Dober arhitekt je tudi pesnik Na obisku pri arhitektu in slikarju-samorastniku Franju Kugliču V Cerkovi ulici 8, ob Voj-kovl ulici, lma svo) atelje Franjo Kuglič, arhitekt in slikar-samorastnik, ki tam ustvarja, gradl, obnavlja ln je ves predan upodabljajoči umetnosti, kl Ji služi že do brih pet desetletij. V tem hramu umetnosti med kopi-co skic, rellefov spomenikov, starin, akvarelov, oljnatih slik in pastelov, pokrajin, ti-hožitij, fantazi.t ln treml avto-portreti sem obiskal našega umetnlka, ki živi že nad pet-deset let na obmoCJu beži-grajske občine, da naberem o zaslužnem možu nekoliko podatkov ln Jih posredujem bralcem naSega lista. Bodil se je 21. Julija 1900 v Gorici v zavedni slovenskl delavski družim. Ofie Je s težkim delom skrbel za dru-iino, mati, globoko čut«5a, intellgentna in za lepoto do vzetna ženska, kl ]e mnogo brala in Ji Je.bila znana šte vilna slovenska literatura, se Je posvečala vzgoji svojlh otrok. S prijetnim pripove-dovanjem ]e budila živo fan-tazijo svojega sina, ko je $e v otroških deškifo letih me-&al barve, »mazal« papir in, zamišljal ln oblikoval tudi s 6vinčnikom ln barvnikl raz-ne like. študiral je realko v Gorici in Celovcu. Mnogo Je nanj vplival akad. slikar Anton Gvajc, znani slovenski umetnik, kl Je bil pozneje profesor na mariborskem ufij-teljfSCu ln predsednlk umet-ni&kega kluba GroUar v Ma-rlboru. Takrat je bil profe-¦or v Gorici. Po I. svetovn) vojnl, ko so zasedll Gorico Italijanl, so s« preselili star-ši, ki so bili zatrodni Sloven-ci, v LJublJano, ln mladl Kuglifi se Je zafiel oztrati za delom. Zelo ga je zanimal poklic slikarja urnetuika, tre-ba je bilo živeti in zaslužiti za vsakdanjl sruh. a poklic slikarja bl bll odrezal slabši kos, prav zaradi tega se ie odloCil — tudi po srcu — za arhltekturo tn sradbeništvo Kajpak slikarstva ni mogcl opustitl, saj mu ]e pomeni-lo polovico alj Se vefi življe-nja in je izpopolnjevalo nje-gov drugl Jaz. Tako se Je ba-vil vse življenje z arliitek turo in ob njej tudi s sli-kanjem in mu Je lepo števl-lo kvalltetnlh slik, ki so da nes mnoge lastnina prijat«-ljev in znancev, društev ln delovnih organizacij, druge pa krase stene njegovega ate-ljeja, napolmlo galerijo žlv-ljenja. Umetniško ustvarjanje Ni je bilo slikarske nlti arhitektonske razstave, kl je ne bi bil obiskal, se poglab-Ijal v posamezne umetnine, analiziral njih posebnosti, se navduSeval nad umetnikovo lzvirnostjo, domiselnostjo in preudarnostjo, lskal smisla tematike in lzrazne moči barv ln njih kombinacij, skladno-sti oblike in vsebine in do žlvljal tista estetska čustva, ki jih je morala vsaka umet-nina kot estetska vrednota v čiovekovi notranjosti rojeva-ti. Veltkl mojstri, M JUi Je Studiral, so bili tudi njegovi veliki . učitelji, budili so v mladem Cloveku v njegovi ra-sti in umetniškem zorenju interes za izpopolnjevanjem in ga obllkovali v slikarja, ki je končno le prišel do lastnega umetniškega izraza. V vsako delo se je zamislll s kritičnim pog'edotn in tež-njo, da ne bi slepo posne-mal, poiskal je svoj izraz in prikazal s svinčmkom ali čo pičem tisto, Cesar je bila pol-na njegova aotranjost. če bi bil končaJ slikarsko akade-mijo, kar pa mu tal prav zaradi težjih domačih flnanč nih razmer ni bilo možno, bi bili imeli Slovenci v Fra-nju Kugliču prlznanega umet nika, na katerega bi bili po-nosni, saj kažejo njegove slike kljub samorastništvu originalnost, dovršenost, skladnost oblike in vsebine Tak umetniški značaj kažejo* v smislu estetskih ustvarjal- nih zakonitosti, ki dajejo nje-govim slikarskim stvaritvam kvalifikacijo prave umetnine. tudi njegova arhitektonska dela, ki so spremljala umet-. nikovo pot v njegavem