UTO—YEAR XVtL frï • •hstti ••» ISO« ymsi» STEV.—NUMBER 87. VETA •lovli swt i uwmik »v. Miri». I rl«|i)iilH! L»w»4l)» IfU. POLITIČNA REVO-LUCIJA V AMERIKI JE NA VIDIKU. -—* ■ ■rtdtfdnik Coolidge j« fts raspo-'¿Troje ile po deželi. da najdejo -¿u, kako ratreti La Follettovo gibanje. «U PROOEESIVJfE SKUPINE a* PRIPRAVLJAJO KA POLI-Y . TlCNO EKVOLTO. Washington, D. O. (Federated Pre«) — Predsednik Coolidge je pvidei, da se revolta ameriških vo-jilcev proti zasebnemu lastništvu in vodstvu njihne vlade čedalje bolj širi po deželi, pa je poalal noje sle, da iztuhtajo način, kako bi se dalo zatreti La Folletto-to fibanje, preden postane poli tičen vihar. , Imenovanje Morganovegs od vetniks za pravosodnega tajnika Bi administraciji v prilog. Natnk-silo, da mora vojno-finančna kor-porseija. pomagati kmetom, a ni ti Norris-Sinelairjeva, niti Mc Ktrj IIaugenova predloga pa da te more biti sprejeta, je ohladilo mkatere precej vročekrvne obiskovalce Bele hiše. Izbera odvetnika Butlerjs iz Boatona ca voditelja narodne kampanj^ je precej manjšala vnemo priatašem v In-diani in lllinoisu. Zaznanje, da ae Coolidge z dopadajenjem ozira na podpredsedniško kandidaturo Al šerta J. Beveridga ali pa rasgo-veraerjs Aliens is Kansasa, za vrfuje eelo vrsto nevšečnosti sa Rfularce, ki so upsli, da sc bo Coolidge zdramil še o pravem čara. Sedaj se je zbudil v paniki, in progresivci ae smejejo. Kajti najpretkancjšl politikar-ji v vrstah stare atrank priznanja, da bo ba Follette potegnil sovevbra meseca velik del sred-ijegs za pada in cel aeverosapad » «sfce. in dr tov to za- bavo opazovalcem v lllinoisu, dr-<«vi Missouri in zlasti pa v Mlekarni. Armada za La Polletta bo «elo velika tudi v Pennaylvaniji. In U Follettov glaa hO vpliven tndi v državah Kentucky, Tennes-Texas, Oklahoma, Arizona in »orda tudi v Oeorgiji.. Narodni odbor konference sa progresivno politično akcijo ae «stane v tem meatu dne 12. aprila. Dobil bo poročila od podružnic ▼ 30 državah o načrtih sa dr-livne kampanje in izbero pred-«dniikih glasovnie. Ta organiza-«j» se malo huduje nad javnim »nimsnjem za tekmovalno aku-po, ki podpira La Polletta — za (Dalje na 3. strani.) iïrxzi&zï ¡«¡pps»»« ^sS?^ ** - . i volitev, je rssgovčrner Dencen w»Too osebno. Mestni svet proti Sto-novemu imenovanju. Minnespolis, Minn. — Oznsčiv-»ovega pravoaodnega tajuikn r Stona za "pravnega zartop-Wall Streets", je mestni svet testiral v tozadevni resoluciji K01' njegovemu imenovanju tee » t"» tudi dokszsl, ds U proti ^'•dgevi sdministrsciji. «solucijo je predložil občinski «°pnik I. o. 8cott, ki jo kon-i ksndidat sa deseti o-«J »>b tolmačenju in razlaganju TO rezolucije je dejal Scolt, da J s,on* odvetniški sodrulnik Prisnovega svsks. Rezolucije je "a spreta a 14 proti U*glaeo-Liberalci ao glaaovaH sanjo, «^rv.Uvsi proti njej. Resolu-* najprej hudo ssušnico biv-pravosodnemu tajniku Dan- 22?"' POte™ Pt M n^^i« P*" J" rszvidno, da je bil a-™ vjsoke finance Dangkerty po J*1^' «n odločnem nastopu J^fr,,nih i-rogresivesv odstsv- ' ,r' je predsednik, no da bi ¡L** is tega škandala« ^a Morganoveg. J*. povsdad^ da protestira* l' t. .meaoveaju taga ali ka-- "k l» zastopnika WaUBtree- 'finski /sstopnik Ar O. Bae sjj^lijral, nsj bo kopij, te « ' senstorjema |n,. nu fe'*4® ^ Pregled dnevnih