievsla kot   žrtev zalaSka   gnezda
na istr.ski   in   daimatinski   obaii —   slov^nski   Kras.
— S tem bi bil del nasega naroda na pritisek Anglije
in Amtrikc zapisan gotovi   narodni   smrti.   Sicer  se
sliš jo giasovi. dn se je Italija   že Trstu   odpovedala
in se zadovoljila z nevtralizacijo Trsta.
2.  Trž?ska  trgovsko-obrtna  zbornica je gotovo
na ruigljaj vlade predlagala,  naj   bi   bil   Trst samo-
stojno trg«v.sko mtsto pod zaščito   Avstrije.  Po tern
predMgu naj bi se tržaska  okolica^. razJirila na vso
morsKO cbal Uo iržiškega zaliva  in  ravno tako na
jugu — t. j. približno 20—25 km cd mesta Trst. —
Če pa ima mes<o Trst obal, bo hoteio imeti tudi
zaledje, ki ne bo gotovo nič manjše kot ekspanzija
ob morski obali. — Tudi tu bi prišlo polovica
goriškega Krasa v zgubo Jugoslavije in v škodo
duhu samoodločbe. — Za enkrat bi Slovenci bili
popolnoma odrezani od inorja, Cesar ne smemo do-
pustiti. — Vendar pa utegne Trst prej ali slej dobiii
slovansko večino. kar bi vplivalo na politični polo-
žaj in tedaj pride ura, ko zastop sam odloči usodo
svoje države — priklopi se Jugosiaviji. — Da to
že naprej zabranljo, zahtevali so Itnlijani (Pittoni)
dne 17. okt. t. 1. v delegac^jah. naj se samostojnemu
Trstu priklopi tudi ital. del Istre in Furlanije. Sicer
pa govori cesarjev manifest / dne 16. okt. t. 1. le o
Trstu in njegovern okolišu, kateremu se obljublja v
smislu želja prebivalcev posebno stališče.
3. Naravno in narodnostno pripada Trst Jugo-
siaviji. — Wilson kot bivši prcfesor bo vzel v roke
zemljevid, — toda ne avstrijske „generalstabskarte",
iz katerega bo razvidel, da mora biti Trst neločljivo
združen z Jugoslavijo. — Wilson ima škarje in
platno. — Glede pripadnosti Trsta ni nobenega po-
misleka. — Laški Tržačani lahko poberejo šila
in kopita ter iščejo mater zemljo, tam kjer jo imajo,
če jim pri nas ne ugaja. S tem bi bili dani Trstu
vsi pogoji obstanka  in   razvoja.  V okrilju  Jugosla-
vije bi se dvignil Trst do prve svetovne hike — a
z njim bi tudi goriški Kras postal neločijivi del
Jugoslavije.
Trst bi pod laško vlado počasi propadel na
luko druge ozir. tretje vrste, ker bi laška vlada vso
trgovino posredovala skozi Benetke in druge Iuke.
Pod laško vlado bi Trst zgubil svoj svetovni glas
in pomen. Kot samostojnemu mestu mu manjka
glavni pogoj obstanka — produktivni element —
rodovitnost zemlje. Da Trst ostane, kar je in se še
bolj povzdigne, mora ostati Jugosiaviji, ki bo po-
sredovala vse kupčijske in trgovske zveze njegove
na kopnem in na morju.
Ničevi so vsi pomisleki Nemcev proti tej re-
šitvi. Boje se da bodo odtrgani od dovoza blagal
Ko bi se Trst res tako zaprl proti nemškim deže-
lam, bi sam sebi grob skopal. Trgovina, če hoče
procvitati, mora nujno iskati odjemalcev in jih sku-
šati zadovoljiti. Trst bo lahko brezdvomno poleg
Jugoslavije preskrboval s kolonijalnim blagom tudi
druge države v zaledju.
Najbolj verjetna rešitev za sedaj je ta, da
postane Trst z malim obrežnim zaledjem samostojno
mesto pod zaščito zveze narodov. Goriški Kras bi
potem ne bil prevec prizadet, a Jugoslavija bo oro-
pana svojega naravnega trgovskega središča.
I*,  o.
litike niti ne bo stopila zasebno v pogajanja s fak-
torji izven naroda, marveč bo v vseh teh vprašanjih
v bodoče edini predstavitelj in odločilni činitelj
Narodno Veče.
I.
Zahtevamo ujedinjenje celokupnega našega na-
roda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem
etnografskem teritoriju, kjer naš narod danes živi,
brez ozira na katerekoli pokrajinske in državne
me je, v eno samo edinstveno, popolnoma suvereno
državo, urejeno po načelih politične in ekonomske
demokracije, ki vsebuje v sebi odpravo vseh soci-
jalnih in gospodarskih krivic in neenakosti.
II.
Zahtevamo, da bo na bodoči mednarodni mi-
rovni konferenci zastopan naš narod enotno po svo-
jih posebnih odposlancih.
III.
Vsled tega odklanja Narodno Veče načrt re-
šitve narodnega vprašanja, kakršen je podan v av-
strijskem cesarskem manjfestu z dne 16. oktobra,
kakor tudi vsak bodoči predlog, ki bi imel namen
rešiti naše narodno vprašanje samo deloma ter mu
odvzeti njegov mednarodni značaj.
IV.
Narodno Vede smatra, da more samo s spre-
jetjem teh načel zajamčiti trajni mir, združenimi v
svobodnih državah, in s tern omogočiti zvezo naro-
dov in splošno razoroženje.
V.
Narodno Veče izjavlja, da se bo po občih na-
čelih demokracije vsem drugorodnim manjšinam v
državi Slovencev, Hrvatov in Srbov zagotovil svo-
bodni razvoj, sosednjim državam v zaledju pa omo-
gočil in zagotovil trgovsko-prometni dohod na
morje, toda brez poseganja v našo teritorijalno
celokupnost in državno suverenost.
Narodno Veče pozivlja celokupni naš narod
ene krvi in jezika, ene duše in enega srca, da se
zastavi za uresničenje teh zahtev in načel z ono
udanostjo in samozatajevanjem, ki jih zahteva se-
danja usodepolna doba. Združimo se torej vsi v
eno veliko, nerazdružljivo narodno kolo, kateremu
je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinje-
nja, svobode in neodvisnosti, da se s tern pokaže-
mo vredne velike dobe, v kateri živimo in velikih
nalog, katere smo prevzeli.
V Zagrebu, dne 19. oktobra 1918.
Dr.  ANTON KOROŠEC,
predsednik.
Dr. ANTE PAVEÜC, SVETOZAR PRIBIČEVIČ,
podpredsednika.
Manifest Narodnega Veca govori danes milijo-
nom Slovencev, Hrvatov in Srbov kot izraz avtori-
tativne oblasti, ki naj poslej vodi narodno politiko
troimenega jugoslovanskega naroda na znotraj in
zur.aj. Narodno Vece kot pooblaščeno zastopstvo
v^eh narodnih strank in zastopstev, se je proglasilo
kot glavna in vrhovna instanca našega narodnega
dela in boja, ki naj se ji od danes naprej podrede
vse naše sile v boju za svobodo našega naroda.
