Sfaj£*isia /»facfasm C pnotfatAtž*/.
Letnik X.	V Ljubljani, dne 1. avgusta 1930.	21. in 22. štev. a
Jožko Jakše:	f Z liOVRCR
Tako, pa imamo spet, kakor pravijo, >iz fiufarja drobiž«. Vsakega toliko časa, se pojavi na eni ali drugi strani poštne družine klic po združitvi, po zbližnnju, ali vsaj po premirju. Začno se debate, preliva se tinta, včasili pride celo do »neoficielnih razgovorov«, konča pa se vsakokrat z istim uspehom: razidemo se še v večjem nasprot-stvu, prepad med obema taboroma poglobimo še za nekaj metrov, in trhli most, ki nas še veže, zrahljamo se za nekaj vezi.
Brezplodno delo torej. .laz za svojo osebo sem že davno opustil vsako nado na sporazum, zato pa tudi vsak poizkus krparenja. če ne gre skupaj, pustimo! Zakaj siliti »višje«, da se »ponižajo« k nam, ko tudi mi nimamo nikakega hrepenenja, da bi bili na ta način »povišani«. Gospoda zase, raja pa zase! Mora tako biti in prav je tako, zato da bo tem lepši oni sluteni dan ...
Zato bi se v dvoboj Štukelj : Čampa sploh ne spuščal, ako bi me k temu ne silila neka okolnost, h kateri kot poštenjak in kot državni uradnik ne morem molčati. Vsa različna (brezplodna) dokazovanja in raz-motrivanja o šolski izobrazbi, o bistvu organizacije, o večji ali manjši krivdi tu ali tam — vse to sem že prehodil in prebrodil. Menda sem šel v teku svojega sedemletnega javnega udejstvovanja med slovenskimi poštarji že skozi vse faze »sporazumevanja« in »kompromisarjanja«, pa sem se te godlje že dosita najedel in se me zato ne prime tako hitro »lepa« beseda.
Ce hočem biti odkrit, moram priznati, da je prvi članek g. Štuklja (»Quousque tandem...?«) tudi mene nekoliko zmedel. V prvi vrsti zaradi pisca samega, s katerim sem imel že prej parkrat priliko, razgovar-jati se o naših razmerah in čuti njegovo nelaskavo sodbo o maturantih in njih podvigih, katera se pa nikakor ne zrcali v njegovem drugem članku (»Odgovor gospodu Čampi«). V drugi vrsti pa zaradi stvarnega in mirnega tona njegovega prvega članka. Sicer sem že pri prvem čitanju čutil puščice spuščene med naše ljudi, in pa dvojno mero, s katero g. Štukelj presoja razmere v našem in svojem taboru. Zato sem tudi takoj po objavi prvega članka omenil v »Poštnem glasniku« od 11. aprila t. 1., da bomo na članek reagirali »glede na mirni ton in poskušeno objektivnost«. G. Štukelj je namreč hotel dati svojemu prvemu članku videz objektivnosti, nad-strankarstva, kot nekak arbiter med obema taboroma. No, da je bil to samo videz, — ki pa razsodnih ljudi ni preslepil, — je pokazal drugi članek, v katerem je g. Štukelj razgalil vso svojo _ subjektivnost in
pristranost.
Imel sem kot prvi pripravljen odgovor na članek »Quousque tandem...?«, pa sem rad prepustil prednost tov. Čampi, ker sem hotel počakati še par tednov, da bom razrešen vodilne funkcije enega tabora, češ da bom kot tak lažje in svobodneje govoril o naših zadevah. Po prelomu, ki je nastal z drugim člankom g. Štuklja, nima moj prvotni, nad vse mirni odgovor nobenega pomena več, pa hočem zato samo čisto na kratko podati jedro tistega neobjavljenega odgovora:
Oba tabora naj priznata stanje, kakršno je nastalo s 1. septembrom 1923. Vse rekri-minacije. vsa »Offiziantenfresserei« in vsa
drobiž . . .
protimaturantska gonja naj zapadejo neslavni zgodovini in naj gredo za vselej v ropotarnico. V naši stroki naj ne bo več juristov, maturantov, certifikatistov, ofici-antov, slug itd., ampak samo uradniki I.,
II.	in III. kategorije ter zvaničniki, služi-telji in pogodbeni poštarji. Kdor več daje, naj tudi več jemlje! Prednost vsakomur, ki je več ko jaz. Matematična in z zakonom zajamčena prednost; gre onemu, ki ima osem ali šest razredov gimnazije, pred menoj, ki imam samo štiri razrede. Zakaj osem je več ko štiri, s čimer pa seveda še ni rešeno vprašanje večje ali manjše splošne izobrazbe, večje ali manjše strokovne sposobnosti med enim ali drugim imetnikom višje ali nižje gimnazijske številke. Nihče od naših iz II. kategorije ne sme trditi, da je maturant, vsakdo pa sme trditi, da je takisto na zakonski osnovi v II. kategoriji (kar je, končno, samo ob sebi umevno), pa zato tudi zahtevati vse pravice, ki izvirajo iz tega dejstva, ne da bi zato oporekali tovarišem z večjo strokovno ali šolsko izobrazbo, z voditeljsko, težjo ali odgovornejšo službo, prednosti, ki izvirajo iz istega zakona.
Ker se tiče naših organizacijskih razmer, sem hotel povedati; organizacija je pojem, ki točno določa, kaj je. Dajo se različno interpretirati nebistvene stvari pojma organizacije, ne more pa se delati kompromis z njenim bistvom. Bistvo OPO pa je enotnost, edinstvo, priznavanje stanu kot celote. Sploh pa smo o vsem tem že dovolj obširno in jasno razpravljali. Kar smo napisali v »Poštnem glasniku« št. 83 od dne | 21. novembra 1928., še vedno vse drži. Zakaj torej še po dveh letih neko izpraševanje, čudenje in razburjanje, saj je program OPO znan in njeno stališče tudi.
Ne sme se pa istovetili naš neomajni program z neko bajko o zahtevi OPO po kapitulaciji. Kakšne zahteve, kakšna kapitulacija? Po njenih pravilih je v OPO mesta za vse skupine ptt. nameščencev. Pred organizacijo so vsi enaki. Glavno načelo pa je: vsi posamezniki tvorijo celoto. Med posamezniki in celoto ni nobenega posrednika, kar znači: OPO prizna in sprejema samo posamezne ptt. nameščence, ne pa društev. Omnibusni sistem rajnke Zveze se ne bo nikdar povrnil in še danes s ponosom gledamo na svoje delo, da smo razbili Zvezo. Stojimo na stališču celine, skupnosti. Kdor stoji na istem stališču, gre k nam, kdor pa na stališču cepljenja in slabljenja skupnih moči, ta gre pač v svoje ožje strokovno društvo, katerih koristnost zanika ne samo OPO, ampak tudi vse druge pomembnejše organizacije v tu in inozemstvu. O kaki kapitulaciji pa ni govora: kamor te žene srce in kamor te vodi pamet, tja pa pojdi! Seveda; kdor gre v OPO, mora priznati njena pravila in njeno edinstveno načelo.
Nekaj drugega pa so kompromisi. O teh bi se seveda dalo govoriti in tudi kaj popustiti. Pravila OPO niso sveto pismo, pač pa je zanjo sveto pismo ideja, na kateri so izdelana ta pravila. Bojim se le, da voditelji nasprotnih organizacij niti ne mislijo na idejo, ki nas loči, temveč na stvari, ki so v naših očeh malenkostne in glede katerih bi nemara zlahka prišlo do sporazuma. Lahko napravimo kompromis, da se dele posamez-
ne kategorije na odseke v organizaciji (podobno kakor imajo narodni železničarji), ne moremo pa pristati na drugačno kategorizacijo v organizaciji kakor jo imamo v stroki, n. pr. po šolski izobrazbi. Kakor zakon ne loči poštnih uslužbencev na pravnike, inženirje, filologe, maturante, malo-maturante itd., ampak na uradnike I. kategorije, na. uradnike II. kategorije, na uradnike III. kategorije, na zvaničnike, na služitelje in na pogodbene poštarje, tako bi OPO tudi ne mogla priznati drugačnih odsekov (ali kakor bi se že imenovali), nego take. Lahko bi se sporazumeli, da imej vsak odsek (torej vsaka od navedenih šest kategorij) enako število zastopnikov v odboru. Zaradi mene bi lahko dali v pravila, da mora biti predsednik OPO vedno iz I. kategorije ali pa maturant. In tako dalje. Vse to so nebistvene stvari in je povsod kompromis mogoč. Samo v osnovni ideji, v bistvu OPO, ni in ne bo kompromisa.
