Današnja številka obsega 10 strani. „NOVI ČAS" izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče. Štev. 24. V Gorici, 12. junija 1914. LIST STANE : za celo leto . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru. Leto V. Proti krivičnemu tujcu T Socializem - grobar bla gorftanja na Krasu. Ravnateljstva naših srednjih šol pričenjajo že naznanjati, kedaj bodo sprejemni izpiti v prve razrede in kako se i-nrajo vršiti. Gotovo izpolnjujemo svojo dolžnost, če podamo pri ti priliki v smislu n a z i r a n j a vsega goriškega ljudstva stališče, ki je mora vsak zavzeti, če inu je poštenost še kaj pri srcu. Naše srednje šole so one, kjer je domači jezik učni jezik, za Slovence torej slovenski, za italijane italijanski. Imamo že. svojo slovensko gimnazijo, slovenske realke, žal, nimamo še, a jo v doglednem času moramo dobiti, naj velja kar hoče. V Gorici obstoji poleg realke z nem škim ---------„ ______ stanovom. — Socializem zahteva pre škim učnim jezikom tudi gimnazija z '^im.i brat, rcvolucijo, hitra, učnim jezikom. talnostjo. — Kc Ta gimnazija je za Goriško popolnoma odveč, pomeni za nas izzivanje ter nam je naravnost v škodo. Po svojem profesorskem zboru, v katerem imajo od domačih moči le kattehet ter profesor slovenščine oz. laščine svoje mesto, j e p cs t a 1 a t u-jetelov naši dežel i. Kdor se zavzema za nemško gimnazijo, kdor pošilja tja svoje otroke oz. kdor svetuje, da se tiečki tam vpisujejo, podpira ne m-ško nacionalni element v Gorici, tisti element, ki se je v zvezi z laškimi liberalci zarotil proti pravicam Slo-\ui^v v Gorici; tisti element, ki pomaga veliki Germaniji zidati most do Adrije! Proti temu mora biti vsakdo, ki misli še pošteno in se zaveda, da smo odgovorni pred Bogom tudi za to, kako smo svoje dolžnosti do domače grude in svojega naroda vršili. Naloga posameznikov, naloga narodnih voditeljev, učiteljev in duhovnikov, a tudi naloga naših zavodov je, da so na svojem mestu in da na prav noben način ne podpirajo nemškega radi svoje ohole prenapetosti tak odurnega tujca! Nekaj drugega bi bilo, če bi bil profesorski zbor z ravnateljem na čelu iste nerodnosti, k a k o r s o d i j a k i, ki so skoraj izključno Slovenci in Italijani, ali če bi vsaj jezik svojih učencev znali. Povsod ie sicer tako; isto uči tudi pedagogika, toda za Slovence je krivica dobra povsod. In te' naj še mi sami podpiramo? Pomnimo, kar pregovor pravi: Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Da je razdelitev posvetnega bogastva krivična, o tem smo vsi prepričani. To je pa sad nekrščanskega pojmovanja o človekovem namenu. Krivice bi se odpravile edino s prepojenjem človeške družbe s krščanskim duhom in s praktičnimi reformami. Toda socializem se upira prekvašenju in prerojenju človeške družbe s krščanskimi načeli; a upira se obenem vsakim pametnim reformam in izboljšanju sedanjega gnjilega položaja v korist drugim Socializem zahteva _______________ z nasiljem in ^brutalnostjo. — Kot sredstvo mu služi nete-nje nezadovoljnosti v delavskih masah proti drugim stanovom. — Zato tudi najbolj nasprotujejo starostnemu zavarovanju kmetov in obrtnikov ravno socialisti, ki povdarjajo, da starostno zavarovanje veljaj samo za delavski stan, vsi drugi, zlasti kmetje in obrtniki, naj ti bili izključeni. Isto orožje kot v zakonodajnih zastapih, rabijo socialistični agitatc ji na političnih shodih, v časopisju in v delavnicah. Ta nauk so zasejali socialisti tudi med nabrežinskim delavstvom. Nabreži- na bi bila lahko najboljši obrtni kraj na Slovenskem vsled svoje dobrote in bogastva na mramorju ter vsled tako ugodnih prometnih sredstev. — Nekoč je pa tudi gospodarski cvetela in marsikateri sedanji podjetnik se redi ob cekinih iz one srečne dobe. Začetek socializma v Nabrežini. Da bi bili podjetniki postopali z delavci malo bolj človeški, bi se bila Nabre-žina razcvetela v krasno delavsko me-„sto in Kras bi se bil gospodarsko povzdignil. _ Toda nečloveško izmozgavanje u-bogega delavca, ki je moral delati kot suženj od zore do mraka, je rodilo odpor. — In v trenotkih nevolje se prismehlia kot odrešenik nasproti laški socializem, ki delavce organizira ter z združeno si .o uredi delavni čas in mezdne razmere, kar je bilo silno potrebno. — Sicer bi se da i:; vse to doseči pod ugodnejšimi pogoj in manjšimi žrtvami, ko bi podjetniki imeli več smisla za krščanska pravičnost. Socializem pa je prišel Nabrežini in podjetnikom za kazen, ker so se vedno bolj odtujevali kršč. načelom. — Socializem! je prinesel s seboj vse one strašne nasledke, ki jih čutijo v prvi vrsti Nabrežinci sami, a z njimi vred tudi Kras, ki je v zaslužku odvisen od Nabrežine. Podjetniki niso izpočetka veliko upoštevali socialistične organizacije delavstva. ker niso poznali njene moči. Ustanovila se je sicer katoliška delavska organizacija proti socialistični. A uspeha m imela, ker sovražijo podjetniki sploh vsake delavsko organizacijo, bodisi rdečo ali črno, in zato, ker so se bali katoliške organizacije, ki neizprosna v svojih n "čeli! tirja strog pravičnost podjetnika naoni delavcu in delavca napram pcd5etm'-u. Moč socializma. Tekom let je socialistična organizacija, ko jc propadla katoliška, tak; napredovala, da je postala vremogočra. O-svcjila si je bolniško blagajno, kuj i a lepo hišo, ustanovila konsumno društvo, g stilno, pekarno itd., osvojila si godbo knjižnico ter bila ljut boj pri zadnjih ob činskih volitvah tudi za politično moč. In kc bi se še to posrečilo, potem bi postala Nabrežina. pravi socialistični Port-Artur. Toda zmagonosnemu pohodu socializma so bili šteti dnevi. — Razne bridke izkušnje, katere so imeli delavci z vodstven soc.-demokratične stranke, jo rnarsikomi odprle oči. - Prihajali so na dan razn neredi, pogosta poneverjenja in m negi ne uspehi, kar je zelo manjšalo zaupanje d( socialistov. Mnogi so vstrajali še pr organizaciji, toda le vsled pritiska in te rorizma ;— srce jim je bilo že zdavna drugod. K temu je pripomoglo tudi pc manjkanje dela zadnja leta in denann. kri za. A smrtni udarec je zadala strank; sama sebi s skrajno krivičnim in edurnin postopanjem ob raznih štrajkih napran slovenskim delavcem. Kako so postopali s slovenskimi delp ob štrajku 1. 