JuLoslovanl in mir.
Vrnite nam naše polke.
Dunaj, 15. oktobra. Poslanci dr. Korošec,
Čingrija in tovariši so vložili interpelacijo na zu-
nanjega in vojnega ministra v zadevi stališča Ju-
goslovanov k pogajanjem o premirju in miru:
Ker se je proklamirala pravica samoodločbe
narodov na podlagi izjave predsednika Wilsona ž
dne 12. februarja 1918, sprejete tudi od osrednjih
sil, glasom katere se ne sme obvladati in vladati
noben narod, če tega sam ne dovoli, in ker je na§
narod ponovno svečano izjavil, da ne bo nikdar
privolil v rešitev, ki ne bi prinesla združitve vseh
delov naroda SHS. v lastni suvereni državi, katera
bi nam zasigurala naš avtonomni razvoj,
ker /?a drugi strani sodelujemo v dosedanjih
zastopstvih samo še, da se borimo za mir in da se
izvede v primerni obliki ločitev od sosedov, vpra-
šamo:
1.  Ali je skupna vlada   pripravljena   že   enkrat
odpreti pot miru s tern, da pripustt zastopnikom na-
rodov, ki se bodo konstituirali  o   narodnih   vladah,
vpliv in izvedbo pogajanj o premirju in miru ?
2.  Ali je pripravljena vlada takoj odpustiti  ju-
goslovanske polke v svojo domovino?
Proč od naše zcmlje!
Dunaj, 15. oktobra. V današnji seji delegacije
so vložili poslanci Fon, dr. Korošec in tovariši
interpelacijo zaradi nameravane jugozapadne fronte
in vojnega ozemlja v slovanske dežele:
Nemška nota, podana kot odgovor na Wilso-
nova vprašanja, vsebuje tudi namen monarhije in
njeno obljubo, da izprazni zasedeno ozemlje. V slu-
čaju, da pride do izpolnitve te obljube, se bo nova
fronta umaknila na stare državne meje ter grozi
južnoslovanskim, po vojni popoljioma izmozganim,
ob ltalijo meječim pokrajinam huda nevarnost, po-
sebno pa sestradani, razbiti in oropani Goriški, ka-
mor se je iz žena, starcev in otrok obstoječe prebi-
valstvo komaj vrnilo, in ki bo iznova zasedeno od
vojaSkih mas brez discipline, največja beda. Stra-
dajoči in zmrzujoči vojaki bodo vsled pomanjkanja
stanovanj in razdejanja krajev prinesli novo nesrečo
nad te pokrajine ter težko ogrožali javno varnost.
Enako bi  se  razprostrla   etapa  čez  jugoslovansko
ozemlje, ki je itak gospodarsko uničeno in ima ko-
maj za nekaj tednov hrane.
Za Nemce in Mažare je komodno prelagati
vojno ozemlje na račun Jugoslovanov.
Zato pa je dolžnost zastopnikov jugoslovan-
skega naroda, da poskrbe za varnost, življenje in
imetje mučenega naroda.
Vsled tega protestiramo proti temu, da bi se
na jugoslovanskem ozemlju napravila nova fronta
in etapa in bomo zahtevali premirje, ki varuje našo
zemljo pred opustošenjem po nahujskanih nemških
in mažarskih četah, in ki nam bo zasiguralo živ-
ljenje, premoženje, hrano in neodvisno izražanje
mnerija. Pridržujemo si nadaljnje korake glede pre-
mirja. Za danes vprašamo vojnega in zunanjega
ministra, ali sta pripravljena v svrho olajšanja ho-
dočega izpraznjenja zasedenega ozemlja odrediti ta-
kojšnji odpust vseh črnovojniških letnikov in ga
izvesti z vso mogočo naglico ?
Narodnl svet za Štajersko
je dne 12. oktobra t. I. pri svojem posvetovanju o
določitvi severne meje bodoče Jugoslavije storil
sledeči sklep:
Zahtevamo kot sestavni del države SHS vse
ozemlje dosedanje kronovine štajerske, kjer je pre-
bivalo skozi zadnja stoletja slovensko ljudstvo brez
ozira na del no, vsled sistema umetno povzročeno
ponemčenje navideznih jezikovnih otokov Maribora,
Marnberga, Celja, Ptuja, Radgone in drugih, ki tvo-
rijo vsled svojega značaja kot prometna sodišča
svojega slovenskega kmečkega okoliša neločljiv del
slovenske zemlje. Narodnim manjšinam se zagotovi
zakonito varstvo.
Obnovitev Goriške.
Glede odäkodnine  civilnim
poškodovancem.
V  navodilu za   obnovne   posvetovalnice,   ki   ga
je izdalo c. kr.  namestništvo   meseca   avgusta  t.   1.
pod štev. K. Sch 1—1918, in ki se naslanja  na za
kon z dne 31. decembra 1917, drž. zak. št.   125,   ii»
minist, naredbo z dne  23. febr.   1918,   drž.  zak.   ŠC.
79, se objavljajo ta-le načela   gledč   odškodnine  ali
podpore, ki jo priznava država napram civilnim po-
škodovancem:
Kje se je zglasiti za odškodnino ?
Dvojna pot je doloČena za to civilnim osebam,
ki so bile v vojski poŠkodovane.
Osebi, ki je bila vsled vojno dajatvenega za-
kona ah prostovoljno zaposlena pri armadi in je
bila v tej službi poškodovana ali ubita, pritiče njej
oziroma njenim sorodnikom ista pravica do oskrbe
kakor vojaškim osebam. V takih slučajih se je treba
obrniti na pristojno  vojaško oblast.
Glede onih pa, ki n i s o služili pri armadi kot
redni vojaki ali kot vojni pomagalci, in so bili vsled
vojnih dogodkov poškodovam ali ubiti, je treba na-
prositi odškodnino ozir. podporo potom politične
oblasti (pri glavarstvu). — Taki slučaji so n. pr. če
je bil kdo vsled napada iz zrakoplovov ali vsled
sovražnega obstreljavanja z granatami, ali vsled
eksplozije kake municije ranjen ali ubit.
V kakih slučajih  se  pravica   do  odškodnine
prizna?
Ista se prizna pod temi-le pogoji:
1.  Poškodba mora biti težka ali vsaj taka, da
se poškodovancu zniža za 20% pridobitvena  zmoŽ-
nost.
2.  Da ni poškodovana oseba   poškodbe  z  1 a -
stno   krivdo   povzroöila,   n.   pr.   pravico   zgubi
kdor se proti prepovedbi poda na nevarni kraj, kjer
ga je potem nesreča doletela.
3.  Poškodba   mora   biti   neposredni  uči-
nek vojnih dogodkov ne pa n. pr.   če je kdo vsled
nalezljive bolezni ali naporov v "begunstvu podlegel.
4.  Prosilec mora   biti  res   ubog,   to  je   če je
preživljanje dotične  osebe   brez   podpore   ogroženo.
To mora potrditi duhovni in občinski urad.
Koliko znaša odškodnina?