Pa vse to bolj mimogrede. Kaj bi se človek še dalje razpisaval o naših spornih točkah, ki so vsem jasne, pa jih vendar nočejo razumeti. S tem člankom sem hotel v prvi vrsti osvetliti drugi članek g. Štuklja, njegov »Odgovor gospodu Čampi«. Mimo tega namreč ne morem, kakor bi po drugi l strani želel, da bi si ne mazal prstov s to | nesnažno stvarjo.
Tov. Čampa prp,vi v svojem »Odgovoru gospodu Štuklju; »Kako bo odgovarjal g. Štukelj za metamorfozo, ki se očituje med njegovo izjavo na letošnji mariborski skupščini OPO in njegovim zadnjim izbruhom,
to je njegova stvar.« __ No, jaz nisem tega
mnenja. To ni samo stvar g. Štuklja, to je stvar nas vseh, ob kateri se ne moremo in nočemo ustaviti. Zato si hočemo v naslednjem malo pobliže ogledati g. Štuklja od 5. aprila 1930, g. Štuklja od 4. maja 1930 in g. Štuklja od 27. junija 1930, pa na osnovi te analize dokazati, da je tov. Čampa rabil z »metamorfozo« premil izraz.
I. slika: g. Štukelj dne 5. IV. 1930.
V uvodu svojega članka »Quousque tandem . . . ?« pravi: »Kdor torej ne bo z eno ali drugo besedo zadovoljen, naj ne napada te ali one organizacije ali te ali one osebe, temveč naj v enem ali v drugem glasilu odgovori stvarno in mirno, brez zadirčnosti in kakih fint. Da pa bi kdo namesto peresa in črnila ne jemal v roke žela in strupa, naj pove vselej, kdo je oče natisnjenega članka, in uverjen sem, da se bo debata gibala v mejah dostojnosti. In če debata ne bo imela drugega uspeha, naših medsebojnih odnošajev vsaj poslabšala ne bo.« (Bogami, a jih je temeljito!)
Na koncu istega članka pa pravi: »Ce se hočemo sporazumeti, mora iz strokovnega časopisja izginiti tudi ono lomastenje s koli, pridušanje, opletanje s separatisti, odpadniki in antikristi, ferajnarji in celo z avstrijskimi medajlami in Waffenroki. To gotovo ni fair in ne spada v strokovni list državnih nameščencev. To niso melodije, ki bi vabile na skupen ples, pa tudi limanice ne in tudi prepričevalno to ni, in ne meče nikogar na kolena (& la »berač« — pripomba pisca), temveč samo pomilovanje« (& la »Durchmarsch« — prip. pisca).
H. slika: g. Štukelj dne 4 V. 1030.
Na glavni skupščini OPO dne 4. maja 1.1. v Mariboru je dal g. Štukelj kot zastopnik
g. direktorja izjavo, v kateri pravi po ofi-cielnih uvodnih besedah: »Mislim pa, da ne prekoračim svoje naloge, ako k tem pozdravom in željam pristavim še svoje upanje, da ni več daleč čas, ko bodo z zanosom hiteli na taka »zborovanja vsi poštni uslužbenci brez razlike, potem ko se bodo oprostili onih zgodovinskih vezi, ko bo vanje pronikla zavest skupnih interesov in ko bodo prožeti misli, da so vendarle člani ene in iste rodbine — poštarske. K temu bi še pripomnil, da sem se baš v zadnjem času iz izjav raznih poštnih organizacij overil, da je po zadnjih neuspehih nastopilo precejšnje iztreznjenje in pripravljenost do sprave.c
Tem besedam g. Štuklja kot oficielnega zastopnika službene oblasti je sledilo navdušeno odobravanje od strani vseh udeležencev skupščine. Kako tudi ne! Saj je gosp. Štukelj v kratkih besedah povedal popolnoma program in stališče OPO do zbliža-nja: vsi poštni uslužbenci brez razlike — oprostitev zgodovinskih vezi — pronicanje
zavesti do skupnih interesov ____ vsi poštarji
člani ene same poštarske rodbine — iztreznjenje članov drugih poštnih organizacij in njih pripravljenost na spravo.
S temi beseda,mi je povedal natančno želje in smoter i vodstva i vsega članstva OPO. Zato sem se kot predsedujoči iskreno zahvalil za njegove besede. Kot star praktik in kot vljuden človek, ki nikdar ne zgrabi za celo roko, če se 'mu pomoli samo prst, sem odvrnil, da nam je njegova izjava, zelo dragocena, ker potrjuje pravilnost naše ideje in da imamo po njegovih besedah polno povoda za upanje, da pride med člani raznih društev do strplji vejšega občevanja, ki se spodobi za državno nameščenstvo, ter da je s to izjavo dana osnova za možno sodelovanje z druginii organizacijami, a da utegne priti v dogledni dobi tudi do popolnega zbližanja, kar je naš cilj.
Ko sem se po teh besedah zopet usedel, mi je g. Štukelj, ki je sedel na moji desni, šepnil: »Niste dobro povedali. Nikakršna kolaboracija ali kooperacija! Vse to je samo flikarija. Zdaj sem doumel čisto natančno, da je samo ena pot: edinstvena organizacija !<l
Bil sem frapiran. Zdaj sem mu verjel še jaz. Ali kakšno silno presenečenje! Kakšno razočaranje! Kd Strela z jasnega ali bortiba v cerkvi! Pa vse to nam pokaže naslednja
III. slika: g. Štukelj dne 27. VI. 1930.
Ako bi hotel analizirati ves pamflet (sramotilni spis) g. Štuklja v »Poštarju« od 27. junija t. 1„ bi moral ves njegov članek ponatisniti, pa k vsakemu njegovemu stavku napisati tri svoje. Zadostovalo pa bo tudi gamo nekaj ocvirkov s tega gnojišča:
»Po mojem globokem prepričanju je tam (v predsedstvu OPO) največ krivdp, da ne more priti do sodelovanja v tej ali drugi obliki.« — Tega hudega očitka ne skuša g. Štukelj z ničemer dokazati. Sploh pa, od kedaj je tako globoko prepričan? Dne 4. maja vsekakor ni bil, in kaj tako bistvenega se je od takrat izpremenilo v OPO? G-Štukelj je propagiral skupno poštarsko družino v edinstveni organizaciji, odkod torej krivda predsedstva OPO, ki isto propagira?
»Kje pa stoji zapisano, da je tvoj (Čampov) evangelij pravoveren in da ni apokrifen?« (podtaknjen, podvržen, nepristen). — Tako vprašuje g. Štukelj. Odgovarjam: zapisano je v izjavi g. Štuklja na mariborski skupščini OPO in ustno potrjeno meni ravno tam (zares, brez prič, na uho).
»Ideje moreš zabiti v glavo samo slabiču, he moreš je pa vsiliti zrelemu možu.«
____ Ta stavek zasluži, da pride v zbirko
aforizmov velikih slovenskih mož. Ali je nastopila pri g. Štuklju zrelost ravno v času od 5. maja do 27. junija t. 1., pravzaprav
šele v juniju, ker konec maja — že po treh CaJnpovih člankih — jc bil še vedno mariborskega mnenja (najin razgovor na hodniku I. nadstropja na Šv. Jakoba trgu številka 2) ?
»tKdo izmed nas, ki imamo močne karte v rokah, polne adutov, bo šel igrati z vami »berača«, ko lahko igra »Durchmarsch« ?! — Imam občutek, ko da je hotel g. Štukelj s to domislico posebno paradirati, pa se je \ samo posebno osmešil. Da povem z bese- j dami g. Štuklja: » ... in tudi prepričevalno to ni in ne meče nikogar na kolena, temveč vzbuja samo pomilovanje.« _ Moj Bog, kakšne pa so tiste močne karte in koliko je tistih adutov? In pa, kdo in kje pa ste vsi tisti »nas« (ali naj mar pišem »NAS«)? Ali ste to samo pravniki ali so tudi maturanti? Pa ne da bi bili med adutarji tudi prometniki ali zadnje čase morda celo g. Ferluga? O, dragi moj, vsi skupaj igramo hudo klavrnega »berača«, le da nekateri z odprtimi, drugi pa z zavezanimi očmi. Adute pa imajo čisto drugi ljudje, ne vi ne mi jih nimamo (vsaj »močnih« ne), le da se mi zavedamo, da jih nimamo, vi pa v nekem donkihotskem prividu igrate »Durchmarsch«. Kaj če ne bo enkrat »Durchfall«? Zelo se bojim.