1905. Ves gnjus in smrad socialistične nizacije je udaril na dan med štr 'kri leta 1905, ki je trajal malone pol leta. Duša organizacije in štrajka je bil sodru Kop ač. — Laški delavci so dobivali štrajkovsko podporo v polni mori, doma ia so še obdelovali kamenje, ki so je vo-ili iz Nabrežine. — Naši domači delavci ie le, da niso smeli delati, ampak sploh iso dobili tudi nobene podpore. - ' Naši elavci so hodili p dve do tri ure daleč v Mabrcžino po podporo, ki jim je bila zagotovljena po organizacijskih pravilih, a racali so se praznih rok in tešči na svoj om. — Pri tem so jih socialistični voditelji ie zmirjali in zasramovali, češ: ali vas ni ram tirjati delavske groše, vas, ki irnate oma grunte in krave. — Prodajte vse to, )a boste imeli denar. — Medtem, ko so laši lakote sčrnevali, mastili so se socia-istični Voditelji pri obloženih mizah s piščanci in teranom. — Ta štrajk, ki je bil akc nepremišljen, je mnoge slovenske 'elavce pahnil v dolgove, ki jih čutijo Še edaj, a marsikoga je pripravil tudi na >oben. Tako pristransko in protina-odno postopanje socialistov je moralo tu-'i največjim tepcem odpreti oči, da je slo-enski delavec pri socialistični organiza-iji samo peto kolo, dober, da plačuje fli-e, s katerimi se futrajo voditelji in Lahi. To nezaupanje in medsebojno krhanje e privedlo stranko na rob propada. Kartel gospodarjev. Na drugi strani pa si niso upali tudi <( djetniki jemati obsežnih del vsled po-;ostih štrajkov, ker je visel nad njihovi-tii glavami vedno Damoklejev meč-grož-ija s štrajkom. — Kakor hitro bi gcspo-ar sklenil pogodbo za kako veliko delo, edaj je bila vže pri njem deputacija: po-išajte plače, drugačj štrajkamo! In ;ospodarji so se morali radi ali neradi ta-im pritiskom udajati, drugači bi trpeli še ečjo gmotno škode. Gospodarji so pota jali tako popolnoma odvisni od socia-istiene organizacije, ki jim je pri vsaki riliki nastavila mož na vrat. — Svobode i bilo. Proti vednim in nespametnim rožnjam s štrajki so se gospodarji tudi ledsebojno kartelirali ter tako postavili roč kapitala nasproti nesmiotrenim zahte-ain prenapetih in kratkovidnih sociali-tičnih voditeljev. — Nekateri veliki podaniki so svoje delavnice- zaprli, kjer se-aj rja razjeda stroje in drugo orodje, rugi pa izvršujejo le majhna dela z zelo : mejenim številom delavstva. — Tako so f ociali&ti s svojim skrajno terorističnim in p ratkovidnim postopanjem sami prežagali I ejci, na kateri so sedeli. , | Podkupljeni! i1 p Pa še nek tretji razlog bi znal biti ;: jzrok socialističnega poloma, a obenem 11 nega oškodovanja Nabrežine in Krasa. • I- Znano je, kako se dado socialistični bditelji radi pomazati z denarjem ter so ri njih vse delavske in strankarske kori-:i vedno na prodaj. Kdo ve, da li niso ;; Lahom tako naklonjeni socialistični vo-l i tel j i podkupljeni od raznih tujih podjet-ikev, ki naj gonijo delavce toliko časa j! štrajk, da se gospodarji naveličajo veci-.; ih štrajkov, odpovedo dela in zapro svoje ; -lavnice. — To so deloma socialisti tudi dosegli. — Delo je obrnilo v tuje kraje, zlasti v laški Tirol; Nabrežina in Kras pa cedi sline. — To je zopet zasluga socializma. — Nabrežina in sv. Križ, kjer bi bilo dobilo lahko zaslužka in dobrega kruha pol Krasa, ti vasi sta danes pravi grobišči, kamor so zakopali socialisti blagostanje Nabežine in Krasa. - Nabrežina, ko bi bila b soglasju delavstva s podjetniki pravi rodovitni Egipet za cel Kras ali kot nekdaj Sicilija žitnica za Rim, je danes po krivdi socialistov uboga pokrajinska vas, ki se bori le s težavo za svoj obstanek. -A z njo strada tudi Kras. Proti kmetu. A socialistom ni dovolj, da bi uničili samo Nabrežino, imeli so še obširnejše načrte. - Uničiti so hoteli tudi kmečki Kras. Socialistični vaditelji so mislili, da je Kras obljubljena dežela socializma. Vloviti so hoteli tudi kmeta v svoje mreže. - In mislilo se je, da bodo sčasoma uspeli. Toda razne socialistične lumpa-rije so kmete pripeljale do spoznanja, da vodi pot socializma v gospodarsko propast in pogansko sužnost. Napadi na slovenske delavce. Velike, neodpustljive grehe ima rdeča internacijonala na svoji kosmati vesti. Da si položi krono lumparij na glavo, nalmjskala je pred kratkim lepo ? eviio slovenskih kratkovidnih delavcev, da so-napadli slovenske delavce, nad katerimi so vpili v pokvarjeni furlanščini: fora i š č a v i, dentrioi furlani (friulani!)! Poturica hujši kot Turek. Nabrežino in Kras je socializem okužil s sovraštvom do sv. vere, vzel delavstvu narodno zavest in ga gospodarsko uničil. Slovenci Istre — pozor! Od »političnega društva za Hrvate in Slovence« proglašeni kandidatje kmečke kurije, ki voli 19. junija v slovenskem delu Istre so: Za K o p e r s k i o k r a j: Matej Škerbec, župnik - dekan, Ker- kavce; Josip Valentič, nadučitelj, Sv. Anten pri Kopru; za P o d g r a d s k i - V o 1 c. s k i o-kraj: Dr. Ivan Poščič, odvetnik, Volosko; Josip Ribarič, profesor, Kastva. Slovenski volilci! Vsi združeno in v polnem številu za proglašene kandidate na volišče! Italijanaši na Koperščini nameravajo voliti: Bartolich-a (jenegata) iz Pomjana in Andrijašič-a iz Černikal-a. Kdor se ne bo držal narodne discipline, smatrali ga bomo za izdajalca slovenske domovine. ŠIRITE „NOVI ČASI" Domača in zunanja politika. V Albaniji je vsaki teden kaj novega. Tako sedaj v Draču vlada obsedno stanje. Knez Wied dobiva čet od vleh strani. Na drugi strani pa so vstaši baje razdvojeni ter se koljejo med seboj. Med tem i a sa holandski oficirji nenadoma aretirali v Draču 2 Laha, ki sta po noči dajala svetlobne signale ustašem in jim tako poročala, kako je v Draču. Aretirana sta laški polkovnik in laški profesor. Sedaj so jih iz zapora že izpustili, ker je laški poslanik bil silno hud. Toda preiskava je dognala, da sta vohunila za vstaše. Iz tega'sledi, da Italija neti nemir v Albaniji. Nemški cesar pride v Komopišt obiskat našega prestolonaslednika. Enako pride tja tudi švedski kralj. Seveda se ne bodo menili o rožicah, ampak o čem važnejšem. Na Srbskemjemoral odstopiti min. preds. P a s i č, ki je Srbijo tako povzdignil. Vzrok odstopa je vojaštvo, ki hoče imeti vso komando v novo osvojenih krajih. Pašič pa je bil za civilno oblast, ki pa je Fiidi preveč izkoriščala. Na Francoskem je odstopilo prejšn j ministerstvo, ker večina poslancev z:'lite va zopet dveletno vojaško službo. V Belgiji so bile volitve za državni zbor, kjer so katoličani zopet sijajno zmagali. To je sad njih izborne organizacijo. Veliki nemiri v Italiji. Dne 8. t. m. so anarhisti v Jakii.;: (An con a) imeli zborovanje in demonstracije. Policija je hotela demonstracije raz-gnati. Pemonstrantje pa so policijo napadli. Vnel se je boj. 3 osebe so mrtve. Več ranjenih. Anarhisti so oropali zalogo orožja. Policija je komaj preprečila, da niso pokradli tudi patron. Vsled teh dogodkov so se pa po ccli Italiji začele demonstracije in štrajki. Ponekod ne vozijo niti vlaki; trgovine zaprte. V Jakinu je 9. t. m. bil zopet nemir. En demonstrant je zopet ubit. V Turinu so demonstranti zažgali cele zaboje srnodk, pobijali okna. V Milanu so napadli avtomobile. Vojaki so streljali. V Floren-ci je tudi ubit en delavec. Vlaki iz Jakina v Rim ne vozijo. Anarhisti so pri Fabria-nu ustavili vlak, pi pripelje ob 10. uri 30 minut dopoldne iz Jakina. Ko je odpeljal iz Fabiana ekspresni vlak št. 606 proti Rimu, je bila proga zaprta s kamni in z železniškimi pragi. Na tir se je vleglo več ljudi. Vlak je peljal zato nazaj na postajo. Stavkujoči stražijo kolodvor. Brzojavne žice so na več krajih prerezane. Govori se, da so v Fossatudi Viču več tračnic odstranili, V Bergamu so stavkujoči odkorakali na kolodvor. Ženske so se vlegle na tir in tako ustavile vlak. Demonstranti so razbili šipe voz. Tudi v Pratu so demonstranti obkolili kolodvor, a so jih vojaki razkropili. Osrednji odbor italijanske strokovne zveze je napovedal splošno stavko za celo Italijo, ki bi se bila imela začeti včeraj. [ Steckenpferd- lilijnomlečnato milo prej ko slej nentrpno z» oskrbo polti in lepote. Priznana pisma. Po 80 h povsod. Lz naše oganizacije. Ulasnik „Slov. kršč. soc. zveze". Crniče. Veselico priredi Kat. slav. : ' . društvo v Črničah dne 14. junija p; i g. Bolku. Na vsporedu je petje, de-klamacija ter igri: »Kmet Herod« burka; in »Turki pred Dunajem« zgod. igra v vi-težkih in turških oblekah. Vstop za otroke 20 vin., za odrasle 40 vin., sedeži eno krono. Začetek ob 3 in pol (po blagoslovu). Predavanje v Solkanu. »Katoliško slov. izobr. društvo« v Solkanu priredi v nedeljo dne 14. junija v dvorani gospoda Alojzija Mozetič predavanje. Predaval bode g. primarij dr. Anton Brecelj o jetiki. Začetek kcj po popoldanski službi božji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Naša mladina. Podzveza Orlov v Gorici sklicuje sejo širšega odbora na 14. junija 1914 ob I Oh dopoldne v prostorih S. K. S. Z. Dnevni red: 1. Poročilo ožjega odbora. 