16
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Zbornica poslancev se je po tritedenskih počitnicah 11. dne t. m. zopet odprla; zbornica gosposka pa začne zborovanje 14. dne t. m.
—   7. dne t. m. so naši ministri prišli nazaj na Dunaj iz Budapešta, kjer so bile razprave zarad Ogerske banke itd. Iz poročil vladne „Pol. Corr." ni razvidno, da bi bili kaj seboj prinesli, brž ko ne , so še kaj doli pustili, le da si ohranijo svoje ministerske stole. Magjari hočejo komandirati — Dunajski ministri naj jim bodo sluge! Bog sam vedi, kako se bodo raz-motale razmere med temi in unimi ministri.
—  Kakor so zamotane te stvari, tako zavozljane so tudi Turške homatije, katere vrediti je bil grof An-drassv poklican. Govori se, da vse vlade, ki so podpisale Parižko pogodbo, se skladajo z Andrassv-evim načrtom. Kaj pa, če vlada Turška ne pritrdi predlogom grofa Andrassv-a in če ustajniki niso zadovoljni s tem, kar jim diplomati ponujajo? Na to pa šegavo odgovarja oficiozna „Mont. Rev." tako-le: „no, potem pa je ves stan zopet popolnoma drugačen, in treba bo novih sklepov; Evropa bo potem pravico imela reči, da je vse poskusila, kar je mogla, da bi se nove zapletke zadušile in nove še huje homatije odvrnile." — Iz vsega tega je jasno, da iz dosedanje diplomatiČne moke ne bo kruha. Pri vsem tem pa ščurkoma teče kri mučenikov na Turškem!
Iz Gradca. — Tukajšnje katoliško politično društvo je v zboru 27. decembra 1875 izreklo iskreno zahvalo poslancu Hermanu za njegov krasni govor, ki so celega prinesle „Novice". Nekaj enacega je sklenilo tudi društvo y Frohnleitenu na Stajarskem.
Iz Češkega. — Cehi imajo že zopet nove volitve za deželni zbor, in sicer volijo 21. svečana kmetijske občine, 24. mesta in 26. Hebska trgovska zbornica. 73 poslancev imajo voliti. Narodni volivci bodo gotovo zopet sijajno pokazali, da so tako malo trudni volitev, kakor vlada ni trudna razpisovanja novih volitev.
Iz Tirolov. — Veliko nevoljo dela po vsej deželi ukaz ministra Strehmavera, po katerem se smejo brez dovoljenja deželnega odbora protestantovske občine v Inspruku in Meranu snovati. Vrli Tirolci se sicer ne boje peščice protestantov, ki so v deželi se naselili; al imajo deželno postavo od 5. aprila 1866. leta, po kateri le deželni zbor o tem določevati more.    Libe-
ralci pa — se ve da — podirajo vse deželne pravice s pravicami vaegamogočnega državnega zbora.
Ogersko. Iz Budapešta. — Jako ostro je v zbornici gosposki konservativna stranka kritikovala postopanje liberalnega strandarskega ministerstva; al pri ministru takem, kakor je Koloman Tisza , ki hoče Ma-gjarski Bismark postati, so vse besede, če tudi skoz in skoz resnične, le bob v steno; v drznosti svoji je govore nasprotnikov primerjal z „javkanjera starih bab!" Al o sedanjem stanu Ogerskem ne tožijo samo stare babe, ampak na milijone tacih mož, ki vidijo, kamo jadra oholost Magjarska. Ce bi Tisza dognal svoje namere, vničena je vsa starodavna svobooda županij (komitatov) in Ogerska dobila bi centralizem tak, kakor ga ima Francoska.
Francosko. — Nova politična doba se začne čez 3 mesece. Državna skupščina je po 51etnem, večidel srečnem delovanji 31. dne u. m. prestala in po novih volitvah poslancev ta in prihodnji mesec se nova skupščina začne. Predsednik ljudovlade Mac Mahon ima glavo in srce na pravem mestu, ki je s pomočjo narodnih poslance? odvrnil krvave prekucije, ljudsko šolstva ohranil na katoliški podlagi, Pruskemu mololiu poplačal 5000 milijonov itd. itd.
Iz Belgije. — V Charleroiji so zopet začeli delavci razsajati; bati se je novih prekucij komunističnih.
Iz Turškega bojišča* — Kristijani v Bosni so na sv. Miklavža dan proklamacijo razposlali do svojih bratov muhamedanske (turške) vere, v kateri od njih zahtevajo, da se ž njimi vred vzdignejo zoper Turka ali naj bodo mirni. „Bratje muhamedanci! —¦ pravijo r tej proklamaciji — Osmanov (Turkov) ne trpimo dalje v naši domovini. Dosti je, da nas 500 let mučijo. Ne bojte se: vas, vaše otroke, vašo vero in vase bogo-molje čuvati hočemo kakor svetinjo. Vi ste nam bratje! Ce vam Turek pravi, da smo se proti Vam vzdignili, on laže. Povedite begovom, naj se ne borijo proti nam, mi jim hočemo zemljo odvzeti, al odplačati jim to kot svojim bratom, vsaj ni bilo pravično to, da oni imajo na tisoče oralov zemlje, mi pa da ginemo lakote. Po-mozite nam prognati Osmana ali pa bodite mirni !"
Po poročilih hrvaških listov so imeli ustajniki r Hercegovini zadnje dni nesrečo na dveh krajih, namreč po neprevidnosti vodje Peko Pavloviča in po izdaji ogleduhov, ki so neko četo Turkom v pest pripeljali. Pri hudi bitvi so ustajniki zgubili veliko ljudi. Vendar to še ne odloči nič, marveč uči le ustajnike, da morajo povsod previdni biti. — „Obzoru" se poroča, da Turke zima hudo tare; pri Banjani jih je 300 zmrznilo, več sto jih pa leži ozebeaih po bolnišnicah. — V Srbiji so zvedeli za neko zarotbo namenjeno zoper knezovo življenje; knez si več dni ni upal s hiše, mati njegova pa je zapustila Srbijo,   ker   knezova politika ni všeč.