Naslednji odstavek: »Zato pa lahko rečem . ..« me je spravil v krohot. Saj nam poje levite z istimi besedami, ki smo jih mi že tolikokrat napisali na njihov naslov. Ko bi imel čas, da bi prelistal vse letnike , »Poštnega glasnika«, sodim, da bi našel j cele stavke, ki jih je zdaj obrnil g. Štukelj na nas. Postati pa hočem samo pri enem stavku:	»Priznajte stanje, kakršno je, in
podali si bomo roke v spravo in si pogledali iskreno v oči.« — Kaj pa naj zopet to pomeni? Ali prav berem? Eto, tu je moja roka in, uverjen sem, roke vseh 1100 članov OPO! Priznamo stanje kakršno je, priznamo sedanji uradniški zakon, priznamo kategorije, priznamo šolsko izobrazbo, priznamo strokovno izobrazbo, priznamo prednost tovarišem z višjimi šolami in z višjimi položaji. Vse to priznamo, oziroma smo vedno priznavali. Saj vendar do sprave zaradi tega ne pride, ker vi (nasprotni tabor) ne priznavate današnjega stanja!
»Praksa, ki se izvaja okoli OPO in »Poštnega glasnika«, je taka, da ne da duška onim, ki ne delijo mnenja odbora ali morebiti celo samo nekaterih, pa odločilnih oseb. To je diktatura, fašizem ali kakor že hočete to prakso imenovati, ni pa poštna organizacija po naših pojmih.« — G. Štukelj, to je ali nepoznavanje stvari ali pa zavestna neresnica. Ko bi kaj zaleglo, bi Vam obširneje razložil, kako izgleda diktatura vodstva OPO, zlasti pa diktatura »Poštnega glasnika« v praksi. Pa ne bi nič zaleglo. Rečem samo toliko, kolikor se tiče lista, za katerega pisavo odgovarjam; sunt certi denique fines. Smer, linija lista in organizacije se mora održati za vsako ceno. Vse, kar kdo hoče, samo ne proti ideji, na kateri sloni organizacija in njeno glasilo. Kjer ni ideje, kjer se kar tako balansira brez točno določenih norm, tam je seveda lahko »svoboda« večja, tam lahko beremo na prvi strani: »Z zadnjim napredovanjem, da odkrito govorimo, smo v splošnem zadovoljni...«, a na drugi strani: »Kako su ta unapredjenja izvršena, znano vam je svima. O izazvanom efektu sa tim unapredjenjima bolje da ne govorimo. Da pa su tim unapredjenjima povrejeni (najbrž »povredjeni« — pripomba pisca) naši interesi, ne trebamo napose isticati.« (Oboje v »Poštarju« od 15. julija 1930.)
K III. poglavju obravnavanega članka bi utegnil tudi jaz kakšno reči o šolski izobrazbi, pa bi bilo ravno tako brezuspešno. Čampa navaja neke korifeje, ki so se nepovoljno izrazile o merilu po šolskih izpri-čevalih, g. Štukelj pa zavrača kot aksiom,
češ: kaj tisto, kar je rekel ta ali oni minister ali kaka druga več ali manj znana korifeja! Najkomodnejše stališče. |Pa se postavimo še mi nanj, rekoč: kaj nam mar, kaj pravi o šolski izobrazbi g. Štukelj ali kaka druga več ali manj znana poštna korifeja! __ Glede žaljivih in sramotilnih izra-
zov: uradnice z oddelkom za šivanje perila, falirani obrtniški pomočniki, brodolomci in tako dalje, opozarjam tovariše na I. sliko, g. Štuklja pa na tole: po predpisih bivše Avstrije, ki so veljali do 1. maja 1921, so se jemali za oficiante poleg redkih certifi-katistov kandidatje z dovršeno nižjo gimnazijo (realko) ali z dovršeno meščansko šolo, torej ne faliranci, saj bi bili šli lahko iz dovršenega četrtega razreda v peti razred namesto k pošti. Ce so se pa zares jemale po prevratu za poštne uradnice tudi perice, natakarice in ne vem še kdo, so to storili proti predpisom baš ožji tovariši g. Štuklja, namreč uradniki I. kategorije —• pravniki.
K IV. poglavju samo malo. Poziv gosp. Štuklja, da imejmo čim več organizacij in čim več časopisov, omenim samo toliko, da zopet osvetlim »metamorfozo« istega gosp. Štuklja, ki je rekel v Mariboru — sicer pa kaj bom še enkrat ponavljal; oglejte si II. sliko, pa sami presodite. Le kar se tiče čestih potovanj ih deputacij, moram poudariti, da se ta očitek najbrž ne nanaša na OPO. Na tov. Čampo ne more leteti, saj je komaj postal predsednik, o meni pa je znano, da sem silno nerad potoval, da sem šel v Beograd samo takrat, kadar me je odbor prisilil, in da je bil ravno odpor proti nadaljnjim potovanjem, ki so škodovala mojemu zdravju, eden glavnih vzrokov, da sem odložil predsedstvo OPO-
S tem bi bila stvar površno končana. Odprto ostane le vprašanje: odkod in zakaj taka popolna izprememba, taka neosnovana javna izpreobrnitev od strani človeka z naj-I višjo šolsko izobrazbo in s prilično visokim položajem v ptt. stroki? Možnih je več odgovorov, no pravega najbrž ne bomo izvedeli. Morda je vzrok res oni, ki ga sluti tovariš Čampa v svojem odgovoru, da je g. Štukelj v svojem prvem članku in v mariborski izjavi mislil iskreno, da pa je dobil »iz svoje lože hud ukor«, pa je moral zato drugič tem besneje udariti po OPO. Morda je bil g. Štukelj 5. aprila in 4. maja t. 1. istega mnenja kakor 27. junija, da pa je hotel le nastaviti past, kateri dobrodušnež iz OPO se bo prvi oglasil in razgalil svoje karte, da bo kesneje tem lažje udaril. Ujel se je tov. Čampa, ki je v svoji naivni idealnosti (ali idealni naivnosti?) kot odkrit človek in poštenjak dal povod za sramotni izpad neodkritemu človeku. Morda je vzrok ono, na kar sem se najprej domislil, ko sem prečital »Quousque tandem«, da je namreč pri »Poštarju« suša, da nima česa pisati: o organizaciji ne, ker je nimajo, o ideji ne, ker je ne poznajo, o težkočah prometne službe ne, ker je ne delajo itd. Kje je lepši izhod, kakor izzvati s takim člankom polemiko, pa bo »Poštar« založen za pol leta. Končno, utegne biti še četrti vzrok, katerega pa tukaj ne morem javno razpravljati. GotovO je le eno, da lep in plemenit ni nobeden. Gotovo jč konČnb tudi to, da bi bilo boljše, ko bi bil g. Štukelj molčal in da bi bil rajši brodil po vodi. 'Najbolj gotovo pa je, da za tak članek, kakor je »Odgovor gospodu Čampi«, ni treba v zaduhli sobi mal-tretithti sVojih iriožganov, zakaj za tak pamflet napisati zadostuje liter dalmatinca.
Naj končam z besedami našega voditelja g. Tome Jovanoviča, predsednika Saveza. Ko sva se po prečitanem drugem članku g. Štuklja pogovarjala o tem članku, mi je rekel g. Toma Jovanovič: »Lahko da imajo res močne karte, polne adutov, toda slabo igrajo. Kdor pa ne zna igrati, ta bo izgubil igro kljub vsem adutom!«
Z XII. poštnega kongresa.
Tradicionalni kongres Saveza p. t. t. uslužbencev se je vršil letos, kot dvanajsti, dne 12. julija v Sarajevu. Preko 200 delegatov iz vseh pokrajin naše države je pazljivo sledilo referatom letošnjega kongresa. Največ jih je bilo iz Beograda, prišla je vsa uprava Saveza s predsednikom g. Tomom Jovanovičem, s sedežev oblastnih organizacij pa vsi predsedniki z večjo ali manjšo delegacijo. Naša delegacija se je skrčila za enega delegata, ker je bil zastopnik pog. poštarjev, tov. Paugre, službeno zadržan in ni mogel potovati v Sarajevo. Od nedelega-tov se je vzlic ceneni vožnji in prehrani udeležila samo tov. Jerica Grizold, upravnica pošte Iluše, ki je bila z nami tudi že na devetem kongresu 1. 1926. v Skoplju.