po-klicnem življenju. Arhitektura je umetnostno področje, ki zahteva od filo-veka mnogo znanj, strokov-ne izobrazbe, ustvarjalne fan-tazije in tehničnih spretno-sti. Dober arhitekt mora biti dejansko tudi pesnik oziroma je pesnik. Pri svojih priza-devanjih na tem umetnos^ nem področju se je naš umetnik loteval različnih na-log z velikim entuziazmom, ljubeznijo In dloveško topli-no. Udeležil se je mnogih raz-pisanih javnih natedajev, po-sebno pa se je zanimal za tisto panogo arhitekture, ki zajema spomenike. V dobi njegovega življenja so posta-jali posebno aktualni spome-niki iz obdobja naše slavne NOB. Udeležil se Je nad 30 natečajev in je bil skoraj vedno deležen lepih priznanj in tudi nagrad. Njegovi nagrajeni na-črti so bili razstavljeiu akup-no z načrti drugih nagrajen-cev v nekdanjem Jakopiče-vem paviljonu v Ljubljani, tudi v Modernl galeriji, a prav tako zunaj Ljubljane, ln sicer v Mariboru, Celju in Beogradu. Javna dela N.fegova dela v arhitekturi so raznolika. Moral bi pre-več naštevati, Ce bi hotel opi-sati vse tisto, kar je na tem področju ustvarjal. Pa tudi po sponilnu bi moral vrtati, ker si ni delal beležk o svo jih storitvah, za to pa ]e premalo časa. Našteje le ti-sto, kar mu mtmogrede pade v spomin, a še tega je pre-cej. Spomni se izdelave obšir-ne študije o predelavi ljub-ljanskega gradu za gostinsko-turistične in muzealne potre-be. Delo je bilo nagrajeno. Zanimiva je bila tudi obšir-nejša študija obnovitve naše-ga podeželja po osvoboditvi, dalje študija in izdelava na-črtov za postavitev meteoro-loškega observatorija na De-belem rtifiu, izdelava cele vrste načrtov za stanovanjske gradnje v občinl Bežigrad, npr. v Staničevi ulici 37a, kjer je sedaj vzgojno-var-stvena ustanova Dunje Sčur-kove, stanovanjskega bloka Titova—Vodovodna cesta, stanovanjske hiše v Detelovi in Staničevi ulici, v Samovi ulici, večjega stanovanjskega bloka v Siški itd. Monumen-talna je bila zamisel spo-menika in ureditve spomeni-škega kompleksa borcev in talcev na Žalah v LjuDljani. Osnutek je izpadel lz konku-rence zaradi očitka, da bl bil spomenik po tem osnutku premonumentalen in da too tak spomenik itak postavljen na Trgu revolucije v LJublja-nl. Zanimlv je bil tudi osnu-tek doma CK KPJ Beograd. Od 78 poslanih projektov je dosegel njegov projeKt 19. m& sto, kar je bilo za našega člo veka kar lepo pnznanje, če-prav je prejelo nagrado prvih 18 konkurentov, on pa je bil ravno »na meji« tn nl dooil ničesar. Je pa zamisel tega doma v Beogradu zares impo-zantna! Dal je nadalje inicia- ' tivo in izdelal načrte za spo menik padlim borcem terena Boris KidrlC, vodlfje vsa de-la za postavitev tega spome-nika, za kar je žrtvoval ves čas svojega rednega 14-dnev nega dopusta. V letošnjem letu je napravil za ta spome-nifc še dodatni načrt in na-firt za ureditev okolja. Zna-no je, da je izdeial spome-nik za padle delavce tovarne Izgoršek v Smartnem pri Ll-tiji, načrt za prapoi terena Boris Kldrič in je sodeloval tudi v odboru do razvttja tega prapora, kakoi tudi na-črte za šatuljo za cigare ln cigarete, kl jo je poklonilo tesarsko podjetje »Tesar« maršalu Titu na Brionih. Občinski dom v Trbovljah ima po njegovi zamisli fa-sado z monumentalnim vho-dom z dvema rudarjema. Po nalogu občinskega odbora Zveze borcev Bežigrad je re-konstruiral zgodovinski bun-ker, kl je služil tovarišu Ed-vardu Kardelju za skrivališče in za ilegalno tiskarno v vili dr. Neubergerja. Se bi se da-lo kaj povedati! Odkup Prešernove hiše Bil je Imenovan kot «t-stopnik ban&ke uprave v Ljubljani leta 1938 v komisiji za odkup Prešernove hiše v Vrbi, velike akcije slovenske šolske mladine, Ki jo je vodil pisatelj Fran