Učiteijski pravnik. —§ Povišice draginjskih doklad. Za povišice draginjskih doklad ni treba posebej prošnje, kakor za povišico osnovne ali položajne pilače, ker isto nakazuje prosvetni oddelek oziroma knjigovodstvo avtomatično. Šoisko vodstvo mora itak poročati o izpremembah, ki imajo vpliv na višino draginjskih doklad uradno in naj v slučaju. če je knjigovodstvo še vedno izplačallo napaone draginjske doklade, to uradno sporoči knjigovodstvu. ki bo zadevo uredilo. —§ Popolnoma jasno ie, da plačajo dotičniki, ki imajo pravico viožnje za tretji tudi vozni listek III. razreda, oe se vozijo v tem, čeprav se legitimacija giasi za II. razred. —§ Izplačilo povišic pred 1. majem 1924 se ne izvrši radi tega, ker je bila nova plača nakazana le od 1. maja t. 1. naprej. Datičniki, ki so jim zapadle povišice pred tem dnem, jih morajo iztirjati takrat. ko prejmejo izplači.o razlike od 1. Oktobra 1923 do maja 1924. Izplačilo predujmov nima vpliva na to. —§ Kaderska Ieta vštevna v pokojnino. Kaderska leta, Všteta na podlagi zakona z dne 21. decembra 1875 drž. zak. št. 158, so tudi po novem zakonu o državnih ustažlbencih vštevna v pokojnino in za pomaknitev na višjo stopnjo osnovne »plače. V nekem konkretnem slučaju je državni svet z razsodbo z dne 22. oktobra 1924, št. 13.360 razsodil takole: »Državni svet je v svojem četr tem odde,ku vzel v razpravo tožbo N. N. proti rešitvi ministrstva prosvete z dne 13. marca 1924, št. 2020. s katero je bil izveščen. da je preveden v prvo skupino služiteljev z osmo stopnjo osnovne plače, in je. k*o je proučil tako tožbo, rešitev in ostala akta, kakor tudi ministrov odgovor na tožbo, poslan z dopisom z dne 23. maja 1924, št. 4786. ugotovil, da minister ni uvaževal tožiteljeve zahteve, da se mu morajo raounati v smislu člena 241. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. tudi leta. prežita v vojski brez odbitja1 kadrskega roka. Ugovor, da tožiteli tega ni prijavil komisiji za razvrščanje, ne drži, ker se peta rubrika podatkov za razvrščevanje uradnikov in uslužbencev ministrstva prosvete glasi: »Priznana leta službe za penzijo brez vojaških na dan 1. septembra 1923.« — Z ozirom na to je treba ugiotoviti • število teh let v smislu vojnih predpisov. ki veljajo z,a tožitelja in na katerega kaže člen 241. v prvem odstavku. in izdati drugo rešitev. imajoč v vidu člen 233. imetiovanega zakona. Na podlagi navedenega in na temelju člena 233.. zakona o uradnikih, kakor tudi člena 26. zakona o državneni svetu in upravnih sodiščih. izreka četrti oddelek državnega sveta tole razsodbo: »Rešitev ministra prosvete z dne 13. marca 1924, št. 2020 se razveljavlja v kolikoir se nanaša na službena leta za ddločitev stopnje osnovne plače. Predsednik IV. oddelka državnega sveta Miioš Paunovič. sekretar Gj. Popovič.« PRAVILNIK o voznfh olajšavah na železnicah v državni eksploatacl.ii. Ker ie lizdalo ministrstvo za promet z naredbo M. S. br. 21.156/24 z dne 9. oktobra 1924. nov praviinJk o brezplačni in znižani vožnji na železnicah v državni eksploataciji. se s tem ukiinja dosedanji pravilniik (Ur. I. z dne 12. decembra 1921.. št. 339/147) in se obenem objavlja nastopni i?pisek iz novega pravilnika o voznih olajšavah, kolikor se nanaša na častniike. državne uradnike. upokojence in njih rodbinske člane kakor tudi na društva. (Ur. list. št. 105. od 17. tiov. 1924). II. Uradnlki in ostali državni uslužbenci. Člen 69. Vsi državni aktivni uradniki in ostali državni uslužbenci užfvajo na železnicah, ki jih eksploatira država, 50%en popust voznih cen redne tarife. Člen 70. Za državnega