528
Raznoterosti.
delovanje — to je bilo geslo mlajših čeških pisateljev od 1. 1854. —, katerih voditelj je bil Janez Neruda. Od tega leta je deloval neutrud-Ijivo. Kamor vstopiš, katerekoli knjige, časopise vzameš v roke, skoro povsodi bereš ime Ne-rudovo. Deloval je kot izboren pesnik, novelist, potopisec — pisal je feuilletone, kritikoval literarna dela, gledališčne igre in slikarstvo. Pesnik-lirik je izdal zbirki: »Kniha veršuv, »Pisnč kosmicke«. Celo vrsto novih pesniških umotvorov je Neruda pričel z delom: »Arabeskv«, v katerih slika drobne dogodbe in jih označuje ostro, kakor tudi ljudi in razmere; zlasti Pražane
popisuje   resnično.   V to   vrsto   spadata  tudi: »Ruzni lide« in »Malostranske povidkv«.
Njega izobraženost se kaže posebno v potopisih: »Obrazv z cizinv«.
Neruda je dobro znan feuilletonist, slovan-stvo nima njemu jednakega. S feuilletoni si je pridobil posebno slavo in močno deloval na Češki narod.
Nekoliko časa je urejeval časopise »Obrazv života«, »Rodinna kronika«, »Kvety< in »Lumir«. Pokopali so ga dne 25. avgusta na Višegradu v Pragi z veliko slovesnostjo.            Fr. L—r.
Raznoterosti.
IN~aše slike.
Prostor ne dopušča in stvar sama ne zahteva, da bi obširno pisali o slikah tega lista. Glede na lepo sliko »Nada« opomnimo, da jo je narisal neimenovan domač risar po tujem vzoru — sliki Bodenhausen-ovi. Kuno pl. Bodenhausen (rojen 1. 1852.) je hodil v Pragi v gimnazijo, potem na akademijo monakovsko. Njegove slike se odlikujejo po vzornem vzletu. — Poslednji dve sliki nam kažeta dva paviljona iz hrvaške razstave, o kateri smo govorili že v zadnji številki. Kar še treba, povemo prihodnjič.
Znamenita  stoletnica.
(Spisal Prostoslav.) (Konec.)
II. Jakob Meverbeer (= Meyer-Beer) seje porodil S. dan septembra 1. 1791, v Berolinu iz imo-vite in veljavne židovske rodbine. Kazal je že v nežni mladosti nenavadno glasbeno nadarjenost in očaroval z igro na klavirju. Oče mu je torej pre-skrbel dobre glasbenike za učitelje; bili so: Fran Lauska, Karol Friderik Zelter, Bernard Anzelm Weber in slavni abbe Vogler; pri poslednjem se je seznanil s Karlom Marijo Weberjem ter sklenil ž njim srčno prijateljstvo. V tej dobi je skladal mnogo cerkvenih in posvetnih glasbotvorov ter opero >Abimelek«. — Potem je šel v Pariz in 1. 1816. v Italijo, kjer se je navdušil za italijansko opero, ter v italijanskem zlogu sam uglasbil večje število oper, od katerih se je pa le jedna ne le v Italiji, temveč tudi na Nemškem udomačila, namreč »Križarji v Egiptu«. L. 1825. izgubi vrnivši se iz Italije očeta; čez dve leti se poroči. Od štirih otrok sta mu umrla dva v zorni mladosti; vse to je povzročilo, da se je za dalj časa odtegnil operam ter skladal cerkvene skladbe, a tudi mnoge krasne napeve raznim pesmim. Iz Berolina se je preselil v Pariz; to mesto mu je bilo posebno priljubljeno, tukaj  je   občeval  tudi z
najznamenitejšimi tedanjimi glasbeniki, tukaj se mu je pridružil izborni libretist Eugene Scribe. 22. novembra 1831. se je predstavljal v »veliki operi« v Parizu prvič »Robert Hudič«, opera, ki si je pridobila mnogo priznanja in se priljubila po vsem svetu; skladatelju je pa pridobila brezmerno slavo in neštevilno odlikovanj; pruski kralj ga je imenoval takrat dvornim kapelnikom. A v Berolinu ni ostal niti leto dnij; vrnil se je zopet v Pariz, kjer se je 29. februvarja 1836. predstavljala slavljena in priljubljena opera »Hugenoti«. L. 1842. ga je imenoval pruski kralj generalnim glasbenim ravnateljem, postal je tedaj vodja berolinske opere. Skladal je zopet cerkvene in druge napeve in skladbe raznim dvornim slovesnostim, a 7. decembra 1844. se je predstavljala kot prva igra v berolinski operi njegova slavnostna opera »Taborišče v Šleziji«, katero je pozneje predelal v  »Severno Zvezdo«.   19. sept.
1.   1846. se je predstavljala bratova drama »Struen-see«, h kateri je zložil krasno in cenjeno glasbo. Po »Proroku«, ki se je v Parizu 16. aprila 1. 1849. prvič predstavljal, sprejet je bil v »častno legijo«. Leta 1859. se je predstavljala komična opera »Di-norah«. — Dolgo časa je predelaval in pilil »Afri-čanko«, katera naj bi vse tedanje opere presegla, vendar ni učakal  predstave,   smrt   ga  je   prehitela
2.  maja 1864. Pogreb njegov v Parizu in Berolinu, kamor so truplo prepeljali, bil je veličasten, kakor še pri nobenem umetelniku. 28. aprila 1. 1865. se je predstavljala v Parizu prvič »Afričanka« in dosegla velikanski uspeh.
Meverbeerove opere so po vsem svetu razširjene in jako priljubljene; niso samo glasbeno zanimive, temveč tudi za oko vabljive in mamljive zaradi velikih »efektov«. Efektu je sicer časih, kakor n. pr. v baletu »Roberta«, žrtvoval celo estetične zahteve. — Vkljub mnogemu nasprotovanju so njegove opere še   vedno   najbolj   razširjene   in   priljubljene.
Meverbeer je užival tudi zaradi dobrih lastnostij mnogo spoštovanja. — Od svojega velikega imetja je ustanovil podporo mladim, nadarjenim skladateljem.
Izdaje in urejuje dr. Fr. Lampe.
Tiska »Katoliška Tiskarna«.