Po minist, naredbi z dne 23. febr. 19*18, drž
zak. št. 79, znaša tozadevna podpora 30—54 kron
na mesec, ki se ravna po večji ali manjsi poškod-
bi. Minist, naredba z dne 1. aprila 1918. je pa ta
znesek za še enkrat toliko zvišaia, tako da gre ci-
vilnemu poškodovancu mesečno od 60 do 108 K.
Kdo sme zahtevati odškodnino?
V  prvi vrsti poškodovanec sam, v  drugi   vrsti
njegovi sorodniki ali dediči. Med temi se  pa umejo
tisti, kojih preživljanje je bilo odvisno   od poškodo-
vanega in je sedaj ogroženo. Izjema od tega pogoja
se prizna osebam, ki imajo po   zakonu   pravico  do
vzdržavanja (alimentacije) n.  pr. zakonska   žena   in
nepresUrbljeni otroci (zakonski ali nezakonski). —
Prosnje za priznanje omenjene odškodnine se
lahko vlagajo tudi pri uradnih posvetovalnicah,
kjer imajo za to na razpolago posebne obrazce
(št. 9) — v Gorici ul. Municipio St. 4.
Dež. dein. družba „Gorlca"
Novo podjetje za vpostavitev goriške dežele
se je v üorici osnovalo pod imenom: Dež. delniška
družba „Gorica". Prvotna delniška glavnica je
določena na 5 milijonov kron, a se ima povišati do
25 milijonov. Potrebna pojasnila- daje deželni odbor
goriški — tajništvo — šolska ul. št. 5.                       j
Kakor se nam zatrjuje, je to novo podjetje
prava kopija „Obrtne centrale" v Ljubljani.
Nimamo proti tej ustanovitvi sami nasebi ničesar.
Zelimo le, da bi ne bilo mrtvo rojeno dete, in da bi
se res tudi za obnovitev Goriške kaj storilo. Usta-
nov in podjetij imamo dovolj — in vendar obno-
vitev ne gre naprej.
Sicer mi Slovene! imamo že lastno podjetje
„Obrtno centralo", katero je „Narodni svet" sprejel
za skupno slov. zadevo in je priporočil kot nad-
strankarsko podjetje.
Torej za slov. stran dežele ni bila taka sila
hiteti z novim podjetjem na dan. Skrbeti bi morali,
da podkrepimo Že obstoječe. Pač pa verujemo, da
je bilo to v interesu laškega dela dežele. In tu do-
stavimo naš glavni pomislek: Bojimo se da bo ro-
mal dež. denar v veliki večini v Furlanijo. In to
sedaj, ko smo že skoro gotovi, da Furlanija ne bo
več tvorila z nami skupne dežele. Caveant consules!
Poziv. — Z ozirom na oklic anonimnega pri-
pravljalnega odbora deželne delniške družbe „Gori-
ca" / Gorici z dne 9. oktobra t. 1. pozivlja Pokra-
jinski odsek Narodnega Sveta v Gorici občine, kor-
poracije in posameznike, da radi sedaj nejasnega
položaja počakajo s pristopom do nadaljnih
navodil Narodnoga Sveta. V Gorici, dne 23. oktobra
1918. Pokrajinski odsek N. S.
Vojna poročila.
Jugozapadna fronta. Radi slabega vre-
mena so se zadnje dni vršili le manjši po-
izvedovalni boji in male krajevne praske. Tudi le-
talci so mogli le malo delovati. Včeraj in predvče-
rsjšnim je bilo slišati od časa do Časa gromenje
topov.
Jugovzhodna fronta. Iz Albanije ne ve
uradno poročilo povedati nič posebnega. Razni listi
pa pišejo, da nadlegujejo domačini naše vojaštvo
in da mnogi nastopajo naravnost sovražno in z
orožjem proti naši armadi, ki se mora tedaj boje-
vati zoper dva sovražnika, Italijana pred seboj,
Albanca za seboj.
V Srbiji se vrše boji na obeh straneh južne
Morave, kjer so v zadnjih dneh odbile naše in nem-
ške čete več močnih napadov. V gorovju zapadno
od Zaječavja pa je Srb pridobil na ozemlju. Uradno
poročilo je parkrat priznalo tudi boje z ustaši.
Zapadna fronta. Na Francoskem so se
Nemci umaknili do reke Lys. Prihodnje velemesto,
ki bi ga znala nemška armada izprazniti, bi bilo
tedaj Gent. Sicer se vrše na tej bojni fronti sedaj
le bolj delni napadi aliiranih armad, ki se jim
Nemci izkusijo ogniti s spretnim umikanjem. Sploh
se vrši to umikanje v Belgiji in na severnem l:ran-
coskem precej naglo. Iz dejstva, da je dosegel sle-
deči sovražnik že nizozemsko mejo, sledi, da je
ne/nško vojaštvo že zapustilo belgiisko obal. Tu so
imeli Nemci oporišče za svojo podmorsko vojno;
no sedaj ga ne rabijo več, ker je nemška vlada ugo-
dila Wilsonovi zahtevi glede podmorskih čolnov.
Južna polovica nemŠke bojne Črte pa se umika bolj
počasi. Znani Fabrris v N. Fr. Pr. meni, da se bodo
Nemci umaknili do črtc ob Mosi in Senni.
Politični pregled.
Odgovor Avstriji.
Besedilo odgovora ZdruŽenih držav na avstrijsko-
ogrsko noto 4. t. m., ki jo je posial državni depar-
tement potom švedskega poslanika v Washingtonu
švedskemu zunanjemu ministru slove:
Gospod!
Cast mi je, potrditi prejem Vaše note z dne 7.
oktobra. v kateri pošiljate predseduiku naznanilo
avstrijske-ogrske vlade. Sedaj mi je predsednik dal
nalog, naj Vas naprosim za prijaznost, da pošljete
potom svoje vlade c. in kr. vladi naslednji odgovor:
Predsednik smatra za svojo dolžnost, da av-
strijski-ogrski vladi naznani, da se s predloženim
prfcdlogom te vlade ne more pečati, ker so se po
njegovi poslanici z dne S. januarja izvršili do^odki
velike važnosti, ki so kompetenco in odgovornost
vlade Združenili držav nujno izpremenili. Med 14
pogoji, ki jih je takrat formuliral predsednik. je
bilo tudi naslednje: Narodi Avstrije-Ogrske, katerim
želimo, da bodi njihovo mesto med narodi varno in
zagotovljeno, naj dobe najsvobodnejšo možnost za
avtonomen razvoj. Odkar je bil ta stavck zapisan
in izgovorjen pred kongresom Združenih držav, je
vlada Združenih držav priznala, da med Čeho-Slovaki
in nemško in avstrijsko-ogrsko državo obstoja vojno
s^anje in da je češko-slovaški Narodni svet de facto
vojujoča se vlada. ki ima primerno avtoriteto, da
vodi vojaške in politične zadeve Ceho-Slovakov.
Vlada Združenih držav je tudi na najdaleko-
sežnejši način priznala pravičnost narodnih strem-
Ijenj Jugoslovanov po svobodi. Predsednik tedaj ne
more več priznati samo avtonomije teh narodov
kot temelj miru in je prisiljen. vstrajati na tem, da
naj bodo oni in ne on sodniki o tem. katera akeija
avstrijske-ogrske viade bo zadovoljila težnje in poj-
movanja narodov o njihovih pravicah in določbi
kot članov družine narodov.
