Nad zlatim žitnim poljem ...
Nad zlatim žitnim poljem       Med rožami samoten
je jutro se spočelo —               in tuj sem vsem korakal,
in zlato žitno polje                   smehljal se ob spominih
vzneseno je zapelo.                  in od genutja plakal...
Do neba zabučala                     Omamljen sem od sreče
je pesem veličastna,                 prikrival bol v očesih —
in gorko jo čutila                    in v blodni zmoti vzdihnil:
je duša sladostrastna.              Moj Bog, jaz sem v nebesih!
Miroslav Kunčič^