Pred konference so se udeležili samo ožji delegatje z upravo Saveza. Žalibog ni bila na oni višini kakor prejšnja leta, ker so se obravnavala na predkonferenci drugo- in tretjevrstna vprašanja, ni pa dala pričakovanega poudarka letošnjemu kongresu in sedanjemu razpoloženju p. t. t. osobja. Tudi kongres sam bi bil brez referata predsednika naše OPO o reorganizaciji pit. stroke bolj klavrn. Zlasti se je opažalo neko mrtvilo, nezanimanje, kratke ali nikakršne debate, torej ravno narobe, nego smo bili vajeni do 1. 1928. Osobje je pač izmučeno in bridko občuti, da je ostalo edino nenagrajeno.
Kongres se jo otvoril ob navzočnosti in s pozdravom sarajevskega direktorja, gosp. Milana Nikoliča, kot zastopnika g. gradbenega ministra. Po absolviranju prvih štirih točk se je vršila blagoslovitev sarajevskega poštnega doma, ki imponira zlasti s svojim velikanskim, krasnim vrtom. Posvetitvi doma so prisostvovali tudi dostojanstveniki civilnih in vojaških oblasti.
Da ne zavlečemo poročila o kongresu na več številk, hočemo dati že v tem poročilu pregled o vsem kongresu po posameznih točkah dnevnega reda in resolucijo, glavne referate pa prinesemo v prihodnjih številkah kot posebne članke. Dnev ni red kongresa se je razvijal po sledečih točkah;
1.	Volitev predsedstva in uprave kongresa.
Po izvolitvi običajnih funkcionarjev kongresa so se odposlale s kongresa naslednje brzojavke;
iNjegovenni veličanstvu kralju Aleksandru 1.
Beograd.
Savez poštno-telegrafsko-telefonskiili uslužbencev s celokupnim članstvom izreka s svojega XIIII. kongresa, iz ponosnega Sarajeva, svojemu ljubljenemu kralju-ustvaritelju slavne zgodovinske sedanjosti — polno podan iško udanost in zvestobo z enodušnim vzklikom: živel naš kralj in njegov svetli dom! — Podpis.
Gospodu predsedniku kraljevske vlade in ministru notranjih del Petru Živkoviču, divizijskemu generalu
Beograd.
Poštno-telefonski uslužbenci cele naše Jugoslavije čutijo na svojem 12. kongresu v Sarajevi! življenjsko potrebo, da .izjavijo neomahljivo udanost svojemu dičnemu kralju in kraljevski vladi, kakor tudi svoje želje gospodu predsedniku kraljevske vlade za obnovitev ministrstva pošte in telegrafa ali za pridobitev posebnega položaja glavne uprave poštno-telegr.-telefonske stroke. Kongres istočasno izjavlja, da je velika in globoka neskladnost med delom poštno-telegrafsko-te-lefcnskih uslužbencev in njihovimi nagradami, katere v nobenem primeru niso zadostne za osebno in rodbinsko samoodržanje. P. t. t. uslužbenci vztrajajo z gorečnostjo na današnji dolžnosti z vero, da gospod predsednik kraljevske vlade ne bo tudi tega reda državnih delavcev, po poslovnih zvezah najbližji vsaki kraljevski vladi, pustil v stalnem in vsestranskem pogubnem izkušanju. Kongres p. t. t. uslužbencev izraža edino nado v pokazani državniški pripravljenosti gospoda predsednika kraljevske vlade, kateremu kongres skupno kliče: živelj —. Podpis.
Gospodu ministru za gradnje gospodu filipu Trifunoviču
Beograd.
Poštno-telegr.-telefonski uslužbenci se Vam s svojega m kongresa iz Sarajeva enodušno zahvaljujejo na brigi glede izboljšanja njihovega zares bednega materialnega stanja ter Vas prosijo, da ne dovolite, da ostane edino p. t. t. stroka brez sodobnega posebnega zakona, a osobje brez ekonomskega minimuma eksistence, ker se ne da zamisliti, da uslužbenci na najtežjih in najdelikat-nejših dan in nočnih državnih in pridobitnih poslih eksistirajo z najmanjšo dnevno nagrado. Vaše stališče, gospod minister, napram takemu stanju je znano vsemu osobju, njegove blagotvorne posledice je osobje deloma že občutilo. Kongres Vam izjavlja željo, da pridejo p. t. t. uslužbenci čimprei v vrsto materialno urejenih državnih uslužbencev drugih resorov. Gospod minister, Vaša aktivnost, Vaša občutljivost je edino zanašanje vsega delovnega osobja, katero Vas enodušno pozdravlja in kliče: živeli! — Podpis.
Gospodu pomočniku gradbenega ministra l>o-brosavu Ratajcu
Beograd.
Kongres p. t. t. uslužbencev v Sarajevu enodušno pozdravlja Vas kot voditelja poštno-tele-grafsko-telefonske stroke z odkrito željo, da čim prej ublažite neskladnost med obveznim dbbička-nosnim delom p. t. t. uslužbencev in njihovimi neznatnimi nagradami. Pri takem stanju osobje nc more da ne bi obupavalo, a vsako obupavanje ima za posledico krizo vesti, katera se v p. t. t. stroki ne sme niti najmanj občutiti. Kongres mnogo polaga na Vašo znano odločnost in upa na Vašo polno zaščito nazaščitenih in trpečih p. t. t. uslužbencev, kakor tudi na vsestranski napredek stroke in strokovno šolsko vzgojo. Kongres p. t. t. uslužbencev kliče svojemu šefu stroke najnav-dušeneje: živeli! — Podpis.
Poleg teh brzojavk so se poslale s kongresa še manj važne brzojavke predsedniku Glavnega saveza (drž. uslužbencev, g. dr. Mihajlu Jovanoviču, banu drinske banovine, g. Velji Popoviču, in dobrotniku Saveza, g. Lazi Stojadinoviču. Kongres je prejel tudi sam mnogo pozdravnih brzojavk iz vseh krajev Jugoslavije, objavljamo pa samo naslednje brzojavke;
Predseduištvu kongresa p. t. t. uslužbencev
Sarajevo.
Pozdravljam današnji kongres, uverjen, da me bo osobje poštno-telegr.-telefonske stroke tudi v bodoče vsestransko podpiralo v delu na napredovanju našega poštno-telegrafskega prometa, na dobrobit kralja in domovine. — Minister za gradnje: Filip J. Trifunovič.
Predsedniku kongresa poštnih uslužbencev
Sarajevo.
Obžalujem, da zaradi smrtnega primera v hiši ne morem prisostvovati. Udeležence kongresa najprisrčneje pozdravlja in želi uspeha v delu. — Pomočnik gradbenega ministra Ratajac.
Na koncu kongresa pa je prišla od pomočnika ministra, g. ing. Ratajca, še ena brzojavka, ki se glasi:
Toma Jovanovič, predsednik kongresa p. t. t. uslužbencev
Sarajevo.
Zelo sem hvaležen kongresu na poslanem pozdravu in brzojavu. S položaja, na katerem sem, se hočem posvetiti izključno napredku p. t. t. stroke in poboljšanju materialnega položaja p. t. t. uslužbencev, kolikor ni bo to le mogoče. S posebnim zadovoljstvom vas morem uveriti, da se naš minister zelo trudi na popravljanju materialnega položaja p. t. t. uslužbencev, pričakujoč z druge strani vašo podporo v izvrševanju velike naloge. Pomočnik gradbenega ministra Ratajac.
2.	Poročilo upravnega odbora.
Obširno poročilo uprave Saveza objavimo kot poseben članek v prihodnji številki »Poštnega glasnikac.
3.	Poročilo o stanju blagajne.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima Savez, ne računajoč nepremičnine, 174.790 Din premoženja.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
Po poročilu predsednika nadzornega odbora podeli kongrps stari upravi soglasno razreSnico.
5.	Referat o reorganizaciji stroke.
Obširni in veleaktualni referat o reorganizaciji naše stroke, ki ga je izdelal in podal predsednik ljubljanske OPO, tovariš Oampa, je tvoril višek kongresa in odtehtal po svoji strokovnosti in temeljitosti vse ostale referate. Tov. Oampa je žel za svoj referat dolgotrajno in navdušeno odobravanje. Seveda ga objavimo v celoti. Zaradi boljšega pregleda ga bomo objavljali v podlistkih, počenši z današnjo številko.
6.	Referat o bolniško-posmrtnem fondu.
Referat o obveznem članstvu vsega p. t. t. osobja v bolniško-posmrtnem fondu s stalno podporo in kontrolo države je sestavil in podal predsednik zagrebške organizacije tovariš Lalič. Ob priliki ga prinesemo vsaj v izvlečku.