Sprejmite, gospod, ponovno zagotovilo mojega
največjega spoštovanja.
ROBURT LANSING.
Živela Jugoslavija!
Wilson je govoril. Wilson Avstrije več ne pri-
znava, zato se z njo nima ničesar pogajati. Nad
Jugoslovani ni poklican za sodnika Wilson, pa tudi
ne avstro-ogrska vlada, tudi nikakšen cesarski ma-
nifest, temveč  edinole   Jugoslovani   sami   in   nihče
drugi. Üoslej je kaka četvorica Ijudi na Dunaju ali
Budimpešti odločevala o usodi Jugoslovanov, in čim
bolj so jim naši zastopniki dopovedovali, da se o
nas ne sme odločati brez nas, tembolj so si nem-
ški in mažarski mogotci tiščali ušesa, ter kovali na-
črte o usodi jugoslovanskega naroda. Doslej so bili
avstro-ogrski državniki naši sodniki — trdosrčni in
neusmiljeni sodniki. Wilson pa sedaj zahteva, da
naj bodo odslej Jugoslovani sodniki o tem, katera
akcija avstrijsko-cgrske vlade bo zadovoljila naše
težnje. S tern je Jugoslavija pripoznana kot samo-
stojna država. Zivela Jugoslavija! —
Avstrija odgovori takoj.
„Morgen" poroča: Avstrijsko-ogrska vlada bo
že prihodnje dni odgovorila na Wilsonov odgovor,
posebno še z ozirom na to, ker Wilson ni odgovo-
ril na vprašanje, pod katerimi pogoji naj bi se pri-
čela mirovna pogajanja.
Ententa hoče Ogrsko razdeliti.
„Lokalanzeiger" poroča iz Genfa: Med pro-
gramne točke entente spada tudi  razdelitev Ogrske.
Za varstvo nasih dežel.
19. oktobra se je vršil na povabilo min. pred-
sednika barona Hussareka razgovor predsednika
Jugoslovanskega kluba dr. Korošca z min. pred-
sednikom, pri katerem je dr. Korosec protestiral
proti baje odrejenl ustavitvi obnovitve primorske
dežele. Min. predsednik je izjavil, da mu o taki od-
redbi ni ničesar znanega. Popoldne je povabil mi-
nister za javna dela Homann posl. Foiia v tej za-
devi k sebi ter je konferiral z njim.
Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. KoroŠec
je protestiral nadalje pri min. predsedniku proti
preložitvi irontnih čet v jugoslovansko ozemlje.
Odgovor Nemčije.
Berlinski dopisnik „N. Wiener Journala" po-
roča, da se glasi končnoveljavno besedilo nemškega
odgovora naslednje:
Nemška vlada se zavaruje proti trditvi pred-
sednika Wilsona, da izvršuje nemška armada gro-
zovitosti. O tem predsednik Wilson ne more soditi.
Nemčija pa je pripravljena pritrditi, da razmere
preiščejo nevtralci.
Kar tiče izpraznitve zasedenih ozemelj, izjavlja
Nemčija ponovno svojo pripravljenost, da jih izpraz-
ni, pripominja pa, da bo izpraznitev iz tehničnih
razlogov zahtevala nekaj časa.
Podmorska vojna je povračilo proti angleški
blokadi, vsled katere je propadlo na tisoče nemških
otrok, žena in starčkov. Nemčija pa je v svoji mi-
rovni pripravljenosti voljna, da se neomejeni pod-
morski vojni odpove in jo vodi nadalje le kot voj-
no s križarkami.
Premirje je stvar vojakov, ki se morajo o nje-
govi vpeljavi pogovoriti.
Takoimenovani avtokraciji se je na Nemškem
z ustavnimi izpremembami napravil konec. (Nota
navaja velike že izvršene kakor tudi bodoče spre-
membe.)
V ostalem se Nemčija zavaruje proti vmeša-
vanju inozemstva v notranje stvari, ker mora sa-
moodločbena pravica narodov veljati tudi za Nem-
čijo. Nemčija je za pravični mir pripravljena, sra-
motnemu miru bi se pa nemški narod uprl kakor
en mož.
Ogrska — neodvisna.
Te dni izide manifest na ogrski narod, v kate-
rem se bo razglasila  personalna   unija   in   neodvis-
nost ogrske narodnosti. Ogrska bo pod žezlom kra-
Ija Karl a   postala   popolnoma   neodvisna   država   z
lastno armado, samostojnimi gospodarskimi uredba- I
mi   in   lastnim   diplomatskim   zastopstvom.   Ogrska j
vlada pripravlja  tozadevni  zakonski   načrt.  Ogrska I
bo   pri   mirovnih   pogajanjih   zastopana   po lastnih
zastopnikih.
Združena Poljska.
Berlinski listi so 14. t. m. priobčili oklic, ki
ga je razposlal poljski tiskovni urad v Berlinu, in
ki se med drugim glasi: Tudi za nas Poljake je
prišla ura, ko moramo dvigniti svoj glas, da zah-
tevamo nezastarane pravice naroda. Kdor hoče od-
Kritosrčno in pošteno sodelovati pri gradbi nove, na
spoštovanju pravice temelječe bodočnosti narodov,
ta mora smatrati restitucijo Poljski prizadete krivice
kot prvi neobhodni pogoj tega velikega dela. Samo
združitev vseh v poljskih dečelah živečih narodnih
delov, ki imajo vse pravice države, v celoto. more
dati jamstvo za trajno zvezo narodov.
Turcija sklenila mir.
14. oktobra je španski poslanik izročil v So-
lunu turško mirovno noto ki pravi, da cesarska
vlada sprejme kot podlago za pogajanja točke, ki
jih je postavil predsednik v svoji spomenici kongre-
su dne 8. januarja in naslednjih izjavah, posebno
v svojem govoru dne 30. septembra t. I. Da se kr-
voprelitju napravi konec, prosi cesarska vlada, da
se morajo storiti koraki, da se takoj sklene premir-
je. — Poroča se, da je mir med Turčijo in entento
sklenjen.
Koalicija odpoveduje nagodbo. Zagreb,
17. oktobra. ülasilo hrvatsko-srbske koalicije objav-
Ija danes oster Članek proti Mažarom. Vprašuje,
kakšna mentaliteta je to, ki domneva, da bi se ju-
goslovansko vprašanjc moglo tako rešiti, kakor
nočejo Mažari. Jugoslovani in z njimi Hrvatska ne
pnznavajo več državnopravne nagodbe, na katero se
oslanjajo Mažari. Mažari niso več faktor, ki bi mo-
gel rešiti jugoslovansko vprašanje.  To vprašanje se
tudi ne da več resüi po medsebojmh pogajanjih,
ampak more biti le predmet razprav pri mednarod-
ni mirovni konferenci.