uslužbenca se smatra vobče ona oseba, ki je po zakonu o civiilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923. ali po zakonu o ustroju vojske in mornarice 'iz leta 1923. postavljena za državnega uslužbenca. Člen 71. Državni aktivni uslužbenci kakor tudi častniki, uživajo znižano vozno ceno na železnitah v državni eksploataciji po členu 69. teh predpisov brez ozira na število potovanj v enem letu. Člen 72. Kontraktualni uslužbenci, s katerimi se sklene formalna pogodba po poslednjem odstavku člena 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, uživaio olajšave po členu 69. teh predplsov; toda ministrstvo. ki sklene pogodbo z dotično osebo, ne srnc te pravice s pogodbo izrečno priznati. Dnuvničarji, ki so nastavljeni po navedenem člcnu 130, ne uživajo vozriih olajšav na železnicah in legitimacije se jim ne izdajajo. Istotako ne uživajo voznih ugodnosti honorarni uslužbenci, ki so kot taki nameščeni pri poedinih državnih napravah. Rodbinskf člani aktivnih državnih uslužbencev. Člen 73. Rodbitiski člani aktivnih državnih uslužbencev uživajo za 50% znižano vozno ceno na železnicah v državni eksploataciji trikrat na leto. Člen 74. Za rodbinske člane se smatrajo: zakonJta žena in otroci, za katere pristoji aktivnemu državnemu uslužbencu doklada po členu 42. zakona o civiinih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Upokojeni državni uslužbenci. Člen 75. Državni uslužbenci, ki so upokojeni. užrvajo za 50% znižano vozno ceno trikrat na leto. toda samo, dokler prejemajo pokojnino in draginjsko doklado. Rodbinski člani upokojenih državnih uslužbencev. Člen 76. Rodbinski člani upokojenih državnih uslužbencev uživajo znižano vozno ceno na železnicah v državni eksploataciji trikrat na leto. Za rodbinske člane upokojenega državnega uslužbenca se smatrajo zakonita žena in otroci. za katere pristojj upokojencu doklada po členu 42. v zvezi s členom 143. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Člen 77. Rodbinski člani upokojenega državnega uslužbenca tie uživajo vozn'ih olajšav v času. dokler upokojeni uslužbenec ne prejema draginjskih doklad. Vdove in sirote aktivnih d n upokojenih državnih uradnikov. Člen 78. Vdove državnih aktivnih uslužbencev uživajo 50% znižano vozno ceno trikrat na leto za čas, dokler prejemajo pokojnino po svojem možu in draginjske doklade. Kolikor pristoji vdovi doklada za otroke po členu 42. v zvezi s členom 149. zakona o civilnih uslužbenoih, imajo tudi U otroci pravico do znižane vozne cene trikrat na leto. Člen 79. Otroci-sirote umrlih aktivnih in upokojenih uslužbencev uživajo to olajšavo trlkrat na leto dokler prejemajo pokojnino po očetu in draginjske doklade. Člen 80. Državni uslužbenci, ki so bili upokojeni pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 1923. ali zakona o ustroju voiske in mornarice iz leta 1923.. uživaio istotako vozne olajšave, kakor je to določeno v prednjh členih. toda zase in za rodhinske člane samo. če prejemajo dragiinjske osebne in rodbinske doklade po zakonu o drasinjskih dokladah državnih upokojencev. Pravica do voznega razreda. Clen 81. Uradnikom glavnih skupin I. in II. kategorije ,in višjim častnikom pripada I. razred, ostalim uradnikom in častnikom II. razred. Zvaničnikom, služfteljem in podčastnikom pripada III. razred. Rodbinskim članom bodisi aktivnega, bodisi upokojen«ga uslužbenca pripada oni razred, ki pripada rodbinskemu poglavarju. Upokojenemu državnemu uslužbencu pripada oni razred, ki mu je pripadal kot aktivnemu uslužbencu Clen 82. Aktivni državni uslužbenec, ki mu pripada