2. Poročilo okrožij. 3. Poročilo o letošnjem na stopu Podzveze, 4. Slučajniosti. Bratje Orli, udeležite se te seje v čimvečjem številu. K seji naj pridejo gotovo tudi no ciniki in vaditelji! \ slučaju lepega vremena se vrši popoldne po blagoslovu tečaj za trobentače v Krombergu. Najzdar! Pojasnilo glede nastopa v Vipavi. — Zadnji trenutek smo telovadbo odpovedali. Vzrok je sledeči. Vsled nepretrganega deževanja od petka večer je reka Vipava toliko narasla, da je v soboto večer o-krog 9h bila celo cesta skozi Vipavo pod vodo; istotako seveda slavnosten prostor kakor tudi dohod k istemu. Silno težke smo odpovedali, ker je bila prireditev naznanjena ob vsakem vremenu, kdo bi si pač mogel cb tem času misliti na povo-denj! Z neštetimi brzojavi smo obvestili vse, za katere smo vedeli, da nameravajo v Vipavo. Vendar se je ta ali oni vsejedno napravil na pot. Naj nam oprosti vsakteri, saj je bil za nas samih to največji udarec združen s 300 kronami tro-• kov. Javna telovadba se vrši prihodnjo nedeljo 21. na sv. Alojzija. Pravočasno i .izpošljemo lepake na bratske odseke in društva! — Ljudstvo pa, ki se je silno zanimalo za to prireditev, naj isto zanimanje ima 21. t. m. ter nas v velikem številu poseti! Brate Orle še posebej vabimo! Na zdar! Vipavsko okrožja Orla. Zadružništvo. Hudajužna. Kmetska hranilnica in posojilnica v Hudajužni bo imela redni letni °bcm zbor v nedeljo 21. junija ob 31: iu Pop. ;v društvenih prostorih in sicer po' običajnem vsporedu. Na dnevnem redu bo tudi prememba pravil. Načelstvo. Pevma. Vabilo na redni občni zbor hrominice in posojilnice v Pevmi, rtgi- ¿r. zadrugo z ¡.eotne^ero zavezo, kateri se bode vršil tli. pcbinkoštnioi nedeljo, dne 21. junija 1914 ob 5. uri popoldne v župuišču v Pevmi. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika v zadnjem občnem zboru. 2. Poro.:¡¡o načelstva. 3. Pcitrjenje računskega zaključka za leto 1913. 4. Volitev načelstva in računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil vsled § 33. zadružnih pravil tri tedne pozneje t. j. VI. pobink. nedeljo dne 12. julija t. I. na istem kraju in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bodo sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. K obilni udeležbi vabi člane — na čelstvo. — Hranilnica in posojilnica v Pevmi šteje koncem leta 1913 članov 269. Promet je znašal 133.216.95. Hranilnih vlog je bilo 121.547.88. Posojil je bilo 122.099.16. Cisti dobiček 1369 K. 44. Re-servni zaklad znaša 9169 K 98 v. Proti pijančevanju. Na Pečinah je bilo preteklo nedeljo dtfe 7. t. m. popoldne po blagoslovu predavanje o alkoholu in njegovem pogub.-nosnem vplivu na čolveško zdravje. Pred cerkvijo na prostem je g. zdravnik dr. Brecelj iz Gorice v čez eno uro dolgem poljudnem govoru razložil, kaj je alkohol in kak 1 vpliv: ..» vse dele človeškega telesa. Strašne so posledice alkohola. Sirijo se različne bolezni, posebno urnobolnost. Zdravi krepki roditelji se čudijo, da imajo bolehne, šibke ¡otroke. Krive so opojne pijače. Roditelji, ki so udani alkoholu in dajejo celo otrokom opojne pijače, greše zoper peto božjo zapoved, oni ubijajo svoje c-troke. Otrokom naj se dajejo mlečne jedi, a nikdar pojnili pijač razun, kadar j i I j zdravnik predi: i.-., v gotovih boleznih. — Orožno vplivajo opojne pijače na nada-' rjenost. Profesorji in učitelji tožijo, da iz naših lepili gor, kjer so se rodili največji talenti, nihaja čedalje manj nadarjenih u-čeincv \ mesto. Krivo je v prvi vrsti žganje. Govornik polaga vsem na srce, naj pustijo žganje in pivo, ta tuji izdelek, ki nas hoče gospodarsko podjarmiti in narodno uničiti, odraščenim svetuje, naj pijejo zmerno in po pameti naravno vino, ki je dar božji in naš pridelek, mladini pa, ako hoče živeti v zdravju in zadoveljnosti ter doseči visoko starost, priporoča popolno abstinenco. — Udeleženci, katerih je bilo veliko iz Pečin, precej iz Gore in Po-nikev, so pazljivo in vstrajno poslušali g. govornika. Veleučenemu g. doktorju naj-iskrenejša zahvala za neprecenljive nauke, svarila in nasvete! Varčujte z denarjem! Finančni minister je zaprosil vse banke, naj ne izdajajo zlata, ampak ga hranijo. Ta govor je jasen. Zunanji poli tični položaj je še vedno tako zamotan, da presenečenja niso izključena. V Alba- niji se zbira vedno več goriva in le čudež bot ako ne izbruhne ogenj. Ker je naša država soudeležena pri razvoju dogodkov na Balkanu, je ie previdnost od strani finančnega ministra, da varuje zlato, koje-ga bi rabil pri morebitnem spopadu. To previdnost pa bi naj posnemali tudi naši ljudje ter varčevali z denarjem. —. Naš presvitli cesar bo storil gotovo vse, da ne pridemo do vojske, toda četudi do tega ne pride, napete razmere še ostanejo in ž njimi ostanejo tudi slabe denarne razmere. Državi, ki se nahaja v vojskini nevarnosti, ne kreditira nihče rad denarja, zato postaja denar drag in redek. In radi tega pišemo in kličemo našim ljudem: Varčujte z denarjem! Vedno je še nevarnost, da postane denar zopet dražji in redkejši kot danes. Samo v korist našim ljudem bo, ako v takih časih ne mislijo izvrševati novih stavb nakupovati nova zemljišča iu udeleževati se pri novih podjetjih. Dokler se ne bodo razmere uredile, je najboljše, držati roke v žepu, ostro opazovati dogodke ter delati načrte za mirne čase. Tudi naše posojilnice naj v tem oziru poučeval no in vzgojevalno nastopajo, ne pa da bi takrat, ko se denar draži, brez vsake omejitve poslovale kakor v navadnih, mirnih časih. Seveda morajo razumni in trezni ljudje posojilnice pri takem nastopanju podpirati. Saj se gre za to, da obvarujemo ljudstvo težkih obremenitev, gre se v resnici edino-le za ljudski blagor. N ovice. . Naš cesar je popolnoma ozdravel. Vsaki dan se sprehaja po schonbrunskem parku. Sedaj že sme kaditi cigare. Novomašnik kapuc, reda č. g. A. Vovk. V nedeljo 14. t. m. bo v kapucinski cerkvi daroval sv. mašo novomašnik Goričau č. P. Anton V o v k, kapucin jakinske pro-vincije v Italiji. Slovesnost prične ob 9 in pol: slovenska pridiga, petem slovesna sv. maša. Popoldne ob 4. in pol litanje in blagoslov. Pred in popoldne bo č. novomašnik podelil vernikom svoj novomaš-niški blagoslov. Svojo prvo sv. mašo je preč. Pater opravil že 7. t. m. v Jakinu. Vabi se k obilni udeležbi. Procesija sv. Rešnjega Telesa včeraj dop. se je izvršila v lepem redu in lepem vremenu. Udeležba je bila velika. V sprevodu so igrale 3 godbe: vojaška, mestna in salezijanska. Peli so tudi v sprevodu slov. učiteljiščniki, kar je bilo