7.	Referat o posebnem zakonu za p. t. t. stroko in o poštni šoli.
Ta referat se ponavlja, izpopolnjen z novimi izkustvi, na vsakem kongresu že od
1.	1924. dalje. Dokler ne bb vlada spravila tega vprašanja z dnevnega reda, ne bo prišlo to vprašanje z dnevnega reda Saveza in njegovih kongresov. Stališče Saveza v gornjem vprašanju pa je članstvu itak znano.
8.	Referat o komercializaciji p. t. t. stroke.
Predsednik g. Jovanovič govori silno ostro proti vsaki komercializaciji pošte, telegrafa, telefona in radiotelegrafa, ker bi od nje ne imela ne država, ne stroka, še najmanj pa osobje kakih koristi, temveč samo razni agenti, ki hočejo zaradi splošne denarno suše tukaj zaslužiti lepe denarje. Prvi zelo resni napad je bil srečno odbit, pripravljeni pa moramo biti na novo ofenzivo.
9.	Referat o gradnji niškega doma.
Zanimivo poročilo poda predsednik niškega pododbora o prizadevanju tamošnjih članov, da si postavijo svoj poštni dom v Nišu, tako da bi se vršil 13. kongres leta 1931. v Zagrebu s posvetitvijo zagrebškega poštnega doma, a 14. kongres leta 1932. v Nišu s posvetitvijo niškega poštnega domm
10.	Referat o neodtujenju Savezovih
nepremičnin.
Važna zadeva, da bi se s posebnim statutom priznalo vse nepremično premoženje Saveza in njegovih oblastnih organizacij kot skupna imovina Saveza, katera se ne more ne prodati, nc zadolžiti in ne podariti ali preiti v druge roke, še ni toliko dozorela, da bi se mogla razpravljati pred kongresom. Zato sklene kongres, da naj se to važno vprašanje pretresa na Saveznom svčtu.
11.	Volitve upravnega in nadzornega
odbora.
Pri volitvah je bil z velikim navdušenjem izvoljen za predsednika g. Toma S. Jovanovič. V upravni odbor pa gg: Milorad Jovanovič, Timotije Jovanovič, Kristina Komljenovič, Radivoje Hadžič, Miroslava Manojlovič, Katica Ilič, Tihomir Djakovič, Mihajlo Nakič, Sava Vujoševič, Vlastimir Stojanovič, Dušan Nestorovič, Julijana Mirkovič, Leposava Agatonovič, Krsta Jovanovič in Vitomir Petrovič. V nadzorni odbor pa gg: Milovan Ljubič, Trajko Uroševič, Antonije Despotovič, Bogoljub Girič, Nikola Ristič, Živka Jovanovič, Ivan Duič in G. Gustav.
12.	Predlogi in vprašanja.
Ker pismenih predlogov ni bilo, a vprašanja so se obravnavala že na predkonfo-renci, se je pri tej točki sprejela samo resolucija in ekspoze za g. gradbenega ministra. Oboje prinašamo kot posebna članka za tem poročilom.
Drugi dan se je vršil dobro uspeli izlet v kopališče llidžo in k izviru reke Bosne. Tako izlet kakor celotno prireditev je hvalevredno in lepo aranžirala bratska sarajevska organizacija, za kar ji gre vse priznanje in zahvala.
Resolucija.
XII. poštni kongres Saveza p. t. t. uslužbencev dne 12. julija 1930 v Sarajevu je sprejel naslednjo resolucijo:
1.	Da se za p. 1.1. stroko obnovi ministrstvo pošte in telegrafa ali da se p. t. t. stroka formira v oblasti ministrstva za gradnje kot posebna ustanova s svojo posebno upravo.
2.	Da se otvorijo stalne p. t. t. in tehniško-mehaniške šole pri vseh direkcijah in ena prometna akademija za višjo strokovno izobrazi-tev.
3.	Da se da stroki poseben zakon za stroko in osobje ob sodelovanju organizacije.
4.	Da se p. t. t. ustanove in njeni organski deli nikakor in za nobeno ceno ne dajo v privatne roke.
5.	Da se čim prej donese izprememba zakona s pogledom na druge stroke.
6.	Da se ženski zvaničniki in služitelji, ki imajo kvalifikacijo za tretjo kategorijo, prevedejo v to kategorijo.
7.	Da se vsem uslužbencem, ki imajo po zakonu pravico, podeli višja skupina, a to po letih, ki se priznavajo za stopnje osnovne plače.
8.	Da se stanarine regulirajo po stvarni draginji.
9.	Da se tudi uradnikom II. in III. kategorije ter zvaničnikom in služiteljem dajo specialne doklade, kakor so jih dobili uradniki I. kategorije.
10.	Da se odbita članarina za nabavljalno zadrugo vrne uslužbencem v smislu tolmačenja Državnega sveta.
11.	Da se uradniško osobje p. t. t. stroke uniformira na način kakor je železniško in carinsko, s pravico nošenja uniforme v službi in izven nje ter proti letni dokladi za obleko.
12.	Da se da ženam državnih uslužbencev, katere so v državni službi, polna osebna doklada.
13.	Da se uvrste v prvi draginjski razred še mesta: Bitolj, Dubrovnik 1 in 2, Kotor, Maribor, Osijek, Sombor, Subotica, Šibenik in Veliki Bečkerek.
14.	Da se službena doba glede na težko in naporno službo zniža za administrativno osobje na 30 let, a za prometno-terensko osobje na 25 let.
Ekspoze g. ministru.
Da ni bila resolucija predolga, je sprejel kongres vanjo samo 14 najvažnejših točk, do-čim so se druge zahteve formirale v poseben ekspoze za gosp. ministra z naslednjimi 22 točkami:
1. Da se omogoči vsem uslužbencem p. t. t. stroke II. in III. kategorije ter zvaničnikom in služiteljem prehod v višjo kategorijo.
2.	Da se povišajo nočnine pri poštah, telegrafih in telefonih ter ambulantnemu osobju po draginjskih razmerah.
3.	Da se dajejo uslužbencem, ki potujejo z ambulantnimi poštami, dnevnice po uredbi za potne in selitvene stroške.
4.	Da se prizna uslužbencem, ki vrše poleg redne službe še izredno dolžnost, izredna doklada.
5.	Da se omogoči sodelovanje organizacije na pristojnih mestih ob priliki razpravljanja strokovnih vprašanj.
6.	Da se tantiema po hranilnem in čekovnem prometu, ki jo uživa osobje poštne hranilnice, izplačuje delovnemu osobju na poštah, kateremu tudi stvarno pripada, ker največji del posla in vsa odgovornost pada na pošte.
7.	Da se p. t. t. uradniki, kateri imajo 10 let službe, a delajo 2 leti v direkcijah, prevedejo na zvanja direkcijskih uradnikov po naravi posla.
8.	Da se nalogno prvi kategoriji uradnikov
urede položaji in zvanja uradnikov druge in tretje kategorije. Za drugo kategorijo: p. t. inspektor, računski inspektor, upravnik, višji kontrolor, glavni referent, kontrolor, referent, revizor, p. t. uradnik, tehnični uradnik in p. t. pripravnik. A za tretjo kategorijo:	arhivski
uradnik, p. t. manipulativni uradnik, praktični tehničar, nadzornica telefona, telefonistka, skladiščnik, p. t. pripravnik III. kat.
9.	Da se uvede popolni nedeljski počitek v blagajniškem poslovanju in za vse uslužbence, ki vrše dostavo.
10.	Da se s čl. 306. finančnega zakona degradiranim zvaničnikom in služiteljem ob priliki prevedbe po novem zakonu vračunajo vsa leta dnevničarske službe v efektivno državno službo.
11.	Da se pri izpremembi zakona ima v vidu odsluženje kadrskega roka tako, da uslužbencem p. t. t. stroke ni treba dajati ostavke in da se jim ob povratku od vojakov osigura isti položaj.
12.	Da se čl. 100. sedanjega uradniškega zakona pretolmači, da smeta mož in žena službovati v istem kraju, tako kakor je to pri železničarjih in učiteljih.
13.	Da se čim prej izdela pravilnik za bol-niško-posmrtni fond, v katerem morajo biti včlanjeni vsi p. t. t. uslužbenci, z državno podporo in nadzorstvom pristojnega ministrstva.
14.	Da se z zakonom zajamčeni letni dopusti odobravajo, ker zahteva to naporna p. t. t. služba.
15.	Da se zvaničnikom in služiteljem redno podeljuje službena obleka in obutev, a to boljše kakovosti in po meri, da se jim dajo dežni plašči, katerih že davno ne dobivajo, in pa k letni obleki po en par lahkih čevljev, ker so zimski pretežki za poletje.