I. voznt razred, sme uporabljati samo še II. vozni razred: oni uslužbenec. ki mu pripada II. razred. pa sme uporabljati tudi III. razred. Uradniške 1 e g i t ii m a c i j e. Člen 83. Da se morejo zgoraj navedeni aktivni upokojeni uslužbenc* in njih rodbinski člani koristiti z znižanimi voznimi cenami na železnicah, morajo jmeti osebne legitimacje. da so državni uslužbenci, državni upokojenci, ali da so rodbinski člani državnega aktivnega ali upoko jenega uslužbenca. Clen 84. Te legitimacije izdajajo oblastne železniške direkcije, in sicer: direkcija v Beogradu za državne uslužbence z ozemlja Srbije v mejah iz leta 1914., direkcija v Zagrebu za uslužbence z ozemlja Hrvatske in Slavonije, direkcija v Sarajevu za uslužbence z ozemlja Bosne in Hercegovine, Dalmacije in Črne gore v mejah iz leta 1914.. direkcija v Ljubljani za uslužbence z ozemlja Slovenije in Medjumurja, direkcija v Subotici z ozemlja Banata. Bačke an Baranje. Člen 85. Te legitimacije se izdajajo z veljavnostjo za pet let. Člen 86. Vsako državno oblastvo se obrne na pristojno direkcijo s posebnim službenim aktdm ki se mu mora priložiti overovljen seznamek oseb, za katere se prosijo legitimacije. Seznamek mora biti overovljen s starejšinovim podpisom in s pečatom oblastva. V seznamek je treba točno navesti: priimek in ime dotične osebe, zvanje (z cznačbo kategoriie in skupine). Seznamki morajo biitd sestavljeni ločeno za aktivne uslužbence, ločeno za rodbinske člane in ločeno za upokojene uslužbence. V seznamku za rodbitiskc člane se mora označiti. kaj je uslužbenčev rodbinski član in ali pristoji uslužbencu doklada po zakonu o uradnikih; istotako se mora označiti starost vsakega rndbinskega člana. Seznamke za upokojence vroči direkciji ono oblastvo. pri katerem prejema upokojenj uslužbentc pokojninq. V tem seznamku se inora označiti poleg onega. kar je zgoraj navede-no, ali prejema draginjske doklade zase. nadalje, ali prejema pokojnino po novem ali po starem zakonu in al:i mu po tem pristoji doklada po členu 42. v zvezi s členom 143. zakona o civflmih uradnikih in ostalih državnili uslužbencih, ali pa prejema za rodbinske člane draginjske doklade po zakonu o draginjskih dokladah iz leta 1922. Seznamkom morajo biti pniložene še nerabljene iotograffje oseb, za katere se prosijo legitimacije. Fotografije ne smejo biti na kartonu in morajo ameti velikost 6 X 10 cm. Na zadnji strani fotografije morata biti napisana lime in priimek oseb, ki ji pripada fotografija. Istočasno mora oblastvo, ki prosi za legiitimacije svojim uslužbencem iin njlh rodbinskim članom, predhodno pobrati od vsake osebe po 10 Din za stroške ob 'izdajd legitimaaije ter odposlati te zneske pristojtii direkciji s poštno položnico. Direkcija sme izdati legitimacije samo. če prosi za jzdajo legrtimacij dotično obastvo, ki mu uslužbenec pripada ali pri katerem prejema pokojnino. Neposrednje izdajanje legitimacij je prepovcdano in železnvški uslužbenec. ki bi na ta način izdal legitlmacijo, se kaznuje po predpisih zakona o državnem prornetnem osebju. Člen 87. Legitimacija mora obsezati: 1. redno številko; 2. dobo veljavnosti; 3. lastnikovo ime in njega priiimek; 4. njega čin ali zvanje; 5. urad, pri katerem službuje; 6. vozni razred; 7. datum in kraj izdaje; 8. faksimile di>rektorja oblastne djrekcije; 9. svojeročni podpis lastnikov; 10. razpredelek za podaljšavo z nastopnim bcsedilom: »Podpfsanj starejšina potrjuje z uradnim pečatom in s svojim podpisom, da ie imetnik te legitimacije uradnik in da ima pravico do legitimacije v letu...