letos novo in lepo. Sploh je bilo tudi obnašanje lepo letos, tako da je procesija bila res lepa. Toplo priporočamo Dekliški zavod v Gorici, ki se nahaja tik Sirotišča ulica Ponte Isonzo. To je edini slovenski zavod. ki sprejme gojenke posebno z učiteljišča na stanovanje in popolno oskrbo. Zavod vodijo slovenske šolske sestre iz Maribora. Gojenke so tukaj v najboljši oskrbi. Zato pa stariši, ki dajate svoje Mičere v izobrazbo na učiteljišče v Gorici, prav iskreno opozarjamo na ta naš dekli-iški zavod. Kdor želi imeti natanje informacije, naj 1 c obrne do vodstva zavoda 1 samega. Smrtna kesa. V Gorici je pret. petek ' umrla gospa Amalija H r i b a r. rej. Rub-bia. Pokojnica je bila vdova po pok. vo-' ' ditelju c. kr. vadmice Antonu Hribarju, ki jc bil znan slovenski glasbenik in sklada-. > telj, ter mati trgovca g. Teodorja H r i-; b a r j a in računskega vodje pri 47. peš-pt lku nadporočnika g. Angelja Hribar-: j a. - Veličasten je bil pedreb v nedeljo po-: poldne. Poleg velike množice ljudstva je ; bilo opaziti mnogo odličnih oseb civilnega , in vojaškega stanu. Pogreba se je udeležil 1 namestn. svetnik g. R e b e k, generalma-; jor brigadir Fernengel, čč. gg. frančiškani, ' kapucini itd. Pokojnica, ki je bila pobožna in kr-, ščanska mati, naj počiva v miru! Cenjeni . družini pa naše globoko sožalje! v V Medani je 4. t. m. prezgodnja smrt pokosila gdč. Marico Z u c c h i a t i, 20-i letno hčerko g. župana medanskega. Pokojna gospodična je bila dobro in plemenite dekle,saj je bila pač hčerka dobre, tudi že umrL matere. A bila je tudi izborna go-, spodinja, ki je saana vodila veliko gospo-. dinjstvo. Prava mati revežev si je pri teh | prid' bila trajen in hvaležen spomin. Ni ga 1 v Modam človeka, ki bi z dobrim očetom ne občutil žalosti nad preranio smrtjo dobre gospodične. Toda Božja pota so nam , nerazumljiva. Pokojnica bci gotovo debila svoje boljše plačilo pri ljubem Bogu. To naj bo v tolažbo žalujočemu očetu, ki mu . mi izrekamo iskreno sožalje! Pogreb (6. t. m.) je bil najveličastnejši! Razen ogromnega občinstva: šolske mladine, pevskega; zbora, godbe, občin-, skega zastopa in mnogobrojnih tujcev, so se ga udeležili korperativno skoraj vsi domači Orli, ki so .povečali ta krasen, a žalosten sprevod, in domača dekleta, ki so nosila vence. Čast jim! Najlepši spomin i nepozabni, blagi tovarišici! Dvajseto pomlad je učakala, a Bog ji daj sedaj uživati večno, najlepšo pomlad! V Gorici je umrl včeraj dvorni svetli nik Pavel S b i s a, bivši preds. sodišča in j vitez železne krone. Star je bil 88 let. — Pogreb v soboto pop. Shod v Biljaii. V nedeljo 14. t. m. po cerkvenem opravilu ob 4h pop. bo v Bi-ijah pri Solerju ljudski shod. Pridite! Občinske volitve v Biljah. Bilje: Dne ? 5. in 6. t. m. sme imeli občinske volitve, f Volilni boj je bil hud. Slov. ljud. stranka se je vdeležila volitev v tretjem razredu padla je a padla je častno. Zmagala 1 je liberalna stranka a te zmage se sra-- mujejo njih lastni pristaši. Kako je pošto-. pala volilna komisija, je znano vsakemu Biljencu, mnogi izmed naših pristašev po-1 sestnikov niso smeli voliti iz ničevih vzrokov, saj ni smel voliti naš pristaš samo 1 radi tega, ker ima dve imeni — drugi ker k je spremenil stanovanje itd. njih pristaš pa je volil kot varuh polnoletnega itd. A-koravrio je komisija tako nastopala vklub temu jc zmagala z malenkostno večino glasov enemu n-ašfti je manjkal le en glas do večine. Ker je volilna komisija postopala tako, - zato se niso hoteli naši pristaši vdeležiti volitev v II. in I. razredu. Zavedali so se, da slov. ljud. Str. je v Biljah po številu najmočnejša stranka, ki je ne vkloni niti strah pred kapitalom. Te volitve so pokazale, da sino po treh letih napredovali; — mi gremo naprej in njih jc sram. Marsikomu se zdi čudno, čemu niso naznanili, — kakor običajno po volitvah, števila glasov posameznih kandidatov. Ali jih je bilo strah ali pa sram? Čudno je tudi to, da so se po-služili »Soče« za razglas glede števila glasov. Mi pa gremo svojo pot dalje, dobro vedoč, da oblast nekaterih liberalnih kapitalistov propade prej ali slej. V tem smislu na delo! »Razpad karlovaške hranilnice«. — Pod tem naslovom je dne 4. t. m. g. aška »Tagespost« priobčila ta-le dopis iz Zagreba o karlovški hranilnici, ki je propadla pred kratkim: »V zmislu sklepa ravna-teljskega sveta karlovaške hranilnice je bilo včeraj povabljenih približno 150 vlagateljev v hranilnico, da se izjavijo, ali so voljni kaj popustiti od svojih vlog. Vlagatelji so izjavili, da nič ne popuste, ker so prepričani, da se morajo prav tisti pozvati na odgovor, ki so po zakonu odgovorni za razpad. Zastopnik višjega državnega pravdništva, Luearič, je nadaljeval preiskava Dal je zapreti člane upravne ga sveta Sam. Kranerja, Balasa in Je-lenea in misli se, da bodo sedaj kobkor člani ravnateljstva, toliko oni nadzorstva voljni, povišati svoje prispevke v zagotovitev mirne likvidacije zavoda. — Glede enega naših denarnih zavodov bi se lahko reklo: »Fiat apllicatio!« Naj se tudi tu meri z enako mero! Za romanje na Koroško vlada veliko zanimanje. V programu bomo najbrže napravili to spremembo, da se bo vlak nazaj grede ustavil tudi na Jesenicah za 1 uro, da bodo romarji tu kosili. Na Bledu je hrana predraga. Tako bi takoj iz postaje na Bledu odšli na otok skupno. Ker nam žel. uprava še ni poslala reda in odgovora, moramo natančneje poročati prihodnjič. Briški tabor, združen s tombolo, se bo vršil 19. julija namesto 12. jul., ker je ta dan nastop Orlov v Šempasu. Srečka so že razposlane. Na tabor bodo me .! drugimi govorili gg.: poslanca Fon m R o-j e c ter župan Fr. O b I j u b e k iz Kojske-ga. Pod geslom: »Za staro pravdo« eine 19. julija v St. Ferjan! Prav po pagansko! Sokolskim društvom j c. poslali nekje iz Ljubljane velike figure, ki naj bi predstavljale »sokola«, proti takim podobam bi ne imeli kaj reči, če bi bile dostojne. Toda prav nič nam ne dopadajo moški sokoli brez kroja in brez obleke, katere naj bi po ukazu liberalnega časopisja ne hranili samo v društvih, ampak jih razobešali tudi zunaj. Čujemo, da so se po nekod upali razobesiti javno tako mizerno figuro, kakor n. pr. v Škrbi-iii in v Divači. Nc vemo ali je toicd visoke viadc dovoljeno, a dostojno in lepo, umetno in estetično to prav gotovo ni! Sta-riši, dobri učitelji in posebno dušni pastirji se borijo ob vsaki priliki zoper nenravnost — taka društva pa razobešajo tako grde in nenravne spake na očitnem prostoru. Mari bi naslikali žabe, ki se po lužah valjajo, in jih gledali! Zraven povemo nepoučenim sokolom, da je kult nagote od največjih slikarjev, umetnikov tudi v este-tičnem oziru zavržen. — Najbolj se je čuditi krščanskim starišem, da so tako kratkovidni in da s tako požrtvovalnostjo pošiljajo svoje otroke k takim društvom, kjer vlada tak paganski duh. Oči imajo, pa ne vidijo! Ušesa imajo, pa ne slišijo! Najbrže bodo morale betice (punje) padati od lastnih otrok — potem bodo morda pametni — a bo prepozno. Na ckr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v prvi letnik v četrtek, dne 2. julija od 9.