Izjava Jugoslovanov in Čehov k name-
ram vlade. Dunaj, 17. oktobra. Danes se je vr-
šila seja odseka za zunanje zadeve v avstrijski
delegaciji. Početkom seje je v imenu čeških in ju-
goslovanskih članov podal dr. Korošec izjavo, v
kateri se je skliceval na interpelacijo z dne 15.
oktobra v plenarni seji poslanske zbornice, da
vztrajajo Jugoslovani in Čehi brezpogojno na svoji
zahtevi, da se mora čehoslovaško vprašanje rešiti
le kot mednarodno vprašanje. Z ozirom na to neo-
majno stališče in z ozirom na to, da je brez vsake
praktične vrednosti razgovarjati se o predlogih,
stavljenih v cesarjevem manifestu, predno se ne
objavi Wilsonov odgovor, odklanjajo delegati vsako
tozadevno diskusijo kot nepotrebno.
Krajevni Narodni Svet v Trstu odklanja
kakor nenaravno in nesprejemljivo vsako resitey
jugoslovanskega vprašanja, po kateri bi se tudi
v bodoče ločili Slovenci od Hrvatov in Srbov, zlasti
če se takšna rešitev opravičuje z nedotakljivostjo
dežel ogrske krone, ki služi le nasilnemu strem-
Ijenju madžarskega naroda po ohranitvi njegovega
gospodstva nad nemadžarskimi narodi; glede Trsta
odklanja kaka c istotako nenaravno in nesprejemljivo
odtrganje tega pristaniškega mesta od njegovega
zemljepisnega in gospodarskega zaledja, tembolj
ker se takšno odtrganje ne more opravičiti niti po
narodni sestavi prebivalstva, ki je mešano, itali-
jansko in slovansko v mestu samem, dočim je pa
bližnja in dalnja okolica — že od predmestij naprej
— čisto slovenska, tako da ni mogoCe spraviti Trsta
v državno-teritorijalno zvezo z nobenim bližnjim
italijanskim ozemljem drugače kakor preko slo-
venskih tal.
V Trstu, 19. oktobra 1918.
Italija se popolnoma odreka Trstu in
Reki. — Budimpeštanski „Vilag" poroča iz Chiassa:
Italija je v zadnjem Casu popolnoma opustila zah-
tevo, da bi se ji izročila Trst in Reka. Hrepenenje
po miru je v Italiji vobče veliko.
Beg od središča. Kako obsovraŽena je bila
narodom centralizacija vlade na Dunaju, kažejo
najnovejši dogodki, Skoro vsi narodi beže od se-
danjega središča. Ogri hočejo imeti samo personalno
unijo z Avstrijo, drugi niti tega ne več. Čehi imajo
že svojo od sporazuma priznano samostojno repu-
bliko. Nemci se hočejo združiti z Nemčijo. Jugo-
slovani zahtevajo tudi svojo popolno samostojnost
z vsemi suverenskimi pravicami. — Avstriji primanj-
kuje skupnega temelja za vse narode. Družila je
vse te različne narode svoj čas skupna jim kato-
liška vera, a odkar je med narodi ta verska zavest
vsled veri sovražnega gibanja liberalne in socialis-
tične dobe ponehala ali zamrla, ni več med njimi
skupne vezi. A tudi nasilnost in krivičnost vlad
proti nenemškim narodom, jih je naravnost odbivala
od centra.
„Vojno smo izgubili", tako je priznal v
ogrski zbornici znani grof Tisza dne 16. okt. t. 1.,
mož, ki ga štejejo med glavne povzročitelje te krvave
vojske. Na to izjavo so se slišali v zbornici klici:
„To bi bili morali povedati pred pol letom, da bi
bili prihranili stotisočem Ogrom življenje !*
Odstop srbskega kralja Petra. Srbski
prestolonaslednik Aleksander je objavil na narod
manifest, v katerem naznanja, da se bo takoj po
prihodu srbskih čet v Belgrad njegov oče odpovedal
prestolu in prevzel vlado on, kakor Želi to srbski
narod. Manifest pravi: Moj sivolasi oče ho?e vztra-
jati le toliko časa na svojem mestu, dokler zmago-
vita srbska armada ne dospe zopet v Belgrad.
Dopisi.
Komen. — Komisija za cenitev vojnih dajatev
z ozirom na poškodbe radi poljske železnice in po-
škodovanja zemljišč je pretekli teden dovršila svoje
delo v občini Komen. Kakor smo opazovali, zgodilo
se je zvršilo vse precej natančno, ker so šli na lice
mesta od parcele do parcele in natančno določili
poškodovanja. Po izjavi vojaškega zastopnika komi-
sije so cenjene poškodbe na zemljiščih nad en mi-
lijon kron.
Cerkev pri Dev. Mariji Oberšlanski pri
Komnu je srečno prestala vojni vihar. Po štirih le-
t i h je bila prvo nedeljo t. m. procesija sv. rožnega
venca župne cerkve k Dev. Mariji ob obilni udeležbi
domačega ljudstva.
Goriške novice.
Imenovanje. — Cesar je imenoval doseda
njega voditelja tolminskega glavarstva g. barona
Hohenbiihel — glavarjem.
Preč. g. Ivanu Rojicu, dež. poslancu in deka-
nu y Tolminu, je podelil eesar vojni križec za civilne
zasiuge II. vrste. Iskreno častitamo!
G. dr. Ant. Brecelj, primarij v Gorici, je
obolel za špansko bolezen in pljučnico. Zdravje se
mu boljša.
Odbor društva „Skalnica" bo imel prihod-
njo nedeljo dne 27. t. m. ob 4V4h pop. v Gorici, ulica
Morelli št. 4. (v pritličju) sejo.
Karol Čibej, c. kr. notar v Gorici, otvoril
je 21. t. m. svojo notarsko pisarno v Qorici v svoji
hiši Tekališča Fr. Josipa h. št. 84.
Osoda Gorice skrbi zelo goriške Italijane.
Pretekli teden so   imele   njih   stranke   ponovna   po-
svetovanja in opazlli smo ziva'ünü -banje tv.cd
njimi. Slišijo se različni glasovi o njihovih željah.
NajskrajnejŠa struja si Želi združitve z ltalijo, zmer-
nejši elementi predlagajo, naj se Gorico s Furlanijo
vred priklopi Trstu, ki postane samostojen. So pa
tudi taki, ki smatrajo Furlane za posebno narodnost.
Ti Želijo, naj bi se Gorica s Furlani, ki prebivajo v
Avstriji in na Beneškem spojila v svojo posebno
državico, ki  bi   se   federativno   združila   z  Avstrijo.
—  Iz te moke pa, mislimo, ne bo kruha vsaj kar se
tiče Gorice ne. Furlanija ima svoje  središče  — kar
je že svoječasno laška ljudska  stranka  pr/znala,  v
Gradišču in ne v Gorici, ki spada   po  naravni legi
k slovenskemu delu dežele. —
Značilno je, da laški manjšini bivanje s Slo-
venci pod eno streho — kljub zajamčer njihovi
svobodi in avtonomiji ne diši! — Kar je moralo
biti nam dolgo vrsto let v hujših razmerah prav,
njim — zdi se — ni všeč. —
Smrt med begunci. — Umrl je dne 16. t.
m. v Metliki na Dolenjskem 17-letni mladenič Jožef
Pavlin, begunec, sin Jožefa Pavlina iz Gor. Vrtojbe.