Finžgar. V ko-misiji so bili še dr. France Kidrič, pesnik Oton ZupančiC in sodnik Bidovec lz Radov-¦ ljice. Preuredil je hišo v mu-zejske namene, kakr|nim slu-ži Prešemova hiša se danes vsem častilcem velikega slo-venskega pesnika v veselje, napravil pa je tudi načrte za novo Ribičevino v slogu 18. stoJetja. (Hkrati je napra-vil tudi načrte za klubsko hlšo na golf-igrišdu na Bledu, ki je še danes eno največjih v EvrOpi). Vse važne okoll-ščine te pomembne akcije je opisal Pinžgar v svoji knjigl »Leta mojega popotovanja«, t kateri J« ovekove&l tudi sodelovanje našega Franja Kugliča, posebno v popisu dogodka v zakajeni kuhinji. Kuglič se spominja prizora, kako je Pinžgar bivši lastni-ci Ribičeve predstavil Otona Zupančiča: »Ali veste, kdo je ta gospod, ki je danes pod vašo streho? To je naš naj-večji živeCi slovenski pesnik Oton ZupančiC!« Izgledalo je, kakor da je Zupančiču ne-koliko nerodno, pa je odvrnil skromno in z nasmehom: »No, no, nikar!« Teh srečanj z našimi pomembnimi lite-rati se spominja naš spraše-vanec z veliko toplino ln spomini mu pohite za 30 do 40 let nazaj, ko je bilo v Ijudeh ogromno idealizma, medsebojnega raziimevanja in smisla za žrtvovanje. Iz dobe stlkov s sodelavci v komislJJ za odkup Prešeraove doma-čije se spominja vrste anek-dot, v katerih se kažejo O sodelavci za zabavne in ša-ljive sogovornike in dobre tovariSe. Vključil se je v hidrome-teorološki zavod v Ljubljani, kjer so ga zelo potrebovali. Delal je kot gradbenj refe-rent. Izvtšil je vsestransko pionlrsko delo gradbene stro-ke, da je delo sploh steklo in se razvilo do tistih raz-sežnosti, v kakršnih je danes. Tu je delal do leta 1960., ko je stopil v zasluženl pokoj. 2e pred upokojitvijo ga je imenoval Izvršni svet SRS za zasluge za gradbenega svetnika. Razstava za Bežigradom Mimogrede se spomni še osnutka spomenika svobode na Trgu revolucije, ki je ob konkurenci 42 del dosegel 5. mesto, v Ilirski Bistrici spomenika prekomorsklh brt-gad, potem zamisli spomeni-ka pri Urhu, brez plastike, za katerega je nakazal arhi-tektonsko rešitev, spomenika za padle smučarje na Po kljuki, sodelovanja z znanimi slovenskimi umetniki Zden-koin Kallnom, Maksimom So-dejem, Kogovškom, Stupico idr. O svoji bcxločnosti mnogo ne razmišlja. Delal bo, dokler bo mogel, saj delo človeka ohranja, sladi mu življenje in krepi zdravje, telesno in duševno zdravje ... Vidite, pravl, vse življenje sem do- lal, nikoli nisem počival, lju- bll sem naravo, občudoval sem vso lepoto življenja okrog sebe in sem užival, čs sem mogel mešati barve tn prelivati iz svoje duše, kl je v tej lepoti uživaJa, U> lepoto na platno, na papir, na les ali na kakršnokoli dru- go podlago. Slikal eem po Prekmurju, na Primorskem, v Bell Krajini in na Dolenj- skem, na Pohorju in na celj- skem območju, in še upam,, da bom češče obiskal te kra- je in ovekovečil kak kraj ¦ svolim topieem, sebi v tsHatt vo in razvedrilo in za sodelo- vanje v kaki razstavi, če bo le-to potrebno. Sem član dru- štva samorstnikov, ki priporav- lja v krajevni skupnosti Bo ris Kidrič od 24. do 31. ma- ja 1974 razstavo svojih Clar nov, sam pa bom prtredil lastno, samostojno razstavo slik verjetno jesenl na naSem terenu. Tako želimo pribli- žati našim soobčanom lepo umetnost in bom srečen, 6» bom pri tem lahko nekoliko prispeval s svojim delom ... Ko pišem te vrstice se ml ustavi pogled na steni, na sliki Ljubljanskega barja, do-la našega umetnika Franja KugH6a, in se za trenutek za-mislim nad otožno pokraji-no, kakršno Je vldelo umetftl-kovo oko. V>&, dž, kmečka roka bo to pokrajino pre-obrazila, tale slika pa bo čes leta nema priča nekdanjega obraza! ... PROP. A. PODJAVORŠEK