—12.. ure dopoldne. Popoldne istega dne ter v petek in soboto dne 3. in 4. julija t. L, se zvrše sprejemni izpiti. — Ako bo po le-teh izpitih doseženo najvišje možno število prvoletnikov (štirideset), tedaj meseca septembra ne bo nič več sprejema nja za prvi letnik. Poziv brezimnemu piscu. Dotičnika, ki mi je dne 4. t. m. iz Krmina poslal brezimno pismo v zadevi nakupa posestva dedičev Jakončičevih, poživljam, naj mi naznani tudi svoje ime, da vem, s kom imam opravka. Brez podpisa pošiljati okrog pisma take neresnične osebine, pa ni možato. — Ime na dan, potem se pomeniva! Franc Obljubek, župan v Kojskem. Vojaške strelne vaje na Krasu. Go-liška garnizija bo ostro streljala dne 22. in 23. junija 1914 severno od Lokvice in sicer v strelni smeri proti Fajti hribu in Trijesnek-u. Strelišče ima sledeče meje: nova pot v Lokvico, severni rob kraja Lokvica, vozna pot v Segoti, pot v Kosta-njevico-Novoselo-Temnica — podrtija Sv. Ambrož-visočina Stol-kraji Vinišče-Oz-renj-Spacapani-Mirenski Grad- Savnišče. Streljalo se bode ob navedenih dnevih od 7. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Strelišče bode zaprto po vojaških stražah; dalje bodo vihrale s stolpov v Kostanjevici in Temnici kakor tudi iz višin in razglednih točk rdeče zastave. Prebivalstvo naj se v lastnem interesu strogo drži navodil vojaških organov. Živina naj se pravočasno žene dotnov. Soška podružnica S. P. D. vabi vse člane na občni zbor, ki se bo vršil dne if> junija 1914 ob 8. uri zvečer »pri Kranjcu«. Spored: 1. Sporočiloi odborovo. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi" Odbor. Kolesarska dirka okrog Krasa se bo vršila 14. t. m. Odhod iz Poidgore (na kri-žiču cest proti Ločniku) na Krmin, Me-dejo, Tržič, Prosek, Opčino, Senožeče. Razdrto, Vipavo, Ajdovščino do Rožne doline v Gorici. Dirkalo bo 52 dirkačev. s Sv. misijon na Vojščici se je slovesno praznoval od 31. maja do 7. junija. Vodila sta ga preč. oo. A. Žužek in Janez Pristov iz Družbe Jezusove. Bil je dobro obiskan. Obnašanje vzgiedno. Sv. obhajil 930. Pri tej priliki se je ustanovila tudi »Mar. Družba« za dekleta, Cč. gg. misijonarjema pa Bog plačaj obilno ves njujin trud! Srčna hvala! Izseljevanje v Brazilijo. C. kr. mini-sterstvo za notranje zadeve sporoča z dopisom štev. 19,582 t. 1. slovenski Ra-faelovidružbi v Gorici nastopno: V zadnjem času se je v braziljski državi Sv. Pavla število priseljencev, ki pripadajo trgovskemu in uradniškemu stanu, zelo pomnožilo, ker so bili mnenja, da tamkaj lahko dobijo posla. A pridobninske razmere so v imenovani državi zelo neugodne, tako da niti delavci in rokodelci ne dobijo dela, tem manje pa višji stanovi. Oni, ki se nameravajo izseliti v zgo-rej rečeno državo, naj se zatorej pred odhodom natančno informirajo o tamkajšnjih razmerah; ako so se pa odločili na vsaki način tja odpotovati, morajo si priskrbeti potrebnih sredstev, da jim bode mogoče 3 do 6 mesecev čakati na službo. Pri tem pa je treba še pomisliti, da živ-ljenske razmere so tam tri do štirikrat dražje kakor v Evropi. Opaziti je še, da spričevala in priporočila so1 dvomljive vrednosti, ako izseljenec ni zmožen tamkajšnjega deželnega jezika. Tudi za obrtne delavce so se pridobninske razmere zelo poslabšale in je mnogo tovarniških delavcev brez dela. Res se mnogo- poprašuje po poljedelskih delavcih. Ako se pa kljub temu delavci ne poprimejo poljedelstva, je temu vzrok žalostna usoda poljedelcev, kateri od svojega pičlega zaslužka ne morejo sebe in družine preživeti. Vrli tega pridejo mnogokrat še v nevarnost, da jim posestniki zarad žalostnih gospodarskih razmer ne morejo zaslužka izplačati. Jos. Pavletič, predsednik »Rafaelove Družbe v Gorici«. Porotne razprave v Gorici se bodo pričele 22. t. m. Doslej je določena samo razprava proti nekemu finančnemu nad-stražniku iz Dolenj. Dve krasni umetniški trcbarvni razglednici v spomin 500-letnice vstoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku na Gosposvetskein polju je izdala Slovenska Straža. - Naročite takoj na dopisnicah več teh razglednic. Naročila naj se noslo-ve: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Povsod razpošiljajmo letos te razglednice — s tem da te razglednice takoj pokupimo in razpošljemo, podpiramo delo Slovenske Straže in ji budimo novih pr;-iateljev. Cena posameznih razglecir' jc 10 vinarjev, če se jih naroči 50 skupaj, je Popu§tka 30%. Nekaj za Solkance. Pišejo nam: Sel sem nedavno skozi Solkan. Velik je postal, mnogo večji, odkar sem zadnjikrat šel skozi. Saj je čeden, vendar mu nekaj manjka in želeti bi bilo, da bi se to popravilo, že radi tujcev, ki hodijo* v tolikem številu na Sv. Goro. Neka malomarnost se opaža tu in tam, kar Solkanu gotovo škodi. Nekaj zgledov: Kjer se stopi v občine, so bile nekdaj table z napisi, kateri kraj je prav za prav to. Napisov že davno ni več! Kjer se cesta odcepi v Kromberg, je bil tudi znak z napisom, kam cesta vodi. Napisa že davno ni več! - Ceste in ulice so dobile svoje tablice z napisi, toda tujci se zastonj trudijo, da bi mogli kaj citati, ker so napisi večinoma zbledeli. — Zakaj se vse to ne popravi? Sempatja se vidijo na nekaterih hišah napisi gostiln ali tvrdk v laščini. T o j e največja sramota. V Rudi v Furla-niji je neki gostilničar dal napraviti tudi slovenski napis. Kmalu je izginil. V Solkanu pa se tak škandal trpi! Avtomobilna vožnja Sv. Lucija-Cer-kno-Idrija se je pričela o Binkoštih, za sedaj 1 krat na dan. Iz Idrije odhaja avtomobil ob 5.zj.; ob 6.h je v Cerknem in ob 7. pri Sv. Luciji, tako da ima zvezo z vlakom v Trst in pa z brzovlakom iz Gorice proti Jesenicam. Od sv. Lucije naza] proti Idriji vozi avtomobil ob 4h popoldne, tako da ima zvezo z jeseniškim vlakom ob 2.35 in z goriškim vlakom ob 3.50. V Idrijo pride avtomobil nekoliko pred 7. uro. Tudi nazaj vozeč se ustavi v Cerknem. Žile si je prerezala na pokopališču 30- letna Marija B e r 1 o t, bivša bolniška strežnica v Trstu. Pred kratkim je prišla domov v Gorico, kjer živi njena mati, s katero pa se niste razumeli. Šla je torej na očetov grob in si z britvijo prerezala žile na obeh rokah. Slučajno pa je bila na pokopališču zdravniška komisija, ki je izkopala truplo umrle žene mesarja Decol-le. Zdravniki so nesrečnico obvezali in sedaj je v bolnišnici. Ženska si je sedaj že tretjič hotela vzeti življenje. Tudi njen o-če se je sam usmrtil. Liberalni shod v Križu je bil strašno klavern. Kakor nam poroča očividec, ni bilo poslušalcev z našimi vred več ko 70 -80. Dolgočasili so jih najprvo g. dokt. Podgornik. G. Kovač je tudi govoril, a zborovalci so g. poslanca opomnili, kaj je s premestitvijo sodnje v sredino okraja, Nato so g. poslanec Kovač modro molčaii. Pojasnjeval pa je to zadevo namesto poslanca g. učitelj Mermolja. Dalje je govoril tudi dr. Gregorin o splošnem položaju. Krona vsega pa je bila, da je neki govornik zahteval, dase uvede vinski davek. Taiko je bilo te historije konec. Požar. Iz šempasa: Dne 8. t. m. sla zgoreli v Ozeljanu pri Šempasu 2 hiši s pritiklinami vred. Pogorelca Anton in Jernej M e r v i č sta bila le malo zavarovana, zato je nesreča tem obcutnejša. Kako je nastal požar, ne ne ve. Znano je le, da so biii obojni stariši odsotni ud doma, a o-troci so bili doma. — Dodatno se nam poroča: Antonu Mervič je razei. vsega pohištva zgorelo med o-dIcko tudi