KDAJ BO NAŠA ŽENA TUDI V PRAKSI 
ENAKOPRAVNA?
PRAZNIK ŽENA je za nami in si moški mi-slimo »sedaj pa imamo spet eno leto mir«. Toda ne bi smelo biti tako! Ni prav, da naši ženi izrekamo priznanje in pozornost za vse kar store za nas in za našo družino samo en-krat na leto, ali pa da se samo za 8. marec spomnkno vloge žene v družbi, na njen delež v družbenem in proizvodnem delu, na njeno vzraščenost s samoupravnim sistemom ali pa na njeno večkratno obremenitev, ki jo ima kot žena in proizvajalec oziroma javna delavka, čeprav je z ustavo, zakoni in dru-gimi predpisi, samoupravnimi akti ter šte-vilnimi dokumenti družbenopolitičnih organi-zacij ženam zagotovljen enakopraven po-ložaj v naši družbi. Doslej smo posvečali pre-malo pozornosti zagotavljanju in uresničeva-nju pogojev, ki bi omogočali dejansko reali-zacijo z ustavo opredeljenega položaja žene. Zavedajmo Se, da dejansko obstaja razkorak med formalno-pravno enakostjo žena in nje-nim dejanskim položajem.
je od 375 zaposlenih žena kar 112 aktivnih v samoupravnih organih, vendar je to aktivno delovanje žena najslabše v delovnih organi-zacijah, kot so Lek, Viator in Tovarna de-korativnih tkanin, kjer je od 1986 zaposlenih žena samo 63 članic v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Iz zgornjih podatkov je razvidno da so že-ne v zelo visokem odstotku udeležene v pro-cesu ustvarjanja narodnega dohodka, toda v zelo majhni meri pri odločanju o rezultatih svojega dela in delavcev v družbenem delu, gotovo pa pri vprašanjih za katere so kot žene in matere še posebej zainteresirane.
Vzroke za nezadovoljivo družbenopolitič-no aktivnost žena je treba iskati predvsem izven njih samih. Žene so pripravljene v več-ji meri sodelovati pri oblikovanju in uresni-čevanju pomembnih družbenih odločitev tako v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih širših samoupravnih skupnostih, kot v skupščinah, družbenopoli-
Laboratorijsko delo v tovarni zdravil Krka v Novem meslu
Ustavna reforma in nadaljnja graditev po-litičnega sistema je zato vzpodbudila konfe-renco za družbeno aktivnost žensk Jugosla-vije in zvezno konferenco SZDL Jugoslavije, da obravnavata nekatera aktualna vprašanja družbenega položaja žensk kot dejavnika raz-voja političnega sistema. V ta namen so bile pripravljene teze za javno razpravo, ki se je •v času pred praznikom žena vršila tudi na območju občine Šiška pod vodstvom pod-predsednice SZDL občine Šiška in predsed-nico sekcije za družbeno aktivnost žena pri SZDL Šiška Ivanko Kukovec. Javne razprave so bile v nekaterih delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah, zdravstvenih do-movih in vzgojncHvaristvenih zavodih.
Bilo je ugotovljeno, da je v vseh obiska-nih kolektivih povprečna starost žensk od 27 do 37 let, da v zdravstvenih ustanovah od 235 zaposlenih žena deluje v samoupravnih orga-nih 33, v šolah in vzgojno-varstvenih zavodih
tičnih skupnostih in v organih družbenopoli-tičnih organizacij. Toda rešena niso številna odprta vprašanja, ki onemogočajo ženi, da bi v polni meri uresničila tudi vlogo žene-samoupravljalke. Vendar ne moremo govori-ti, da so to posebni problemi žena, temveč so to problemi naše družine oziroma širše družbene skupnosti. Zaostajanje družbenega varstva in vzgoje otrok, družbene prehrane in gospodinjskih servisov za dejanskimi po-trebami, je glavna ovira na poti ženine eman-cipacije na podlagi njenega delovnega pri-spevka. Z intenzivnejšim reševanjem omenje-nih problemov bomo sicer dosegli določene uspehe pri zagotavljanju dejanske enako-pravnosti žena, vendar bistvenega napredka ne bomo dosegli, če hkrati ne bomo zavest-no oblikovati miselnosti o vlogi in položaju žene v naši družbi.
Zato so bila na teh razpravah o družbe-nem položaju naših žena sprejeta naslednja stališča:
1. vsi pristojni in zainteresirani dejav-niki (skupnost otroškega varstva, organiza-cija združenega dela, krajevna skupnost in druge samoupravne skupnosti ter druž-benopolitične in druge organizacije), se mo-
rajo zavzeti za hitrejše in učinkovitejše reše-vanje problemov varstva in vzgoje otrok. Usmeriti se je treba k iskanju raznih oblik in rešitev tako v samih organizacijah združe-nega dela, kot v krajevnih skupnostih in sta-novanjskih naseljih. V programu standvanj-ske izgradnje za območje Ljubljana-Šiška (program 80), je treba predvideti določene kapacitete tudi za potrebe družbenega var-stva in vzgpje ptrok;
2.  temeljna izobraževalna skupnost, občin-ska skupščina in šole naj sprejmejo ustrezne ukrepe za hitrejše reševanje problemov po-daljšanega bivanja otrok v šoli in družbene prehrane;
3.  organizacije združeiiega dela naj v pri-hodnje posvetijo še večjo pozornost izbolj-ševanju delovnih pogojev zaposlenih in čim-prej sprejmejo ustrezne programe o ukinitvi oziroma   zmanjševanju  nočnega   dela  žena, predvsem y neposredni proizvodnji;
4.  organizacije združenega dela naj posve-tijo večjo pozornost izboljševanju kvalifika-cijske strukture zaposlenih žena ter zagoto-vijo za enako delo enako plačilo, ne glede na spol. V večji meri naj omogočajo ženam za-sedbo vodilnih mest, če izpolnjujejp strokov-ne in druge pogoje razpisa;
5.  glede na doseženi družbenoekonomski razvoj  naše republike, kateremu je znatno doprinesla zaposlena žena, nezadovoljivo ma-terialno  podlago  družbenega varstva otrok, zlasti še dojenčkov, in pomen materinstva y naši' družbi, je treba v večji meri zaščititi zaposleno ženo  kot  mater.  Reševanje  tega problema terja širšo solidarnost vseh delov-nih ljudi, zato naj pristojni republiški organi ta problem čimprej  proučijo in predlagajo ustrezne rešitve;
6.  izvršni odbor občinske konference SZDL naj poskrbi, da bodo v procesu evidentiranja in kandidiTanja delegatov za potrebe delegat-skega sistema v skladu z novo ustavo, v večji meri zastopane žene;
7.  izvršni odbor občinske konference SZDL naj v sodelovanju s krajevnimi konferencami socialistične zveze  spremlja  omenjeno pro-blematiko in izvajanje sprejetih sklepov.
Kot vse kaže, bomo ženo končno obravna-vali kot enakopravnega partnerja, ki je doka-zal, da je kos vsem, še tako težkim nalogam, ki so bile neupravičena domena samo moških.
Mario L. Vilhar