Za poduk in kratek čas. Štajerski deželni zbor pa Slovenci. VI. Nekdaj so naši kmetje okrajne ceste sami navažali, po cesarakih cestak blago vozili ter si mnogo penez zaslužili. To je prenehalo. Zelezna kača jim požira zaslužek, a okrajne ceste navažajo ^šoterliieranti". Dobrotljivost teh ne čutimo sarno, kedar ae vozimo. ampak še bolje, kedar vedno večje okrajne doklade (Be- zirkaumlagen) plačujemo patudi deželne doklade so strašno zavoljo raznik cest posegovale v našo mošnjo. Kajti za ceste smo davkeplačilci leta 1861 vplačali v deželsko blagajnico v Gradci 6467 fl. In letos? No, letos pa 1*26 000 fl, v zadnjih 23 letib grasko-nemškega liberalizma blizu 2,200.000 fl. To so velike žrtve, zvečinoma kmetskim ljudem naložene, kajti ovim je ogromna večina deželskih breraen na ramena djana. L. 1864 je deželni zbor v Gradci aklenil novi red. Po njem razločujemo razven državnih ali cesarakih ali ,,velikik" ceat še okrajne ceste I. ia II. vrste in občinske steze. Pozneje pritaknili so še privozne ceate k železniškim po atajam, nastavili ceatnikarjev, dali narediti mnogo novih cest, starih preložiti ia skleuili, da se skoro vse in povsod v denarjih poravnava. Nasledek temu so veeje številke v dačnih knjižicak. Ła okrajne ceste I. vrste plačamo letos 80.000 fl. podpore (aubvencije) cestatn II. vrste 15.000 fl. [drngo plačajo okraji sami]. za spodnji Muraki most v Gradci 900 fi. za Rosenavsko stezo v gornjem Stajerskem 1500 fl. potiiine deželakim inženirjem 2000 fl., za Dreimarker-cesto 5000 fl. Redni stroški cestni 80 torej 104.400 fl. izrednib pa je 21.800 fl. Tukaj je vštetih tudi 15200 fl. za novo stezo od Slov. Bistriške železniške postaje v Pečke, 5000 fl. za Birkfeld-Ratten in 9000 za prelaganje cest I. vrste. Na slovenskem Štajerskem so deželo največ stale ^ceste iz Poličan v Slatino, Rogatec, Konjice, Smarije, cesta od Planine v Sevnico, (10.000 fl.) Rečica-Letuš (4000 fl) Luče-Logarjev dol, sv. Jakob-Cmerek (12.000 fi.), sv. Lenart-Cmerek (7500 fl.), Bistrica-Pečke. Pristopijo še stro.ški za privozne ceste k železniškim postajam v Pragarskem, Slov. Bistrici (15276 fl. ostalih 16295 fl. plačal je okraj ia občine), v Ruaab (7548 fl.) v Središči (760 fl.) Vendar to ao le svotice proti penezom, ki smo jih plačali v podobne svrhe na nem.škem Štajerskem. Na primer nova cesta AViea-Gleinsteten atane 30.000 fl., Nestelberg 20.000 fl., Liezen 630O fl. Vrhu tega smo k vogerski, Rudolfovi, Giselini, salcburški železnici staviii mnogo in dragih privoznih cest, n. pr. Scbeifling 3S.0OO fl., Schbnau 20.000 fl. itd. No, in tote denarje so liberalni nemški poslanci za vselej zbrisali iz racunov, med tem ko so najubožnejšemu okraju Brežiškemu za privožno cesto k železaiški postaji 10.532 fl. le posodili. Tudi so mnogo cest na Nemškem, zlasti k železuicam, prepisali okrajnim cestam I. vrste. Novih potroškov delajo dcroče reke. Posekavanje gozdov je krivo atrašnim plobam in povodnjim. Zato smo začeli reke zajezovati, trebiti, regulirati. To pa stane denarjev, silno denarjev. Vprašanje le je, bo li kaj pomagalo in če le zastonj penez v vodo nc mečemo! Muro zavračati je trebalo na Murskem polji od Veržeja do Mavte. Stalo je vse blizu 20.000 fl. in dežela je doplačala 2/r,. Dravi so pri sv. Janži na Dravskem polji naredili postransko strugo, da rešijo Spodnji Duplek in sv. Martin. K stroškom 39.407 fl. plačala je dežela 16.403 fl. Na prizadevanje poslanca dr. Radaja in Fluherja plačala je tudi 9523 fl. za obrambo Draviaega obrežja pri Duplekn ia Loki. Savo regulirali so od Vidma do Loča pod Brežicami in stroškov je bilo 43.763 fl. Za Sevniški raost je dežela dala 2000 fl. Saviajo popravljajo od Mozirja do Celja (1877 — 87). Stroški' zaašajo 146.700 fl. Država da 40.000 fl. dežela 71.l3"i fl. ostanek dotični okraji in ob- ciae. L. 1874 skleuejo liberalci popravljati Murino strugo od Grradca do vogerske raeje v 20 letih. Stroškov bi naj bilo 1 530 000 fi. Deželo zadene 612.OO0 fi. dotičae okraje in občine pa 2krat 53.000 fl drugo plača država. Pozaeje so sklenoli rok 20 let skrčiti na 10 let. Nekaj so stroške skrčili, da pokrijejo obresti za v najem vzete dcuarje. Vrhu tega še Gračanom z 19056 fl. plačujemo zid kraj Mure in v Siebenbruaau smo 7783 fl.v djali v Muro za nekšno jezove in prekope. Se ne zadosti: v ohraaitev tega, kar pri Muri popravijo, dovolilo je se 35.000 11. vsako leto; 14.000 fl. zadeae deželsko mošnjo. Najhuje pa nam peneze požira gornje-štajerska Aniža ali Enns. Reguliranje Miur dolge struge stalo je do 1. 1875 aa podlagi postave od 1. 1864 celih 572.220 fl, dežela je plačala Io6 500 fl. Ker pa to ni bilo zadosti, doplačala je 1. 1868 še 7110 fl. 1. 1876 pa 2066 fl. Tudi je prevzela 26.250 fl, katerih posestaiki šotnih skladov (Torflager) niso hoteli plačati; tudi blizu 3000 fl. je poravnala. katere je okraj Irduing dolžan bil. Naposled skleaejo za dovršitev Anižiae regulacije od 1. 1870—79 porabiti še 9:s.^00 fl., od kojih 37.866 fl. deželskej mošnji na škodo. Za edino goraje-štajersko reko Eans plačali smo torej štajerski davkeplačilci 210.582 fl. V vodo zdevali smo v dobi aemško-liberalaej vkup ia za vsem 1,428.156 fl., za ceste in vode vkup pa 3,628150 fl. L 1861. bilo je obojih stroškov le za ceste 6467 fl. za vode 3502 fl. vkup 10.069. Liberalni aapredek je v 23 letih za naše mošnje res velik, veadar rečemo, da so denar za ceste še aajbolje porabili. (Dalje prih.) Sniešnica 23. Cigaa se pritepe med svate za mizo. Ko ga ti začno od mize suvati, se nevoljen odreže: no. to je pa presneto aeumao, da lačnega od mize porivajo, siti pa še zmiraj JeJ°- -