Prejela ga je bila „španska bolezen", kateri se je
pridružila pljuCnica ter mu pretrgala nit mladega
življenja. Bil je jako vrl tant. Naj   počiva  v  miru!
—  Ta je v tem mestu že šesta begunska žrtev,  ka-
terih bi gotovo ne bilo,  ako  bi  ne bilo   te grozne
vojne. übogi goriški Slovenci, kako se krčijo  tvoje
vrste!
Smrt je pobrala 4. t. m. v Novem mestu
77 letno Marijo Žbogar, samsko delavko z Goriškega.
Zbolela je za pljučnico. N. v m. p.!
Obrtna centrala za obnovitev Goriške v
Ljubljani ima svojo informaeijsko pisarno v Gorici,
gledališka ulica št. 20. Opozarjamo na to gospode
župane ter jih vabimo, naj priglašajo pristop svojih
občin v to centralo.
Laika iredentovska klika na delu* Zenica
iz Staregore (ime je na razpolago) nam je prišla
povedat, da nosijo okoli kmetov poljski čuvaji, ki
so v službi goriškega municipija, popisovalne pole
v treh jezikih ter prigovarjajo Slovence, naj se pod-
pišejo ter se tako izjavijo za Jugoslavijo. V resnici
pa gre za laško, nam nasprotno agitaeijo. Opozarja-
mo na to g. vladnega komisarja grofa Dandinija.
Municipalni uslužbenci pač niso zato, da delajo
politiko in zdražbo med prebivalci. Zdi se, da je Še
nekaj kvasa ostalo iz stare iredentovske dobe!
Veliko pomanjkanje zdravnikov postaja
čimdalje bolj občutno na Goriškem. Od Bovca do
Gorice imajo Slovenci dva svoja zdravnika, in še
ta dva sta v zadnjem času obolela. Nujno potrebno
je, da se pristojne oblasti malo zganejo ter preskrbe
tudi za civilno prebivalstvo potrebne zdravniške
pomoči.
V zadevi obnovitve Goriške se je dne 14.
t. m. pol  ure  razgovarjal  z  ministrskem  predsed-
uikom načelnik jugoslov. kluba dr. Korošec.
Spanska bolezen, ki se z veliko srditostjo
strašno širi po celi Evropi je po izjavah zdravnikov
kugi podobna. Razširja se ne kakor kolera po doti-
kavanju ampak kakor prava kuga po izpljuvavanju
in vdihavanju okuženega zraka, zato jej tudi pravijo
pljučna kuga. — Najbolj se širi radi tega, ker bol-
niki prezgodaj posteljo zapuste, kar postane zanje
in druge nevarno. Vsled številnih obolelosti počivajo
po večjih mestih skoro vsa prometna in obrtna
podjetja, zaprli so šole, gledišča. Za mrliče primanj-
kuje že rakev, primanjkuje grobokopov. Oblast si
pomaga z vojaki. K vojski in lakoti se je še ta
kuga pridružila. Vojske, kuge in lakote, reši nas o
Gospod! — Pravijo, da je najboije zdravilo
proti tej bolezni, da se gre takoj vj začetku v
posteljo, kjer naj se bolnik dobro iprepoti. —
Razni gospodje rabijo razna zdravila. Tako pripo-
roča znani Dr. Häusle, naj bolnik poje v teku
6—8 ur velik krožnik rudeče repe (jerebpee). Veliko
bolnikov, ki so imeli zvečer 40° mrzlice {je po uži-
vanju rudeče repe ozdravilo čez noč. Ze!o se pripo-
roča čaj iz kamelic in mrzli obkladki črez pas.
Dr. Schulz v Budimpešti je baje znašel zdra-
vilo (serum) proti Španski bolezni. — Od 14. voja-
kov, ki jim je ucepil ta serum — so ozdravili vsi
v 24. uran.
Razne novice.
Naš slavni glasbenik P. Hugolin Sattner je
obhajal na Brezjah 50 obletnico vstopa v fran-
čižkanski red.
Papežev konzistorij. Poroča se iz Rima, da
bo sklical papež koncem tek. leta konzistorij vseh
kardinalov, katerega se bodo udeležili tudi kardinali
iz sedaj sovražnih držav. To bo najbrže prvi mi-
rovni konzistorij.
Cesar je pomilostil 348 upornih mornarjev
v Kotoru, ki pn uporu dne 1. febr. t. 1. niso bili
kolovodje, glavni storilci ali podčastniki. Posto-
panje se nadaljuje le proti 31 osebam.
Za Božič mir. Iz Amerike prihajajo vesti, da
prevladuje v Združenih državah mnenje, da bo
letošnji Božič mirovni praznik. Vsi politični krogi so
trdno prepričani, da bo topot uspel nemški mirovni
korak.
Narodni davek. — Tvrdka Ivan Veselič & dr.
v Ormožu je vposlala kot narodni davek Narodnemu
svetu znesek 2000 K. Da bi imela ta velezaslužna-
in požrtvovalna tvrdka mnogo posnemovalcev. Dr.
Korošec predsednik N. S.
Velika umrijivost v Trstu. V „Edinosti* čita-
mo: V Trstu imamo razne bolezni, ki se širijo
ogroževalno. Posebno pa tako?.vana „španska", ki
jej (ako rada sledi toll nevarna pljucnica. Skoro ni
družine, ki bi ne imela v zadnjih časih bolnika.
Ljudje umirajo, da je groza. Take umrijivosti Trst
?.e els! go nl dO/.ivef. In večinoma mrsinMO mi:;cli
ijuujc, di taki v n^i!cpi;i ilobi svojc^a živijcnis. Ni
hrane, vsled Cesar izgubljajo organizmi vsako od-
porno silo, ni primerne bolniške nege, in vrhu tega
ni ne zdravniške pomoči in ne zdravil. Ljudje
umirajo iznenada, od danes do jutri.
Vojaškim zdravnikcm ie z ozirom na
pljučno kugo dovolilo vojno niinistrstvo, da smejo
poleg voješke službe izvrševati tudi civilno zdrav-
niško službo.
Ustavljeni dopusti. „Zeit* poroča: 20. okt.
se bodo ustavili vsi vojaški dopusti z ozirom na
prometne težkoče, ki so nastale.
Dopusti za čebelarje. C. in kr. vojno minis-
terstvo je odločilo, da dobe oni čebelarii, ki sicer
niso kmetovalci, kmetijski dopust v interesu čebelo-
reje do 14 dni. Dopust se ravna po šievilu panjev,
ktere ima čebelar, in sicer: do 15 panjev 4 dni
dopusta, do 20 panjev 6 dni, do 50 panjev 12 dni
dopusta. Lahko se pa dopust podaijša, če je ta
utemeljen in dovoljuje službeno razmerje. Za dopust
se zaprosi pri raportu.
Sprejemanje brzojavk za vojne ujetnike v
Rusiji je ustavijeno.
Dar ameriških Jugoslovanov Jugoslavia.