približno 1000 K ziatani.ie in denarja. Sum, da je zužgdl, ieti na nekega dimnikarja, ki 't pa pobegnil. Radeckijev veteran umrl. V Knež pri Podmelcu je umrl 88 letni Radeckijev veteran Jernej L e b a n, po domače Frank. Bil se je pod Radeckijem z Lahi. Gad je smrtno pičil Marijo Klavors v Malniku pri Bovcu. Ubožica je kmali umrla. Vojaški avtomobil je zopet začel divjati po ulicah. V sredo ob 6h zvečer je dirjal od Korna po Gosp. ulici po blatni cest s tako naglico, da so se v hipu vse izložbe bile na debelo ometane. Ljudje so tud bili taki, kakor bi jih bil kdo nalašč posu z blatom. Kako pride občinstvo do tega da jim brezobzirni voj. avtomobil kvar obleko. Naj poveljstvo vendar dopove ten ljudem, da jim ni vse dovoljeno. Nesreča pri streljanju. Iz Črnič: Nt pr. sv. R. T. sta med procesijo streljali s papirnatimi topiči Fr. Slamič in Ernesi Pignatari oba iz Črnič. Ker se en topit ni hotel razstreliti, hotela sta ono nadomestiti z drugim — toda v tem trenutki pa je topič eksplodiral ter je E. Pignaterijr odtrgal tri prste na desni roki in Franci Slamiča pa je ranilo na licu. Za silo se jima ljudje izprali rani ter obvezali in pc končani procesiji odpeljali v bolnišnico \ Gorico. Huda ura s točo. V sredo popoldne je obiskala Črniče in bližnje vasi hudi. ura. Med grozno ploho se je usula toči ter je posebno gospodarila okoli Batujske postaje. Na marsikaterih krajih je napravila precejšnjo škodo. Kar ni napravile škode vedno deževje — posebno na sadji in trti, je pripomogla pa še toča! Treski in hudega vremena — reši nas Gospod! O tej nesreči nam še poročajo: Toče je obiskala Vipavsko dohno minulo sredo Uničila je zlasti vinski pridelek v Batujah Črničah, Vrhu, Dornbergu. Priletala je 5 tako silo, da ljudje že davno kaj takega ne pomnijo. Z zarodom je kar posti jati o poe trtami. Ubogi kmet. Pri občinskih volitvah v Tolminu, k so se vršile 4. t. m. je zmagala v 2. in 3 razredu stranka okloičanov. Katastralnil občina Čadrg ima smo 1 zastopnika. Tudi nekatere druge občine imajo manj zastopnikov. Vidi se, da bo za župana hud boj Izlet v Postojno so napravile dne 4 junija šole iz Črnič, Batuj-Sela, Gojač h Prvačine. Na 100 o>trok so spremljali učitelji. Otroci se niso mogli dovolj načudit naravni lepoti v jami. Cene poljskim pridelkom, žitu in mo< ki (na dunajskem trgu.) Pšenica (ogrska) 14.50—14.85 K, slovaška) 14.10 de 14.65 K, (rumunska) 14.35—14.60 K. R ž (slovaška) 10.60—11 K, (ogrska) 10.40 d( 10.85 K, (češka) 10.40—10.65 K. J e č m e r (slovaški) 8.25—8.75 K, za krmo 7.40 d< 7.85 K. Koruza: (ogrska) 7.90- 8.35 K činkvantin 9.50—10 K. O v e s: ogrski 8.41 do 8.75 K, češki 8.05—8.55 K. Ajda: ruska in domača 11.25—12 K. L a n e n o e- ie: 14—15 K. Krompir: star 3.30 do .40 K, laški nov 9—9.50 K. Seno: ogr-ko 4.50—4.80 K, štajersko 4.80—5.30 K. ■ lama: pšenična 1.85- 1.90 K, ržena .40—3.50 K. — Moka: St. 0. 22.50—22.80 št. 1. 21.60—22.30 K, št. 2.21- 21.70 K, t. 3. 19.90—20.50 K, št. 4. 19.40—20 K. t. 5. 18.50—19 K, št. 6. 18—18.50 K, št. 7. 6.80—17.50 K. Otrobi: drobne 5.70 do .80 K, debele 6.10—6.35 K. Cene na izvoznem trgu v Gorici dne . j u n i j a: H r u š k 60 kil po 62 v; č r e-e n j 150 kvintalov po K 60; grozdja v. Ivana 120 kil po 52 vin.; ribez-j a 60 kil po 1 K 20 v; j a god 40 ki! po K 40 v; fižola 1 kvintal po 130 K; rali a 24 kvintalov po 30 K; š p a r-r I je v 10 kvintalov po 78 K; k r o m-■ i r j a 30 kvintalov po 14 K. Listnica uredništva. Saks i d: Do-isnika naj bosta prepričana, da streljata zrak. Sicer pa, bodimo odkriti, si mora iti vsak pošten in razumen človek na isnem, da so ti številni javni plesi gro-"na gospodarska rana našega ljud-, tva. Gospodarske in naravne slabiče, ka-oršne vzgajajo divji javni plesi, bo naš arodni sovražnik lahko premagal. Zato e tudi iz ljubezni do naroda — da e govorimo overi — tako borimo proti ;mu zlu. Kdor tega noče umeti, ta peha am sebe in ves narod v pogubo. Mlad.n; 2ga niti toliko ne zamerimo. Gorje ra istim, ki iz dobičkaželjnosti in drugin na-ibov pospešujejo to kugo. Ljudje, spame-ujte se! To v premislek razžaljenim Sai< idovcem in vsem drugim Slovencem, 'e vrstice iz najboljšega namena namestu ašega dopisa. Pečemo pa: Varujte se apeljivcev in hinavcev! Someščani! Podpisano gospejno položno društvo »Rdečega križa« priredi ne 13. junija t. 1. cvetlični dan v prilog alogu za ustanovitev'doma za strežnice,, i bode zvane, da oskrbujejo bolnike ča-u miru in vojne. — Spomin na plemeniti anos s katerim se je odzvalo goriško me-čanstvo brez razlike narodnosti našemu Ozivu pred dvema letoma povodom vetličnih dnevov na korist ' mirovnega aloga, nas vzpodbuja, da se obračamo novič do Vas, someščani, ki se vedno dlikujete s posebnim milosrdjem, da polagate tudi sedaj z običajno darežljivo-tjo v svrho čim prejšnjega uresničenja ujne zahteve po označenem zavodu. — ' prijetnem pričakovanju, da najde naš oziv živahen odmev v slehernem srcu, :reka društvo že sedaj vsem onim, ki bi 3 odzvali tudi z najmanjšim doneskom, vojo najtoplejšo zahvalo. — Cvetlice se odo prodajale po ulicah, trgih in v jav-ih prostorih po 10 stot., ne da bi se sta-ila radodamosti kaka meja. — V Gorici, ne 5. junija 1914. — Gospejno pomožno ruštvo »Rdečega križa«. rrst in Istra. Iz duhovniških krogov v Trstu smo rejeli: Tržaški »Edinosti« se čudno zdi, kadar zabilježi semtertje, da je kak duhovnik pokazal bolj očitno svoje narodno prepričanje, posebno pa če je to storil celo v cerkvi, češ da tak duhovnik je uže bela vrana. Tako je »Edinost« v ponedeljkovi številki zabilježila z debelim tiskom, da je od 25 letnici pevskega društva v Barkovljah tamošnji župnik v cerkvi pohvalno omenil to narodno slavnost. Mimogrede bodi povedano, da je pevski zbor »Adrija« gojil in negoval ves čas od začetka svojega obstanka do lanskega leta tudi cerkveno petje in nastopal tudi kot cerkveni zbor. Ako je torej dotičnik iz hvaležnosti pohvalno omenjal 251etnico tega društva, ali je bilo treba temu se čuditi? Ali je bilo treba to v »Edinosti« poudarjati? Ali je bilo treba zavijati oči in tarnati o bratski neslogi, o pomanjkanju bratske ljubezni? Ali je bilo treba udariti po slov. duhovščini, češ da med njo ni več pravega rodoljubja? Tu se vidi, kako so liberalni gospodje pomešali pojme o pravem rodoljubju. Ti gospodje nočejo razumeti, da je slov. duhovščina brez izjeme vsa v narodnem taboru, se ve da na podlagi prvotnega slov. programa, ki ga smatrajo tudi resni politiki-lajiki za edino pravega — (medtem ko se je liberalna gospoda žal! izneverila temu programu). Slovensko zastavo vihti slov. duhovščina neomadežano v vseh trojnih bojah ped devizo: vse za vero, dom, cesarja! (med tem ko je liberalizem slovensko trobojnico tako zamazal, da se vidi na njej samo še jedna razločna boja.) Ne tarnajte torej o bratski neslogi, češ da jo je duhovščina zanesla med narod. Bratsko slogo in ljubezen je raztrgala liberalna gospoda, kadar je raztrgala prvotni slov. program, po katerem se je slov. narod probudil in okrepčal. V tem programu vidi duhovščina še zmerom narodovo rešitev. Brez moralne zaslombe v sv. veri niso mogli trajno obstati niti veliki narodi, kamo li more obstati naš slov. narodič! Ne sumničite torej