«; 11. razpredelek, v katerem se vpisujcjo eventualne izpremembe glede veljavnosti za vozni- razred. Clen 88. Legitimacije za aktivne uslužbence so vezane in platnice so ovite v platno modre barve. Na drugi notranji strani platnice se nalepi fotografija. na katefi mora bit! predhodno pritisnjen suhi žig »blastne železniške direkciie. Poleg tega se mora pritisniti na fotografijo tudi vlažni žig železniške direkcije na dva nasprotna ogla tako, da je pečat na fotografijiiSln na platnici. Prva notranja stran je določena za žigosanje in za izpis vsebhie legitimaGije, o čemer govoni prednji člen od točke 1. do vštete točke 9. Legitimaciii se doda list, ki služi za podaljševanje legititrmcije. Ta list ima na prvi strani tni razpredelke. na drugi dva, o katerih govori prednji člen ,in ki se nanašajo na točki 10. in 11. Ta list si pritrdi tako, da se dodasta legitimaoiji dejanski dva liista, od katerih je eden pritrjen na prvo notranio stran platnice. da se izpiše potrebno besedHo. kakor je zgoraj navcdeno. Clen 89. Legitimacije za rodbitiske člane aktivnih uslužbencev in za upokojenoe so dstotako vezane, a platnice so ovite v platno sive barve. Legitimacije rodbinskih članov in upokojencev imajo isto vsebino kakor legitimacije aktivnih uslužbencev. Na legitimacijah rodbinskih clanov se mora točno navesti ime in zvanje očctovo ali moževo. Pri upokojencih je potrebno označiti njegov poklic. dokler je bil aktiven. Leg.:timacije rodbinskih članov in upokojencev imajo vložek šestih 1'istov, od katerih je prvi prilepljen na prvi notranji strani platnice, da se Jzpiše in ožigosa potrebno besedilo. Ostallh pet listov služi za to, da se podaljšuje veljavnost legitimacije za poedina koledarska leta in da se kontrolira število voženj v enem letu. Na vrhu prednje strani vsakega lista se pusti en razpredelek. ki služi za to. da se označi1 leto, za katero legitimacija velja, in za koga velja, nadalje za eventualne izpremembe glede upravičenosti do voznega razreda. OstaLi prazni prostor slttži za žigosanje in uničitev pri vsaki vožnji. Zato je ostanek lista razdeljen na trikrat po dva razpredelka (za odhod in za povratek). Druga stran lista je prazna. Ob fzdaji vozovnice na podstavi take legitimacije ožigosa postaja z mokrim dnevnim žigom ustrezni razpredelek, ki ga uniči sprevodnik ob pregledovanju vozovnic s tem. da ga preščipne. Če postajna blagajna ne more izdati direktnc vozovnice do končne postaje potovanja, izda blagajn:k vozovnico do one postaje, do katere jo more 'izdati, v razpredelku pod žigom pa označi končno postajo. do katere želi potnik potovati. V tem primeru uniči sprevodnik ustrezni razpredelek v legitimaaiji, kadar mu potnik pokaže vozovnico, ki se glas: do končne postajc. Člen 90. Legifrimacfje podaljšuje za koledarsko leto samo ono oblastvo, pri katerem je uslužbenec v službi dne 1. januarja ali od katerega prejema pokojnino. V letu. ko izda direkoija legitimacijo, velja za aktivne uslužbence datum izdaje za dotično leto, tako da morajo oblastva dejanski štirikrat podaljšati veljavnost legitimaoij. V legitimacijah za upokojence in rodbinske člane upokojenih in aktivnih uslužbencev označi in iizvrši oblastna direkdja overovitev v ustreznem razpredelku tudi za leto. v katerem je legitimacija izdana. Generalna direkoija določi na podstavi členov 85. do 90. teh predpisov natančnejšo obliko legititnacij za uslužbence, upokojence in rodbinske člane. Člen 91. Na podstavi legitimaoij se lahko kupujejo polovične vozovnice za mešane, potroiške jn brze vlake, ne pa tudi za luksuzne in ekspresne vlake. (Dalje prihodnjič)