Kakor poročajo  holanusld   lists,   so   nabrali düsedaj
ameriški   Jugoslovani   720   milijcnov   frankov   zlata !
kot dar   ameriških   Jugoslovanov   novo   ustanovijeni |
Jugoslaviji.                                                                      1
Rekvizicija kijuk pri viatih in oknih bo za- j
enkrat ustavMena loliko časa, dokler se tczadevno
pobiranje ne odredi tudi na Ogrskem. Nc, mi pri
tem ne pridemo v poštev, razun če nam drugod
rekvirirane morda sem pošljejo, kar je sicer — kot
se sme sklepati iz preteklosti — malo verjetno.
En milijon Angiežev je v sedanji vojski j
življenje izgubilo.                                                           !
Nad 3.69 milijard vojnih izdatkov ima doslcj !
Francija, kakor jc ugotovii v pariški zbornici posla- j
nee Bruzon.                                                                    j
Velikassske dobičke nese vojna Ameriki.
Samo Zedinjene države so od julija 1914 do julija
1916 prodale 7 milijard blaga. V dveh letlh so pre-
jele nad S00 miiijonov dolarjev v cistern zlatu.
Za 25 milijard papirnatega denarja je
avstro-ogrska banka izuaia, kakor je izjavil finančni
minister. Zračunali so, da bi s tern denarjern, če bi
bili samo v enokronskih bankovcih, pokrii celo
monarhijo in Še precejšen del Nemčiju.
Nadškof Ireland ismrl. Pri sv. Pavlu v Ali-
nesoti v Združenih državah je umrl v visoki sta-
rosti 80 let tamošiiji nadškof in učenjak Ireland,
ki je bil irskega pokolenja. Njegova zasiuga je
ustanovitev katol. vseučilišča v Washingtonu. Bil je
zelo plodovit pisatelj. Ta sloviti učenjak je bil prava
dika katol. Cerkve.
Beneski Slovenci, ki so   imeli   vsled   vojnih
udarcev mržnjo do Nernčije pa tudi do stare Avstri- \
je, so se začeli   —   kakor slišimo   —   zanimati   za ]
ncvo   Jugoslavijo.   —    Sicer pa mislimo,   pritiče po j
zakonu   samoodlcčbe   večini   naroda,   da   rekiamira
priklopitev svoje po   sili   odtrgsne   ude   k   svojemu
narodnemu telesu. In tako zahtevamo   mi   Slovenci,
da se beneske sinove   zopet   združi   z   brati   —   v
ckrilju matere Slave.
Gospodarske novice.
Uporabite   pravočasno   papirnat   denar.
Še enkrat opozarjamo: Odplačujte ž njim pridno
svoje doigove, nabavljajte si potrebnih stvari za
hišo in kmetijstvo. Kdor more nai si kupi še kaj
zemlje in lezečega posest'Ta, da se ne bo potem
bridko kesal !
Gospodinj&ki tečaj. — Na jubilejni gospo-
dinjski soli solskih sester v Tomaju se prične z
mesecem novembrcm desetmesecni gospodinjski te-
čaj. Natnnčnejša pojasnila dajejo šoiske sestre Eii-
zabetišča v Tomaju.
Huda zima nas čaka. Neki dunajski list
(N. W. J.) je objavil pred dnevi poročilo iz strokov-
njaških krogov, v katerem je nepobitno dokazano,
Ua bo letošnja letina v Avstriji zadostovala komaj
do k o n c a decembra. Meseca januarja bo torej
že zmanjkovalo moke in kruha. Iz Rumunije in
Ukrajine ni mnogo pričakovati. Ogrska bi lahko po-
magala a nas noče poznati. Pridejo nam torej hudi
Casi in sicer že v dveh mesecih, — Kdor si zamore
pomagati, naj le pohiti. — Sicer pa upamo, da se
prei sklene mir, ki nas reši iz pretv^čih stisk. A iz
previdnosti skrbimo in varčujmo!
Cene krnku. — En kg črnega kruha stane
na Ogrskem 80 v, pri nas 1*20 K 1 kg belega kru-
ha 278 K na  Ogrskem, pri nas  nič — ker ga ni.
Vinske cene so padie tudi na Nemškem.
Železo, ki je stalo pred vojno 17 K, stane
dancs SO K  100 k-.
Kazaa KerL. — V Biu'impesii Job! v-:aka I
oseba na teden 3 kg krompirja, v Gradcu pa 2 kg.
In pri nas? Marsikdo še mesečno ne doseže 3 kg.
Promet s prešiči, svinjsno in mast jo na
Hrvsškem in v inozemstvo prevzame dezelna viada
na Hrvaškem v iastno upravo. Poslovanje se izrcči
hrvaški centrali za živino. — Uparno, da nam ta
naredba poceni izvoz tozadevnega blagg.
Pridelek krompirja in čebule je bil letos
na Ogrskem obiien.
Konj v Avstriji ie bilo pred vojsko 1,900.000. I
Od začetka vojske   pa do junija   191S  se je to šte-
vilo  vsled   vojnih   razmer   zmanjšaio   za   1.121.000
konj, ostalo jih je torej razmeroma prav malo.
Vrednost krone se dviga. Iz Amsterdam a
javljajo dne 11. okt. bankirjem došle brzojavke. da
se je kronski kurz tarn izredno dvignil, slučai, kakor
ga finančna zgodovina še ne pozna. V dveh dnevih
se je kroni nivo zvišal za 20 odstotkov.                      j
Skrob   iz   divjega   kostanja.   Z   ozirom   na I
veliko pomanjkanje in   draginjo   skroba (štirke) prj-
poročamo gospodinjam   siedeči   recepf,   Uako se pri-
pravlja   škrob   iz   divjega   kostanla.    Meterski    stot
divjega   kostanja   da 5   kilogramov   skroba.  Kostanj
dvakrat   olupi,   zgornjo    in   notranjo    kožo.   potem i
zdrobi   in   zmelji   kakor   nioko,   najboljše   / miinom |
za   kosti.  Moko   oskropi   z   mrzlo   vocio,   kc   se  je
škrob vsedel, pa odiij   to   ponavijaj   tako   doigo, da
bo   odlita   voda   popolnoma    čisia.   Pot cm    nrecedi [
skozi   rešeto,   zacstalo   moko   pa   posuši.   Nekatere j
gospodinje napravijajo na pedoben način škrob tudi ]
iz krompirja. Seveda sedanjega pomanjkaira krom- \
pirja kot živiio   in divjega   kostanja   kci   krmilo nu |
gre povečevati 5e s tako potrato.                                 |
Centž*ala za kc»sLl priporoča naj se v sploš- j
nem interesu v večjem obsegu nabirajo kosti kakor I
doslej. Kosti rabijo za izdelovar.je maščobe, rnil:->, I
sveč in lepi!.                                                                  |
I          Rcdki   predmeti,   ki   so   vsled   vojne   skoro ]
i popolnoma iz prometa lzginili (n. pr sukanec, čoko- ;
iada, sukno), postajajo zop;:t vidni in se nrodaiajo {
po znižanih cenah. To se pojavlja skoro po vseh j
večjih rnestih. To ka?e, da blaga je že bile, a spe- 1
kuianti so ga poskrili. Še-Ie vesti o bližajcčeni se j
miru, so ga privedli zopet na dan.                               ;
Žito gnije. Budimpešta, 19. oktobra. V kör- I
medskem parcmlinu je zaclnjc tedne segnilo 160 !