duhovščine, ako ne more delovati skupne s kršitelji pravega slov. programa, temveč naj se ti kršitelji vrnejo pod stari častljivi prapori Pod neomadežano slov. trobojnico nas najdete vse bez izjeme v bratski slogi in bratski ljubezni. Deželnozborske volitve v Istri so se pret. nedeljo končale z veliki porazom laško-liberalne kamore. Izmed okroglo 55.652 volivcev jih je le 16.589 glasovalo za to sleparsko kamoro, medtem ko jih je za Hrvate in Slovence glasovalo 29.554 torej blizu 30.000. Slovanski kandidatje sci zmagali z večinami, ki štejejo na tisoče glasov. Lahi pa so zmagali le v enem o-kraju z 2 kandidatoma; v drugih dveh pa so v ožji volitvi. V Pulju so v ožji volitvi s socialistom, v Kopru s krščanskim social-cem. Zanimivo je, da imajo napram 29.554 slovanskim glasovom vsi Lahi skupaj le 20.727 glasov. In vendar vlada to slovansko deželo še laška kamora. Kako dolgo še? Podgrad v Istri. Minulo nedeljo, dne 7. junija, imeli smo v Podgradu izvati-redno slovesnost — slovesno blagoslov- ljene nove zastave »Marijine družbe«. V slovesnem sprevodu šli smo popoldne cb 3h in pol med pritrkovanjem zvonov iz župnišča v našo novo cerkev, in sicer najprej sosedne »Mar. družbe« s svojimi zastavami, nato domača družba s svojo novo zastavo. V cerkvi je bila nato najprej krasna in našim razmeram prav primerna pridiga, katero je imel peč. gosp. duh. svetnik Josip Velharticky, župnik v Jelšanah. Na to je med petjem primerne pesmice družbinah pevk zastav.) blagoslovil preč. gosp. monsignor Antor. vitez Roga č, dekan v Hrušici, ob azistenci 3 duhovnikov, nakar se je izvršilo posestre-njc pričujočih Zcistciv in nu to slovesen blagoslov. Po blagoslovu s o se vse družbe z zastavami vrnile v sprevodu v župni-šče. Slovesnosti se je vdeiežila velika množica ljudstva, a posebno je povzdignilo slovesnost to, da so se je udeležile v tako obilnem številu bližnje »Marijine družbe« iz Jelšan, Hrušice in Staroda s svojimi zastavami, za kar se jim prav lepo zahvaljujemo. Trst. Marijine družbe iz Trsta, okolice, bližnje Istre in Krasa prirede letos dne 2 1. junija skupen sestanek v starodavni in slavni božji poti sv. Jožefa v Ricmanjih. Spored slavnosti je sledeči. Ob 9. in pol uri zjutraj po prihodu vlakov se uvrstijo na postajališču pod svojimi zastavami v procesijo, ki gre v cerkev. V vasi pozdrav mil. g. škofa dr. Karlina po riemanjskem županu. Ob 10. uri ima mil. g. škof pridigo, po pridigi sv. mašo, pri kateri poje ženski zbor Mar. družbe iz Trsta. Popoldne ima ob 3. in pol uri cerkveni govor č. p. dr. Anton Zdešar, supe-rior iz Grada pri Mirnu. Po govoru so pete litanije Mat. božje in sv. blagoslov. Po končani cerkveni slovesnosti je sestanek v riemanjskem Narodnem Domu, kjer nastopijo člani in članice Mar. družb z govori, deklamacijami in petjem .Tem potom prosimo čč. gg. duhovnike, Trsta, okolice, bližnjega Krasa in Istre, naj naznanijo v svojih duhovnijah ljudstvu to prireditev, ter je povabijo, da se je vdeleži, ker ima namen: pokrepitev krščanskega mišljenja in življenja med našim narodom. Veliki izgredi v Pomjanu. italijanaši videči premoč slovenskih voililcev so povzročili velike izgrede. Slovenske volilce iz Smarij so kakor običajno spremljali mladeniči s slovenskoi trobojnico na volišče; in ker jim je orožništvo prepovedalo s trobojnico iti v vas, razobesi-si so jo z dovoljenjem v gostilni zunaj vasi, kjer je uže večkrat vihrala ne da bi se bil kdaj kdo spodtikal. Toda italijanaše je sedaj to preveč v oči bodlo. Dosegli so od volilnega komisarja da je zaukazal troboijnico po orožniku odstraniti. Nadlegovali so slovenske volilce, jih zasramovali in kričali: »mazzeremo porchi croati« (ubijmo svinje Hrvate). To je dalo povod, da so Smarski mladeniči reagirali in prišlo je do velikih izgredov, katere je telefoničnim potom iz Kopra poklicano ojačeno orožništvo komaj udu-šilo. Iz šale v smrt. Neki 23 letni Ivan Ce-glar, doma iz Ljubljane in zaposlen pri plavžih v Skednju, je metal za šalo svojo čepico v zrak. Nesreča je hotela, da mu je čepica ostala na eleptrični žici in Ce-glar je zlezel po kolu gori, da bi prišel spet d osvojega pokrivala. Pri tem se je taknil električne žice in močni tok je nesrečneža usmrtil na mestu. V Pomjanu so bili pri volitvah v splošni kuriji 7. t. m. premagani italijanaši z večino 98 slovenskih glasov. Naskočili so nepričakovano in gotovi zmage z vso silo. Spravili so na volišče vse svoje pro-dance. A vse zamanj. Ko bi bili naši voli-ci prej zanili za njih nakano, bi bilo število naših glasov veliko večje. Poštni kontrolor pred porotniki radi tatvine. Pret. teden se je vršila v Trstu porotna razprava proti poštnemu kontrolorju Bjekarju, ki je bil osumljen, da je on ukradel onih 127.900 K, ki so izginile na tržaški pošti. Bjekar je bil oproščen. Po svetu. Žena umorila svojega moža. Dne 6. junija je ubila posestnikova žena Jožefa Godec v Spodnji Poljskavi na Štajerskem svojega moža. O tem groznem dogodku se poroča: Pretepala sta se v petek cel dan. Oba sta bila pijana od šnopsa, ki se širi iz nemškutarskega Ptuja. Zvečer je mož šel zopet pit v gostilno; ko je prišel domov, je čez nekaj časa njegova žena šla k posestniku Puhfinku in mu rekla: «Jutri moj mož ne pride delat, ker sem ga sedaj-le pošteno naklestila.« 113 ko pride žena zopet domov, sliši nato v zadnji sobi stanujoča neka druga bolna žena, da je mož prosil: »Ljuba žena, ne tepi me več, sedaj imam že dosti,« je klical na pomoč, pa bolna žena ni mogla pomagati, ker je bila vsled bolezni v postelji. In tako ga je njegova lastna žena u-mo,rila ter zavlekla ven na njivo, kjer so ga našli drugoi jutro v krvi ležati. Tudi v sobi in na postelji so bile mlake krvi ter polno krvave obleke. — Ko je to izvedel občinski predstojnik, pošlje občinskega slugo po morilko, da jo prižene v občinsko pisarno; nato pridejo tudi orožniki in jo ženejo nazaj na kraj zločina, kjer je takoj" vse priznala. Pokazala je tudi svoje morilno orožje, s katerim je moža umorila, namreč kol in možev škorenj, s katerima ga je tolkla po glavi. To je morala tudi nesti seboj v Slovensko Bistrico na sodnijo. Prokleti šnops! Kaj pripoveduje rešeni potnik s po-topljenje ladje: Učitelj Leviš se je vozil z nesrečnim parnikom »Empicss ob lreiand« (Irska carica) na Angleško. Imel je pri sebi ženo in dva otroka, ki jih je vse izgubil ob nesreči. Njega so rešili. Pripoveduje tako-le: Imeli smo dvojno kabino. Zena in otroka, 6-letni deček in 8-letna hčerka, so mirno spali, jaz pa.sem čul in razmišljal o bodoči usodi. Kmalu sem začutil, da je par-nik zmanjšal hitrost, par minut nato sem zaslišal različne signale in razburljive kli- ce in temu je sledil strahovit pok in hrest. Kabina se je silil stresla, vse se jc ypo-gibalo, vrata so se odprle na stcžaj. Slišalo sc je ječanje in obupni klici ijudi med silnim pokanjem in hrestom lesa in železa. V temi sem pograbil ženo in otroka in v samih srajcah smo tekli na krov. Tu se nam je nudil strašen prizor. Moški in ženske so tekali sem in tja in strahovito vpili in kričali. Napol nage okrvavljene postave so begale po krovu in blazno tolkle okrog sebe. Ljudje so se pobijali med sabo in porivali drug drugega v morje. Moja žena se je obnesvestila. Zadel