—   87   —
Jezikoslovne drobtinice.
(Kaj bo z »narodnostjo"?) Beseda narodnost ali narodnost je sedanji čas potrebna beseda; še bolj potrebno pa je, de njeni pomen dobro vemo. Kaj pomeni narodnost? Pomeni sploh vse, kar je narddom-ga, — p o sebe j pa, kar ima kak narod p oseb ni ga, razločnima od druzih narodov, postavim : šege,jeziki, t. d.; tedaj kar je narodo^iga posebej. Torej pravijo Rusini (jftuthenen} na rodov ost, (ne narodnost), za to ker je narodoro.   CTudi nekterim našim ljudem bi bilo raz-
umljivši, ko bi narodov namesti narodin, narodov-nost namesti narodnost rekli, ker jih je veliko, ki ne vedo, de neroden in naroden ni vse eno; za besedo rod ali narod še vedo; berž pa ko ime (Hauptvvort) premeniš v prilog (Beiwort) in rečeš na r o din, je pa njih slovenšina že pri kraji, ker potem ne razločijo več nerodnima človeka od narodne ljubezni). Slovenci imamo verh druzih lastivni končnici ov in pa m; — ov za moške, in za ženske imena. Tak6 pravimo, postavim: bratov prijatel, sestri n vert. Horvat o v a serčnost, Krajnična snažnost i. t. d. Južni Ilirci pa, tudi mi kterikrat, in za moške imena rabijo, postavim: Stara-šinin, Lukin, Marki n i. t. d. namesto: Starašinov, Markov, Lukov; od todi tudi narod in, a, o, namesto narodov, a, o, in od todi narodnost, namest narod o v o s t.
(Nikar ne recimo, de je „žleht" žleht beseda.) Zleht izhaja iz „zlo, z le g", zlegt, žleht žlehten. % se pogosto pretika r M, postavim: z in ž (predlog mit); zelo in želo; Z a žar (lastno ime) iz: Zaje-zar; mažem, mazati; žagrad iz zagrad i. t. d. — G se pred t spremeni v A, postavim, teg (niti), tehten, tehtati. Zavoljo nemškiga ;,schleeht" nikar besede žleht" ne zametujmo. Ce je pa le nočemo imeti, pa pred vse „žleht" reči, in ;,žlehtne" lastnosti zaverzimo , potlej je nam pa ne bo treba.            —r—
  -   88   -