16.	Da se uslužbencem v krajih, ki so znani kot nezdravi in malarični, omogoči brezplačno
zdravljenje v zdraviliščih ter da se uslužbencem, ki ne morejo vzdržati v malaričnih krajih, omogoči premestitev v bolj zdrave kraje.
17.	Da se zgrade higienske zgradbe za p. t. t. ustanove in stanovanja za p. t. t. osobje v vseh centrih naše države.
18.	Da se prepreči favoriziranje posameznih uslužbencev istega zvanja in položaja ter da bo njihovo delo in strokovna sposobnost izključno merilo za napredovanje.
19.	Da se upokojenci v pogledu njihovih prejemkov izenačijo.
20.	Da se čim prej donese pravilnik o državnih pogodbenih poštah ter odobri njihov pravilnik o obveznem včlanjenju v pokojninski fond.
21.	Da se pogodbenim poštarjem prizna v smislu čl. 3. pravilnika o znižani vožnji na železnicah, kakor državnim uslužbencem, 50 % popusta na ceni.
22.	Da se mehanikom III. kategorije omogoči po 12 letih službe prehod v II. kategorijo.
Pokojninski fond pogodbenih poštarjev.
Novi pravilnik za pogodbene poštarje utegne kmalu stopiti v veljavo. Poleg zvišanja prejemkov bo, po naših informacijah, v pravilniku tudi določba o zavarovanju pogodbenih poštarjev za slučaj starosti, onemoglosti, odnosno odsluženja predpisane službene dobe.
Zadevni fond pa si morajo ustanoviti pogodbeni poštarji sami. V svrho lažje in hitrejše sestave za ustanovitev fonda so to delo prevzele posamezne oblastne organizacije poštnih uslužbencev.
Zato je podpisana organizacija v začetku julija t. 1. razposlala vsem pogodbenim poštam takozvane vprašalne pole, da jih pogodbeni poštarji izpolnijo, oziroma navedejo osebne podatke, ki so potrebni za izdelavo načrta pokojninskega fonda. Stroški za sestavo tega načrta so odmerjeni tako, da odpade na vsakega pogodbenega poštarja 15 Din.
Odveč je poudarjati, da je pokojninski fond pogodbenim poštarjem neobhodno potreben. Da pa ta življenjska ustanova čim-prej postane dejstvo, je potrebno, da vsi prizadeti takoj vrnejo pravilno in točno izpolnjene pole podpisani organizaciji. Odpadajoči znesek po 15 Din je nakazati po isti čekovni položnici OPO, ki služi za vplačilo članarine, to je ček. rač. številka 11.034. Če jo morda kdo poslal ta znesek zagrebški oblastni organizaciji, naj nam to na kratko sporoči.
Oblastna organizacija p. t. t. uslužbencev v Ljubljani.
č reorganizaciji p. 1.1. &tro(ke
(Referat predsednika OPO tov. Čampe na XII. kongresu)
V dobi, ki se s polno pravico naziva doba tehnike, obstoji p. t. t. stroka kot ena od najvažnejših kulturnih ustanov, v kateri se uporabljajo pridobitve in blaginje tehnike v najintenzivnejšem obsegu. Zato se more p. t. t. ustanova smatrati kot živec družabnega življenja, v katerem se izražajo elementi najdovršenejše in najsodobnejše tehniške znanosti. Kot taka se pojavlja v svetu kot žila odvodnica vsega, kar pomeni življenje, napredek, kulturo, civilizacijo. Ko bi prekinili to žilo odvodnico in ustavili pošte, telegrafe, telefone in radiotele-grafe vsega sveta, bi zaustavili srce sodobnega življenja ter bi postalo brez vrednosti in pomena vse ono, kar je dosegel ljudski duh z velikimi napori in žrtvami skozi stoletja kulturnega in tehniškega ustvarjanja.
Brez pošte, telegrafa, telefona in radiotele-grafa si ne moremo niti zamisliti sodobnega življenja, kulture in tehnike.
Ob taki definiciji velja p. t. t. kot naj-blagotvornejša ustanova naše dobe in kot svojina vsega človeštva ter mednarodna ustanova kateksohen, kakor nobena druga ustanova na svetu. Ona spaja ljudi vseh narodov, vseh držav in kontinentov v eno celoto. Njo obtaka najplemenitejša in najbolj človečanska misel in težnja vseh vekov in rodov — težnja bratstva med vsemi narodi vseh držav. Istočasno je ona okno, skozi katero se narodi medsebojno ogledujejo in spoznavajo.
'
P. t. t. ustanova ne spada v interesno sfero samo posameznih narodov in držav, nego vzpodbuja interes vsega sveta, vsega človeštva in splošnosti, ker predstavlja v svoji univerzalni misiji kontinuiteto kulturnega življenja vseh dob, po vseh državah in med vsemi narodi. Kadar bi v katerikoli državi obtičal tok, ki kroži skozi p. t. t.
ustanovo kot perpetuum mobile. takoj bi se občutilo to tudi v drugih državah. Po p. t. t. ustanovi se zato prenaša najvernejša slika kulturnega nivoja in dovršenosti vsakega naroda v najoddaljenejše dežele.
Kadar je to tako, potem bi se morala vsaka država pobrigati, kako bi s tako delikatno ustanovo prikazala in opravičila v svetovnem tekmovanju svoj kulturni raison d’ etre. A to ni samo skrb države, ampak tudi nas nameščencev p. t. t. stroke, ker kaže ona svetu tudi našo vrednost. Zato je Savez p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije kot predstavnik in tolmač p. t. t. osobja te države iznašal svoje poglede na p. t. t. stroko na vseh svojih kongresih skozi dvanajst let svojega obstoja in našega ujedinjenja. A ta referat, ki bo v glavnih obrisih zajel probleme p. t. t. stroke in njene reorganizacije, predlagamo dvanajstemu kongresu ter naj služi kot kvintesenca dvanajstletnega opazovanja, dela, iskanja in izkušenj naše stanovske organizacije.
Prostovoljni prispevki.
Člani OPiO so ob priliki zadnjega napredovanja v višje skupine zopet pokazali svojo ljubezen in hvaležnost do organizacije s tem, da so ji poklonili prostovoljne prispevke. In sicer so darovali:
Po 250 Din: Drakullič Franja, upravnica II-1 Žalec.
Po 200 Diim: Zinauer Franja, upravnica II-l Šmartno ob Paki.
Po 100 Din: Pavlič Ivana Il-l, Čeme Alojzija, Keluc Slava, Lingelj Natalija, Mohorčič Mara, šigur Ana, vse II-2, vse iz Ma-riboral; Neimenovana, Neimenovana, Rebernik Ivan II-l, Rihteršič Justa II-l, Mimik Meta II-2, Friedl Leopoldina 11-3 (delež »Poštnega doma«) vsi od pošte Celje; Logar Otilija II-l in NVimdrscher Marija II-l obe od pošte Kranj.
Po 50 Din: Pernat Marija, Smrdu Iva in Šavrič Jožko, vsi II-l, Jan Vera, Schiffrer Štefanija, Vrtačnik Franja in Živko Ljuba, vse II-2 ter Glinšek Mira, Košiček Ivana in Oblak Franja, vse II-3, vse s pošte Maribor 1; Faganelu Mara in Turk Franja, obe II-3 s pošte Celje; Jarh Pavla II-2 in Senica Olga II-3 obe od pošte Šoštanj; Vaupotič Miroslav II-l Križevci pri Ljutomeru; Tori Mici II-2, Trbovlje 1; Gorečan Ivan II-3, Vojnik; Zdolšek Elza II-3, Cma pri Prevaljah.
Po 30 Din: Podgornik Ludovik Il-l, Korče Antonija, Novak Elza in Podgornik Olga, vse \\-2 ter 'Pondelak Amalija in Žak Pavel, oba iliI-3, vsi od pošte Maribor 1; Eržen Ana IH-3, Studenci pri Mariboru.
Po 20 Din: Naglič Bernard 11-2 in Glažar Jožica 1-3, oba z Maribora 1.
Višem darovalcem izrekamo najtoplejšo
zahvalo. Posebno ste se odrezale pošti Maribor 1 in 2. (Upamo, da bomo prihodnjič slišali kaj tudi od Ljubljane. Op. urednika).
Blagajnik OPO.
M|ioiiiinJaJte se organizacije in Poštnega doma!
Zgoraj objavljamo imena požrtvovalnih naših tovarišic in tovarišev, ki so se ob priliki napredovanja v višjo skupino s tako lepimi denarnimi darili spomnili svoje organizacije, ki se je toliko let trudila, du pribori 1. skupino za vse osobje H. kategorije. Priporočamo se še ostalim, ki so bili deležni zadnjega napredovanja. Potreben pa je podpore tudi Poštni dom.
