Risanje v Ijudski šoli po sedanjih zahtevah. Spisal Fr. Suher. (Dalje.) Abstrakciji tretje dimenzije, torej prvi fuakciji, se ne moremo izogniti. Pac pa se lahko izognemo abstrakciji kontur in barve; treba nam je le slikati z dotično barvo, ki jo iina predmet. Zastavimo žopič z barvo, zadenemo doti6en ton v luči in senci in razširimo ploskev tako, kakor vidimo telo. To je način, kako izrazimo naravnim potom vtisk — impresion in na6in tega slikanja imenujemo impresijonizem. Umevno je, da je tudi tukaj začetek težak. Za6eti raoramo z najenostavnejšim telesom, in to je barvna krogla. Barvni krogli bomo dali tako ozadje, kakor je papir, ki na njem rišemo in predstavljali jo bomo z lokalnim tonom krogelue barve. Torej slikamo n. pr. rdeč balon6ek, ki plava pred belim papirjem ali belo steno s karminom na bel papir, snežno kepo pred 6rno tablo z belo barvo na 6rn papir itd. Tako se izognemo izmed vseh treh d v e m a dušnima funkcijama. Gotovo raora biti to lažje kakor risanje s svin6nikom. Dokler gre za e n ton in e n o s t a v n e oblike, se ta teorija tudi popolnoraa s prakso krije. Druga6e je le na stopnji, ko je treba maogo barv na eni risbi v kompliciranih konturah. Tedaj inoramo polje deliti in premisliti, kam barvam odkažemo mesta. Tu pa šele praksa u6i, kako je ravnali v vsakem slu6aju posebej. Priznati pa moramo: učitelju je treba mnogo spretnosti, da ve prav ravnati. A odkar se je zacelo pri risanju ozirati na psihološke principije sploh ne moremo v šoli ve6 pogrešati barve. Znano je, da otrok prej zaznava barvo kakor obliko, posebno 6ejebarva živa. Dete vidi svetinjico na materinih pisih, pisanpga metupka na zeleni livadi, sega po svetli luni in zlati vecernici na nebu, nabira rado pestrib evetic in se igra rajše s šareno kroglico kakor z belo. Ko za6enja pisati ne mara svin6nika in tinte, veseli ga pa rde6 in moder barvnik. Ti pojavi naj bi že zadostovali, da se rpora šola ozirati na barvni 6ut otroka. To so tudi storili Američani in Angleži in v najnovejšem 6asu Neraci in Švicarji, ki polagoma prevzemajo ameriško metodo, v kolikor se da prilagoditi obstoječim razmerarn. Nekateri metodiki priporo6ajo za spodnjo stopnjo barvnik. Gotovo je, da ga lahko rabimo; a ako ga rabirno, ni to za pozneje risanje tolikega pomena kakor risanje z barvarni. Ako so mehki, jih je težje rabiti nego barve, ako pa so trdi, mora dobiti otrok težko roko tako kakor po rabi kamenčka in kamenite tablice. — Barvniki imajo nenaravno barvo, so dražji ko barve in se ne dado mešati. Pa še drugi vzroki govore za to, da vadimo risati prosto s 6opi6era. S čopičem direktno se hitreje dela kakor s suhim materijalom Hitro delanje pa je pogoj risanju po naravi. Ovetica vene in ne čaka, da bi se napravila kontura, potem šele barva, oblak na nebu ne čaka, da bi ga konturirali, večerna zarja izpreminja barvo vsako minuto, pa tudi vsak drugi predmet izpreminja barvo io otenjavo, 6e ga rišemo na prostem v polni solnčni Iu6i. — Oporekalo se je, da so barve strupene, da otroci mažejo itd. Pa se De more o še v višji meri re6i o tinti, ki še bolj maže in se še manj da brisati nego barve? Če bi bilo s 6opi6em tako teško ravnati, ne pisali bi z njim Japonci in Kitajci. — Kadar se bo spoznalo, da so te vaje koristne, tedaj se bo tudi našla oblika, kako je z njimi ravnati. Bisanje po predmetu. Neposredno naziranje. Vse, kar rišemo, ima tri dimenzije. Omenili smo že, da moramo pri risanju abstrahirati barvo, Iu6, konturo in tretjo dimenzijo. Ker je abstrahiranje tretje dimenzije, namreč globine, najtežje in je največja umetuost, ki čestokrat velikim uraetnikom dela preglavice (namre6 predmet tako narisati, da se globina izrazi na dvodimenzijonalni ploskvi), se do sedaj v ljudski šoli splob. ni zahtevalo, da bi se moralo risati po telesih. Novodobna šola pa se ne drži te tradicije. Na spodnji stopnji riše ali samo sprednje strani predraetov ali pa po naivnem učenčevem naziranju, ali pa izbira predmete, ki imajo tako malo tretjo dimenzijo, da se pri risanju lahko prezre, ne da bi risba karakteristi6no ne predstavljala predmeta. Merodajna je pri tem tudi leža predmeta, ki mora biti taka, da ne vidimo globine. A že na srednji stopnji se poizkuša v risbi izražati tudi globino — za6enja se z nazorno perspektivo. Otrok naj se vadi gledati telesa in izražati telesnino grafi6no, ne da bi poznal perspektivne zakone. — To risanje je gotovo težko, pa tudi najzanimivejše in najhvaležnejše. Vse drugo smemo reči, kar rišemo do te dobe, ostane igra6a, 6e se risar ne nau6i risati