sem jo na rame, vzel otroka v naročje in iskal rešitve. Toda še predno sem prišel na rob krova sem začutil vodo, ki je silno hitro naraščala. Čutil sem, da se potapljamo, silen val nas je vrgel s krova in padali smo v silnem vrtincu. Ko sem prišel zopet na površino, bil sem še pri zavesti, ni bilo žene na hrbtu, v rokah pa sem držal samo še enega otroka in sicer deklico. Vrgel sem jo na hrbet in plaval v temno noč. Naenkrat je otrok strašno in bolestno zakričal, zadel ga je bržkone kak les v glavo. Čutil sem kako so odnehale otrokove ročice okrog mojega vrata in predno sem mogel otroka prijeti, je izginil v valovju. Vdrla mi je voda v usta, potopil se sem se in onesvestil. - Prebudil sem se po večurni omedlevici v vlaku v Quebec, sam brez žene in otrok. Tri osebe obsojene radi umora na smrt na vislicah. V Solnogradu se je vršila te dni obravnava proti ženi železničarja Feichter, katerega sta po nienem naročilu umorila neki Kristan in njegov tovariš Kudrna. Fichterjeva, ki je pijanka in sploh lahkoživka, je goljufala svojega moža. Zakon je bil silno nesrečen in Feichter je, kar so vedeli vsi njegovi tovariši, veliko trpel. Končno je pregovorila Feichterjeva Kristana naj umori moža. Kristan je pridobil za to svojega to-vriša pijanca in popolnoma zanemarjenega Kudrno. Pričakala sta neko noč Feich-terja na kolodvoru, Kudrna ga je pobil, nakar sta zavlekla oba njegovo iruplo na tir in ga prevozila z železniškim vozom. Umor je bil popolnoma dokazan. Porotniki so potrdili krivdo in sodišče je obsodilo Kristana in Kudrno zaradizavratnega umora, Feichterjevo pa zaradi najetja morilcev v smrt na vešalih in sicer z do-stavkom, da naj bo prvi obešen Kristan, ki je najmanj obremenjen, za njim Kudrna in kot najbolj obremenjena in glavna povzročiteljica umora Feichterjeva. Obsojeni so sodbo čisto mirno sprejeli. Strašno razstrelivno sredstvo laškega inženirja. Laški inženir Ulivi je iznašel sredstvo, o katerim bo na veliko daljavo lahko razstrelil vse bojne ladje. O tej svoji iznajdbi je pret. petek predaval v Benetkah pričo vojaških krogov. Razstrejeval bo tudi topove. Ulivi je izjavil, da lahko z vso gotovostjo na 17 km. daleč razstreli vsako eksplozivno snov, vojno ladj itd. in da ni sile, ki bi preprečila učinek njegovih žarkov. Zdaj gradi močnejši aparat, ki bo na daljavo 100 km učinkoval in ki bo Italiji omogočil, da iz Benetk razstreli vojne ladje : nstran Jadranskega morja, preden bodo mogle odpluti na morje. Laški krogi žele, da bi ta aparat ostal tajen, da bi ga Italija lahko porabila proti nam. Divjaki pojedli šest misijonarjev. Iz Sidneya poročajo, da so na Novih Hebri-dih pojedli divjaki več domačih krščanskih misijonarjev. Meseca marca je šlo 9 misijonarjev na otok Malecula z namenom, da bi tam pridigovali. Ko so prišli v nekoi vas, so divjaki obkolili 6 misijonarjev, u-morili in pojedli. Dva sta ušla. Devetega so pa privezali k drevesu, da ga pozneje pojedo. Higijena na kmetih. Po dr. Felt-zena knjigi »Landhygiene« priredil M. C. Cena 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. Higijena je ona prevažna panoga zdravniške vede, ki nas uči, kako, v kakih razmerah in s kakimi sredstvi moramo živeti, da se obranimo bolezni in ostanemo do pozne starosti čvrsti in zdravi na duhu in na telesu. Navedena knjiga, ki ie takorekoč natančen katekizem vseh teh koristnih navodil, se peča jasno in poljudno z vsemi posameznimi poglavji higi-jene. Tako obrazložuje natančno javno higijeno,. kamor spadajo ceste, cerkve, gostilne, šole itd.; higijenoi stanovanj, osebno higijeno, kamor spada negovanje telesa, obleka, hrana ter določila, kako se je varovati raznih bolezni, dalje higijeno v hlevu in gospodarskih poslopij ter končno higijeno domačih poslopij ter končno higijeno domačih živali. Knjigi je pri-dejan tudi dodatek, ki obsega navodilr o prvi pomoči pri nezgdah. Knjiga je prave zakladnica zlatih naukov za vsakega posameznika, posebno bo pa iz nje lahke črpal zlate resnice ljudski predavatelj, vo ditelj društev itd. Knjiga je radi svoji! točnih in splošno koristnih izvajanj vredni priporočila. Dobi in naroča se v knjigarn Kat. Tisk. Društva v Gorici (Montova hi ša). Devica Orleanska se bo v Central Bit predstavljala dne 23. t. m. fiovl čas prihodnjega tedna 14. nedelja: 2. pobink. — N e d. ev Prilika o veliki večerji. Luk. 14, 16 - 24 C e š č. sv. R. T. na Placuti v Gorici h na Bukovem. — s v. B a z i 1 i j. š k. ' 379. — 15'. pondeljek: sv Vid, mučenec pa tron župnih cerkva na Placuti, v C r ničah in na Št. Viškigori, vikarij skih cerkva na Vojščici in v Ve d r i j a n u ter podružne cerkve N e k o v (Kanal). Tudi je temu svetniku posvečen slavna romarska cerkev na B r e z j a 1 ki ima krasen glavni oltar sv. Vida. — 16. torek: sv Betio, šk. t 1106. 17. sreda: sv. A d o 1 f, šk. 18. četrtek: sv. Marka in Mai celin, muč. t 304 v Rimu. 19. petek: visoki praznik Si ca Jezusovega. Naš »N o v i Čas : Devica orleanska : v CENTRAL BIO v Gorici od dne Z3. t. m. naprej Kdor je videl v Central Bio film „ŽIVLJENJE IN S/V^RT JEZUS-A, ta ve, kako dovršene so predstave v omenjenem Kinematografu in ne bode prezrl ogledati si velikansko ter podučno delo Device orleanske. Da se usfreže okoličanom bodo predstave tudi dopoldne o d 9. ure naprej. Opozarjamo na to poučno delo tudi vsa šolska vodstva. ZAHVALA. O priliki smrti in pogreba naše preljubljene in nepozabne matere nam je bilo res v tolažbo od tako mnogobrojnih strani izraženo sožalje, ki nam je v težkih urah lajšalo srčne bolečine. Zato izrekamo tem potom Tsem svojo najsrčnejšo zahvalo. GORICA, dne 8. junija 1914. Brata in sestri Hribar, H1MHBsBBB praznuje ta praznik ljubezni .Jezusove z znano vsakoletno prilogo ki bo tudi letos priložena našemu listu. Naj bi v n e 1 a naše naročnike za veliko češče-nje božjega Srca. — 20. sobota: sv. S i 1 v e r i j, p;>pež in muč. t 538. 21. nedelja; 3. pobink. - s v. Alojzij.— TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA V GORICI registrovana zadruga z neomenjenim jamstvom v likvidaciji vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki se vrši v nedeljo dne 24. junija 191 i w» Pregrad & Černetič. Frane Obid, paser v Cerknem se uljudno priporoča č. cerkvenim oskrbništvom za izdelovanje cerkvenega orodja, kakor: moštrance, kelhe, lestence, svečnike i. t. d. Popravlja, prenavlja, pozlačuje, po-srebruje, tudi staro cerkveno orodje. Solidna tmšite?! — Zmerne cene! A4Í G iz najboljših zelišč nalašč pripravljen čaj je kot domače zdravilo proti boleznim na živcih zelo uspešno. Ta čaj ki se zove Ganglional, pomirja živce, lajša bole čine, tvori kri, preprečuje krče, pospešuje spanje krepi telesno moč in zdravje ter pospešuje prebavo. — Edino in samo pristen je ta čaj v zalogi c. in kr. dvornega in nadvojvodskega hišnega saloš-niga Julija Bittner, lekarnarja v Reichenau, Nižja Avstrija. Cena škatljici z natačnim navodilom K 3. Dobi se v lekarnah. Kjer pa to ne, pa proti pošiljatvi K 3, franko po pošti. J Adolf Urbančič, mesar Gorica — ulica Sv. Ivana štev. 7 — Gorica se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila v vsaki množini donaša na dom r* ^ navadni tržni ceni. Blago prve vrste ! Postrežba točna in solidna!