H 4. odborove seje OPO od Sl. Til. 1030.
Poštni kongres. Predsednik poroča o svojih vtisih z letošnjega kongresa. Naši kongresi postajajo vedno bolj manifestacije, pri čemer trpi poglobljeno strokovno delo. Ali bodo morali zopet postati ono, kar so bili prej kongresi, ki so trajali po 3 dni in na katerih se je živahno debatiralo o stroki in strokovnih vprašanjih, ali pa naj bodo ! samo manifestacije, a potem se morajo strokovne zadeve obravnavati na rednih Četrt-| letnih svčtih (Savezno veće).
Napadi v »Poštarju«. Na nezaslišano sramotenje večine poštnega uradništva po višjem direkcijskem uradniku g. Štuklju v : »Poštarju« od 27. junija t. 1. je prejela organizacija ostre proteste z vseh strani Slovenije, pa tudi izven nje. Posebno se čudijo oni, ki so imeli priliko slišati g. Štuklja na mariborski skupščini, a zdaj vidijo v »Poštarju« isto ime v čisto drugi luči.
Podeželski sestanki se bodo vršili letos zaradi nizkega kredita v skrčenem številu. Za sedaj so gotovi samo tile: v soboto dne 2. avgusta zvečer v Mariboru in v Celju, v nedeljo dne 3. avgusta popoldne pa v Dravogradu in v Ljutomeru. Kosneje se bosta vršila še sestanka za Gorenjsko (najbrž dne 15. avgusta v Kranju) in za Dolenjsko.
To in ono.
t Roza Kimovec. Dne 19. julija t. 1. je po daljšem bolehanju umrla tov. Roza Kimovec, pogodbena poštarica na Vačah. Umorila jo je zavratna bolezen v cvetu mladosti 26 let. Vestno uradnico in zvesto članico OiPO •obranimo v svetlem spominu. Pokoj njeni duši!
Člane »Dobrote« obveščamo, da ie dne 2S. junija t. 1. umrl Kainpiut Lavoslav, član skupine A in B. — Odbor.
Specialne doklade so dobili železničarji. Upamo, da pridemo kot zadnji'na vrsto, zdaj mi — poštni uslužbenci.
Podeželski sestanki. OPO sklicuje za svoje članstvo naslednje sestanke: V Mariboru v soboto dne 2. avgusta ob 20. uri v hotelu Zamorec. Poroča predsednik Čampa Jožko. — V Celju v soboto dne 2. avgusta ob 20. uri v malem salonu hotela Evropa. Poroča urednik Jakše Jožko. —
V	Dravogradu v nedeljo dne 3. avgusta ob 16. url v hotelu Korotan. Poroča predsednik Čampa. —
V	Ljutomeru v nedeljo dne 3. avgusta ob 16. uri v hotelu Zavratnik. Poroča urednik Jakše. --Ilnevni red vseli sestankov je: 1. Poročilo o poštnem kongresu v Sarajevu. 2. Situacijsko poročilo OPO.
Darila za »Poštni dom«. Neimenovana tovarišica je darovala za »Poštni dom« etfo 100 dinarsko .obveznico 7 odst. invest. posojila, tov. Slavec Ivan, upravnik II-l ,v Kramu, pa db Dja, Obema iskrena hvala! — Blagajnik »Poštnega J'-'ma«
Odtegljaji za odkupnino osebnega dela. Od
Dravske finančne direkcije smo prejeli: V smislu razpisa gradbenega ministrstva od 7. junija 1930 št. 42,283 in skladno z odlokom finančnega ministrstva od 24. junija 1930, št. 83.570-11 se bo za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju banovinskih in občinskih cest odtegnil od prejemkov za mesec avgust 1930 kot odkup ima osebnega dela vsem aktivnim in upokojenim državnim uslužbencem, in sicer aktivnim drž. nameščencem na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10 del mesečimi aktivnih prejemkov (brez stanar.ne m vsakr-šr.m floklad), vsem drž. upokojencem pa na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del meiečnih pokoi-r.ir.skih prejemkov (brez doklad). Prednje -e objavlja. da ne bo nepotrebnih reklamacij in povpraševanj.
Osebne vesti.
Postavljeni: za zvan. 3. skup. Miroslava Marušič na Ljubljani 1; za služitelje 2. skup. Albert Medič pri XXXI. ter. t. t. tetin, sekciji v Ljubljani, Katarina Mlejnik v Škofji Loki, Milena Auernik in Amalija Volk na Mariboru 1 ter Avgust Marinko na Ljubljani 2, za pogodb, pošt. Simon Cvahte v Framu in Alojzij Pavlič v Oplotnici.
Napredovali: iz 6. v 4. skupino II. kategorije: Marija Praznik, Franjo Kolar, Viktor Škvarč, Roza Smerdu, Ljudmila Sbil, Janez Gselman, Kazimir Stupar, Ivan Poharc, Zdenka Vehovar, Ivan Voljč, Vera Urbančič, Rozamila Lutman, Mara Hafner, Mara Pengal, Ljubica Fajdiga, Janko Kavčič: iz 4. v 3. skupino HI. kategorije: Pija Valant, Mira Kurbus, Ljudmila Schweiger, Marija Korošec, Lavra Bras, Pavla Peterman, Edo Vujčič in Geza Beer; iz služ. za zvaničnlka v 3. skup. Franc Rossmanith pri III. ter. t. t. tehn. sekciji v Ljubljani.
Premeščeni: pb. ur. II/I Ante Kalokira iz Zagreba 1 na Ljubljano 2 in Ludvik Fajgelj od 10.
I k 35. ter. t. t. tehn. sekciji v Celje; pb. ur. II/2 Franja Vrtačnik z Maribora 1 v Litijo, Pavla Jarh iz Celja v Šoštanj, Vladimir Vojska iz Novega mesta na Ljubljano 1, Janko Kocmur iz Litije na Ljubljano 1 in Avgust Brejc iz Žužemberka v Novo mesto; pb. ur. II/3 Marija Porenta z Ljubljane 3 na Ljubljano 4 in Ivana Peternelj iz škofje Loke na Bled 2; pb. ur. II/4 Ana Škrbec iz Litije na Maribor 1; pb. ur. III/3 Pavla Kurinčič z Maribora 1 v Pragersko in Stanka Barič z Ljubljane 1 v Čakovec; zvan. 1. skup. Anton Fakleš z Maribora 2 na Maribor 1; zvan. 2. skup. Vinko Borštner z Jesenic na Gor. na Ljubljano 2; zvan. 3. skup. Gizela Novak z direkcije na Ljubljano 1, Ida Tavčar iz Meže na Ljubljano 1 in Katarina Butala iz Črnomlja v čabar; služ. 2. skup. Josip Mehle z Bleda 1 na Ljubljano 1, Marija Inglič iz Sv. Jurija ob južni žel. v Žiri, Franc Žibek z Maribora 1 na Maribor 2, Anton Zanoškar z Ljubljane 2 na Ljubljano 7, Elizabeta Caf iz Šoštanja v Mežo, Alojzij Trontelj iz Device Marije v Polju na Ljubljano^ 2 In Janez Za-viršek z Ljubljane 2 v Devico Marijo v Polju.
L	. ./
Notranja reorganizacija p. (• t. stroke zahteva predvsem reformo njebe zunanje oblike, v kateri se reprezentua svetu. P. t. t. ustanova se utegrie 'ftbstojno reprezentirati in vidno izkazati edino v obliki popolnoma avtonomnega telesa. Brez avtonomije stroke se ne da zamisliti njena primerna notranja reorganizacija, ker predstavlja p. t. t. stroka, glede na specifična svojstva njenih poslov in na njen internacionalni karakter, v svojem bistvu zaokrožen in dovršpn element, ki zahteva popolno samostojnost. Ta element se ne more vezati z elementi tuje prirode v eno organsko celino, a kjer se to dogaja, se ruši karakter njene homogenosti ter se jo ovira v razvijanju njenih poslov in v njenem poslanstvu.
Pod avtonomijo stroke se razume tudi njena budžetska avtonomija, zakaj brez nje bi ne mogla opraviti svojega posebnega položaja, ker ji manjkajo sredstva, s katerimi se ji omogočava, spraviti v realnost njeno nalogo tako, kakor se to od nje zahteva. Avtonomije stroke ne zahtevajo njeni funk-
cionarji in uslužbenci zaradi sebe in svojih koristi, temveč zahteva (b univerzalnost njenega organizma, v katerem se koncentrirajo kulturni, gospodarski in socialni interesi vsega kulturnega in civiliziranega sveta. Ti interesi of$če družabne skupnosti kategorično to zahtevajo od vseh držav, ker more p. t. t. ustanova samo kot avtonomno telo v svoji univerzalni celini dajati jamstvo, da se nikjer in nikoli ne zruši harmonija v živcu poštno-telegrafsko-telefonsko-in radiotelegrafskega občevanja.