tridiraenzijonalnih tvorov (teles) s pomočjo perspektive in barve. Nikakor pa ni misliti, da bi otroci na srednji stopnji ne imeli smisla za to risanje in ne pojmili perspektivnih prikazni. Kako se izpreminja krog po obliki, ako je nagnjen od gledalca, pojmijo že dečki v 1. šol. letu; kako gine velikost enako dolgih palic v globino, znajo izražati de6ki v 3. šol. letu; istotako umejo, da imajo vzporedne premice bežišče. — To pa zadostuje, da narn je mogoče perspektivno v najlažjih ležah risati enostavne predmete. Edino je še treba otroke navaditi, da znajo vizirati, izbirati moramo prave predmete in staviti jih moramo pravilno pred u6ence. Ucna pot, ki se je držimo v našem učnem načrtu, je naslednja: 1. krogla, 2. jajce v dveh ležah, 3. palice, 4. okrogla cilindri6na telesa, 5. voglata ploskovna telesa z enim beziščem za sabo, 6. ista leža debelejših teles, 7. teles- z bežiš6em na levi ali desni itd., 8. vogelna leža voglatih teles z dvema bežišcema, ki je najtežja in ostane torej za višjo stopnjo. To risanje je gotovo važnejše, kakor vse drugo risanje po naravi. Dokler se perspektivne prikazni na okroglih in na voglatih telesih niso opazovale, tudi ni zagotovljen uspeh risanja po naravi. Ko smo tako večkrat opazovali perspektivne prikazni v naravi: na drevoredih, železnici, cesti, telegrafskih drogih, na hišah, v ulici, na klopeh v cerkvi in šoli, na oknih ia odprtih vratih, na lesteneu v cerkvi in salonu, na dobrih slikah, razglednicah itd., tedaj borao posneli perspektivne prikazni, jih abstrahirali, in otroci naj izkušajo izraziti z besedo, kar cutijo in kar so izražali že v risbah — abstrahirajo naj sami zakone. Tako ustrezarao novi metodi, ki uči perspektivo po principu čuvstva (ne razuma), ustrezali bomo pa tudi nazorom umetnikov, zakaj Bocklin pravi: nPazi, kaj vpliva nate; šele, kadar veš nzakaj", tudi moreš". Eisanje s pripomo6ki. Nemci imenujejo to risanje: Lineares Zeichen, konstruktives (gebundenes Zeichnen) Messen, v Prangu mu pravijo BWerkzeichnen", v najnovejšem 6asu sem slišal izraz BScheinzeichnen". Povsod pa iraa isti namen: Ueenci naj se vadijo, kako je rabiti risalna orodja: razna črtala, šestilo in risalno pero. U6e naj se risati natan6no in praktično za posebne namene v življenju. To risanje je za življenje jako važno, a vendar se v Ijudski šoli ni oziralo nanj. Pa6 pa se goji v obrtno nadaljevalnih šolah in je tu za uspeh vsega risarskega pouka velikega pomena; iraenujemo ga georaetriško risanje in v ožjem smislu projektivno risanje. Da je bila pri nas metoda popolnoma zavožena, kažejo najbolj naslednja dejstva: Vse risanje se je gojilo na podlagi geometriških teles; vse oblike so bile geometriške, ki jih rišejo strokovnjaki z vsemi pripomo6ki. Od otrok pa se je zahtevalo, naj jih rišejo s prosto roko. V domovinoslovju pa se je zopet gojilo projektivno risanje šolske sobe, šolskega poslopja, okoliša itd , ne da bi se prej začelo z enostavnejšimi predmeti, ki so v ton slueaju geometriška telesa, kakor: krogla, prizma, kocka itd. To je postopanje brez prevdarka, brez metode. To risanje naj se goji v zvezi z geometriškim oblikoslovjem, merjenjem, računanjpm in domovinoslovjem, a za6eti je tedaj, ko je otrok zato zrel, z najenostavnpjšimi telesi. — Ta telesa je treba najprej ustno obravnavati, potem šele grafieno predstavljati v eni in dvch projekcijah. Tu se uam nehote vriva še en način, ki z njim izražamo obliko teles in to je rn o d e 1 i r a n j e. Ko smo predmete najprej spoznavali od vseh strani, in sicer tako, da dobimo popoln vtisk, psihološko Bzaznavo" torej z vidorn, sluhom in posebno s tipom, tedaj gremo zopet nazaj od celega tvora do abstrakcij. Torej, 6e predstavljalno telesa, Dam je hoditi to-le pot: Najprej modelujemo telo, potem ga slikamo z barvo kot ploskovno prikazen, nadalje ga skieiramo ss črto, slednjič združirao na višji stopnji vse prikazni telesa v dovršeuo podobo, ga predstavljamo s pomo6jo barve, 6rt (perspektive), senee in Iu6i in dosežemo s tem višek obrazne sposobnosti. To je prava pot, ki jo kaže dušeslovje in ki ga je tudi od^ kazalo pouku risanja v novi dobi. Zahteva se, naj se na vsak na6in uvede v ljudsko šolo tudi modeliranje. Da je modeliranje važno za razvoj dušnih sil, to nam pričajo životopisi mnogih slikarjev, pa tudi literatov, n. pr. Goetheja, Eoseggerja i. dr. V tem smislu pa bi se moralo na učiteljiščih poučevati;tu bi moralo biti modeliranje predmet. Potern bi ga uvedli v Ijudske šole, in ni dvorriiti, da bi se ga poprijeli otroci z velikim veseljem in uspehom. (Dalje.)