vagonov pšeuice radi nepazljivosti osobjü. Ravna- j
teiji podjetja, med njimi dr. Ljudovik Prrnz iz Ma- |
ribora, bodo imeli s sodiščcm opraviti.                        |
Steklas*ska ©brt pri nas radi pomanikanja (!) :
premoga n^zaduje, mej tem ko na   Ogrskem rastejo
nove obrti te vrste, kot je poročal pri zadnjem jstck- j
larskem prometu g. Mayer.                                           |
Angleški prebranjevahii «r^d jc predpisal, ]
da se morajo prodajati jajca na „težo". Sicer so se j
v severnem delu Angiežke že pop;cj prodajala jajca !
na   funt.                                                                          j
Lesna obrt je doma v liribih nad Qorlco. i
Dobivah smo "-d lam razno ieseno posocio : škafe, |
golide, žehtovnike, grablje, zlice i*d. Med vojsko se j
je malo izdelovalo. deloma so 'judje ob bygu izgu- I
bili potrebno orodje, dsloma so miaiši pri voja.dh j
in se je moglo le težje prodati, ker je blla Gorica v ;
sovražnikovein ognju in rokah. Le nekaj starih liu- \
di se peča še 's tem, ki nosijo te lesent izdelke po |
deželi v zatneno za živež. Dobro ni biio, da bi '
„Obrtna centrala" poskrbela za mlajši mrasčaj, ki ;
d\ so posvetil tl obrti, za potrebzio orodje, za les i/. !
trnovskega gozda in za koncentriraiio .razprodajo te i
posode v Gorici. Tudi ta obrt bi donesia v zimskih
dneh lep denar in bi si ljudje iažje opomogli.
Jajčnih lupin ne mečiino v sxneii. — Ja;'-
čne lupine imaio v sebi mnogo apnene in fosse rove
soli, ki delajo pri rasti kaj posebno debele kosti.
Pri nas jih navadno vrženio v smeti, k vecjemu jih
damo kokošim. Jajčne lupine pa so ravnotako dob-
re za druge doniače živaii. osobito mlajše. Mcsto da
j vržeš lupine proč, stolči v prah in pomešaj jih med
| drugo krmo.
^      _   ,         _         _^——^————^^^-^—
Koiiček za vprašanja in odgovore.
I. F. Kamnik. — „Soča", ki hoče biti informa-
tiven list za begunce, ni Še izsla. Izdajaieljstvo
„Soče" prcsi v „Edinosti" naročnike potrpljenja,
ker je papir poslan z Dunaja nekje obtical. — Ome-
nimo Van?, da „Soča* ni spadala pred vojno ne k
stari ne k novi struji, temveč je bila giasilo narodno-
| napredne stranke.
B. Š.   Ribnica. —  1. V   prošnji   za   podporo   v
svrho nabave pohištva je treba izgubljene predmeie
in njih vredr.ost posamič navesii in ne sumari'!no,
in sicer po mtrovnih cenah iz !. 1914. 2. Prošnjo
mora potrditi dotični obč. urad na üor. in se predlaga
na nasiov : C. kr. namestništvo, za obnovitev Goriš-
ke v Gorici (ul. Codelli). 3. Nakazani znesek ni od-
škcdninn, tetnveč pedporn, katero bodo pn pri iz-
piaCri"':: por:"°::"   ";'-'¦" ¦¦:!'::- :   odbili.   Xavatiro   n.i-
Dotični obrazec Vam dopošljemo. Omenimo. da
je treba označiti natanko btanovanje. katero se miaii
opremeniti. To stanovanje mora biti na (joriškem
(v vojnem ozemiju).
C. M. v P. — Priiiodnjlc! Mvala!
I/.d3j;i kcusorcij  .üoriike ^tm./e".
Odjrovomi nrednik :  Josip VimpulSc!-:.
Tiska   ,Nnrodna Tisk:irn;i*   v  üorici.
Q       V»     •     «i             M         8yj            Mi       V     (i   t
0/o/ž/j/j cSosičj                  "  S^^
c. kr. račiitiski podcastnik,                 1'>
Smilija Sosič roj.  Spacapan,              \
poročctia.                                      !
j    TRST.            13. oktobra 1918.            OZEUAN.    \
i
Sorodnikom.   prij:itf!i»>m in /.liaiicem isaziianjiiii!')
tu/.no vest, Aw je mtš Ij'.ibi  soprc <:. vč\\ t,;sl, iid.
Franc pL Hsja
dno 21   t. m. prrvitlen s svi-toi;ijštvi v (iospotlu /.asp:!!.
Števerjan,  21. oktobra  \U\6.
Z-3lyjGČi t-siai'.
ins
a list!
dobro staro sadno   K,  4'—,   5'—,   6'5O,
trgovina   viiaa   na   veliko   A.   PREBIt.
Gorica, visa &.  Antonio 13.      —     —    —
Prcua se  pisaini stroj   (Schreibmaschine).
ict ^s-va ft» «ä c.ä & s?. Twr___________________________________:_______
Maslov pri upiravü lista.
ss   Dr. Iv© Novak    ss
oclvetnik v Gorici, naznanj.'i da je že otvo? 1  svOiO
odvetniško pisarno v Goric!, Tekališče Fr. Jcžefa
št. 34 in da tarn  ura-lujo vsnk (!?in  od l!.,9 iire dop.
:/2 1   pol. in od 3. do 6. pop. Ob nede'jch in prarnlk-ii
je pisarna /.-'prta.
Čebelni vosek, satme in ined
kupuje  po   najvišfi   dnsvni ceni
JERNLJ KOPAČ, Ljubijana
—    CELOVŠKA   CESTA SO.    —
¦
onska zveza
{pspedorsliEh saäruß in firušte^,
! registrovaaa sad^uga z omsj. zaveso v Gorici
iiiaduje
1     *   ~     ftl   -'   l*v!         -I*         y^  <-       ft»l
I. imdstr.
Člani  in   vlagatelji   pridružen;h   posojünic,   ki   vsled
vojnih   dojjodkov   še    niso   mojjle    obnoviti   svojega
poslovanja.   naj   se   v   svoiih   zadovah   obračiijo   do
Goriske zveze.
Evgen Rayer
zaloga vina,
6ör!C.?, yia Testro 21
(Giedaiiska ulica).
I Priporoča  svojo  veliko   zalogo  v.^akovrstiiih   vin po
zmernih cenah.
Podnižnica Ijubljanske kredlfne banke v Gorici
Vrtna uliea 24.
Obrestuje vloge na knjižice po 4°j0 brez odbiLka rentnega davka.
Vloge v tekočem in žiro-računu po dogovoru. Kupuje in
prodaj?. devize, valute,  vrednostne  papirje  vseh   vrst. Prodaja
srečk razredne loterije.
Eskontira   men ice,   devize,    kupone,    izžrob.    vrednostne    pa-
pirje itd.   Izdaja čeke,   nakaznice   in akreditivo   in vsa   tu-   in
inozemska   mesta.   Daje   predujme   na    vrednostne   papirje    in
izvršuje vsakovrstna borzna naročila.
Financiraiije dobav za obuovitev Ooribke.