Zato moderne države niso usvojile načela samostojnosti za p. t. t. stroko po golem naključju, amp^k zato, ke,r 9° kilo vzpodbudene od te splošne koristi. V naj-notffejšem času so se oprijele tega principa skoro vse vodilne države v Evropi, na čelu vseh Francija, Belgija in Velika Britanija. V tej zajednici bo pač težko delala izjemo kaka država, ki računa z mednarodno 80» Udarnostjo in prestižem svojega položaja v mednarodnem sfetu.
Po taki zunanji reformi se lahko pristopi k notranji reorganizaciji, s katero se
ustanovi tip p. t. t- ustanove, ki bo ustrezal avtonomnim načelom in nalogam. Kakor zahtevajo koristi obče in največje mednarodne zajednice, da predstavlja p., t. t. ustanova enako izoblikovan in enoten tip v mednarodnem svetu, tako zahtevajo metode dela in značaj stroke princip enotnosti tudi v notranji ureditvi stroke. Za notranjo ureditev lajiko služi troje vrst sistemov;
1.	Etatizacija, ki pomeni izkoriščanje pošt, telegrafov, telefonov in radiotelegra-fpv v čisto državni režiji.
2.	Deetatizacija ali komercializacija, ki pomeni izkoriščanje v zasebni režiji, pod večjim ali manjšim nadzorstvom in vplivom države.
3.	Kombinirani sistem.
V naši državi je bilo od ujedinjenja dovolj,besed ip načrtov p teh. načinih eksplo-, atacije (izkoriščanja). Stališče strokovne organizacije p, t. t. uslužbencev v tem pogledu je znano in bo prikazano v 8,. točki dnevnega reda našega kongresa, pa bi bilo zato odveč, da se v tem referatu obširneje bavimo s stvarjo.	(Sc bo nadaljevalo).
Upokojeni: pb. ur. II/3 Marija Debelak v Ribnici na Dol., zvan. 1. skup. Franc Orel v Radovljici, Rudolf Rižner v Ptuju in Franc Osredkar na Jesenicah na Gor.
Prestanek službe: služba je prestala pb. ur. II/3 Alojziju Knezu na Ljubljani 2 in pogodb, pošt. Miri Ragazzi v Oplotnici; poštni službi se je odpovedala pog. pošt. Ana špurej v Framu.
Poroke: pb. ur. II/3 Ana Zorec v Breznem se je poročila s komandantom orož. stan. Jakobom Sivka, pb. ur. II/3 Franjo Žnidarič na Jesenicah na Gor. s pb. ur. II/2 Antonijo Simčič z Ljubljane 1; služ. 2. skup. Ignac Javoršek na Ljubljani 2 s Katarino Kornič, Feliks Kos na Jesenicah na Gor. z Ivano Urbanija, Josip Rapotec v Laškem s Frančiško Purkeljc in Karel Škerjanc v Trbovljah 1 s Frančiško Zaviršek.
Umrl je pb. ur. II/l Franc Lesjak na Ljubljani 1.
Izpit za administrativno službo I. kategorije je napravil v Beogradu pb. ur. II/l Blaž Ukušič. z Maribora 2; za računsko službo II. kategorije pa pb. ur. II/4 Ahacij Vončina na direkciji.
Za vodstvo pogodbenih pošt sta napravila izpite Aleksander Beznec in Josipina Tomec.
{Kupujte pfi tVftUeuh, Hi ittac-firuje v nusetn glasilu t
Ir^riporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih damskih in otroških oblek po najnovejšem dunajskem kroju. — V zalogi perilo, predpasniki, nogavice, rokavice, kravate itd. — Največja zaloga potovalnih kovčegov, aktovk in ročnih torbic.	Cene nizke! Dobro blago!
Friderik Vidic, Celje
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.
Otroški vozički se izdelujejo tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, po-* samezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
„Jugoslavija"
Splošna zavarovalna družba
Ravnateljstvo za Dravsko banovino
®*SKLRPA:
ih
v Ljub Jani.
. požarna zavarovanja.
-9"' 2. življenslta zavarovanja.
3.	nezcodna in jamstvena zavarovanja.
4.	zavarovanja proti škodam zaradi tatinskem gji vloma.
5.	transportna zavarovanja.
-ti 6. zavarovanja proti škodam zaradi razbitja stekla.
jN ivečjl tu delujoil zavod. — Družba je prevzela 1 od »Graške vzajemne zavarovalnice« in od zavaro-J valnih družb »Feniks« (požarni oddelek) in »Frapko-Hontrolse« ves njih kup&ilski obstoj v naši državi. ( — Nainižje tarife. — Takojšnja izplačila škod. Po naredbi minjstrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zav. dražbe »JuKoslavlje« ženitvene kavciie za častnike.
Telefon 2571.
Pisarna: Dunajska cesta 15.
Odteklo in porcelan, o leda la m okvirje ^ za slike, vsakovrstnih servisov in /t-dilno orodje kupude le pri tvrdki:
M. RA U C H, Celje
Prešernova ulica štev. 4.
IDiaft dan &ve$e plaćeno kavo
dobite pri tvrdki
(faogotnir ITtotofi
fijubljana. Vodnikov trg štev. 5,
ker jo praži dnevno v najmodernejši električni pražami le po 6 kg naenkrat Se priporoča in prosi, da se sami prepričate
ZA € O S IP O D E
nafl>ol)ft<» anjcl'‘ftk<» in fteftko Nukno kr oli!<kk«k in iiovrftnikc kakor tndi Hrajrr, ovratnik«* in ifo mnogo drugih pred-nirt«»v nudi nafceneje v ogromni izbiri
manufakturna in modna trgovina
MILOŠ PŠENIČNIK / / CELJE
Kralja Petra cesta št. 5
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA	Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
Cene zmerne. Postrežba točna In solidna.
OOOOOOpOOOOOOOOOOOOOOCXX>OOOCXXXX)OOOOOOaOOOOOOOOUOO|
KEMIČNA TOVARNA
Dr.A.KANSKY
Krekov trg 7.	Telefon 2088.
///
Fly-Tox, najboljše francosko sredstvo za uničevanje vseh insektov (mrčesa). — Kisline za konservira-nje sadja in sodovičarje. — Esence.
»ooooooooo

Modna trgovina
BERKO
Bernik & Učak
H
H
H
B
Ljubljana
Dunajska cesta št. 5
BHHSSHHHHHHHHHHHEi
B
IB
B
65
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana. Stari trg št. 11.
V nakup manufakturnega in modnega blaga se priporoča veletrgovina
Valentin Hladin
CELJEg
Prešernova ulica štev. 14
dame m gospodje t
VnakovrHtna. »blnčiln kr damo In go-Npodo izdelufoni p« ■inf no voj«! modi
(Krajec (fvan
modno krojaštvo Preti Prnlami St. 1
Vzorci na izbiro Holidne cene
S1eQtro - tvrdGa
•9. (Perhaj s, £ jaht jan a
Gosposvetska c. 13.
Telefon 2867	Ček račun 11.355.
Zaloga vsega v elektrotehnično stroko spadajočega materijala kakor tudi: likal, svetilnih teles, žarnic itd.
Radio sestavni deli.	Elektrozon aparati.
Priznano najnižje cene, prvovrstno blago.
Jesensko in zimsko obleko, kakor tudi vsakovrstno perilo kupite najugodneje pri
FRANC DOBOVIČN1K
manntaktnrn-i in modna trgovina, indnNtrija prešitih odel in perila
CELJE
IVKOBVRSeiVO!
Poaetlte niiw — ali pa Kiihtevajte zantopnlka
t«
LJUBIM, Aleksandrova 8
xaloga
manufakturnega blaga
__ na obroke _
roštni nameščenci
pošeben popnnt.
r
Prvovrsten,
trpežen,
lep!
Zahtevajte prospekte!
Itfie (Hex (Gontp*
spec. trgovina za pisalne stroje
Ljubljana
Telefon ««68	Oradlš«e lO
Izhaja L. 11» in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Dim, ozir. 12 Din za poJ leta. Oglaaa po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. ,r Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za,-»Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakie v Ljubljani.—- Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.
j 6)!
i:.
.OflžiVj
Otu (, / .t!"
A r. ,-t . Jti j.