dogodkov. Aivilm. Politična revolucije t Združenih državah je ns vidiku. i Konfucija js zavladala msd republikanci v lllinoisu. ' Jenkins, progresivni ksndidst za senstorsko nominseijo, dobil do 100,000 glaaov. Bivfti justični tajnik Daugher ty ima še toliko poguma, da aanja o predsedništvu. Senator Wkeeler zanika obdolži t ve v Montani. Vzrok, zakaj je toliko rudarjev Ubitih pod zemljo. taosematvo. Zavezniški svedenei so prons-ili, ds Nemčija lahko plača odškodnino. Zinovijev pravi, da ne bo vojne rsdi Bessrsbije. Ruska delegaoija je prlšls v London. Nemški industrijski kajcer Stin nes umira. troje dejstev po ill primarnih volitvah. Jenkins dobil do 100,000 glasov. Socialistična volilna Usta ni ime ; la sobano oposidje. Okiosfo, JU. — Od 75,000 do 100;000 glasov je bilo oddanih za progresivnega republiksnskega senatorskega kandidata na illinoi-ških primarnih volitvah, ki ao ae vršile dne 8. aprila. Jenkins je kandidiral na radikalni platformi. Podpirali so ga delavci In kmetje. Lepe uspehe je dosegel tam, kjer je imel svojo organizacijo. Zgodnja poročila iz Fršeporta, Belvidcra, Jolieta in ¿tkalk* ofgan'iaclja je bila zelo slaba. > • v,< Jenkinsovf prijatelji ne bodo stisnili repa med nogi, ker so iz gubili bitko na primsrnih volitvah. 44 Boj ni končsn. Progresivci se hočejo vdeleCiti vsake prihodnje volitve," je izjavil Jenkins. Socialistična državna volilna U-sta je bila nominirana brez opo-zicije. Volilne tiste ni imela kmeč-ko-delavska stranka. Delavska strsnks je apelirala na svoje pristaše, naj sc ne vdeleže primsrnih volitev. Daugbortyjo dili predeedništvo. Pittsburgh, Pa. — Ust "Post" je prinesel nsslednje vrstice: 4'Odlični republiksnei, ki dobro posnsjo politiko ohajske držsve, so odgovorni ta izjavo, da atremi odstavljeni prsvosodni tajnik Združenih držav postati najprej svetni senator, potem pa predsednik Združenih držsv. "Tisti 'politikarji' satrjujejo, da je Dsughcrty že izdelal nsčrt v tej smeri in ga misli izvesti s vsemi s:lsmi svoje prlznsno dins-mične narave. "Po tej informsciji al Daugher-tpju bogve koliko do tegs, koga bodo republikanci lmenovsli za predsedniškegs kandidsU. Tembolj ps se zsnims ta to, kdo bo podpredsedniški ksndidst. Zs to službo rine Dsughcrty — nsskri-vaj seveda — senatorja Frsnks L. Willisa it okajsks držsve. " Willisovs nominacijo bi pustilo prazno mesto v ohsjskem zs-ptopstvu v ssnstu, in kakor se g!a si ta sgodbe, ima Daugherty obe očesi obrnjeni na tiati sedel v se-rats. "Oluj'ki rtpubliksnski voditelji zatrj jjr;o, ds išče Dsagkerty ksndidst a za ohsjskegs goverjer-ja, o juterem bo overjen, da bo njrgaiaseaovsl sa senatorje v slu-Čsju, Če hi bilo kakšno mesto izpraznjeno vsled Willisove ksndi- dslurt sa podpredsedniško slui- * Kova politika v reševanju strankinih sadov ja neisogikna, ka m bliža dan driavns konvencija. NAJVEČ K RIŽEV IN TKtAV 10 . DELALA PLATFORMA. • • . r Okiosfo, m. — Razburjeni du hovi ao. pomirjeni vsaj nskoliko. Političnega blatenja in srsmote nja ni več toliko. Končane so pri msrne volitve, in illinoiški republiksnei imsjo na mizi razgrnjenih troje dejstev i Ooverner Len' Smeli je bil re nominirsn. . Generalni državni pravdnlk Brundage je bil poražen. Predaednik Coolidge bo imenovan ob prvem glaaovanju na ele velandaki konvenelji. To ao dejstva, ki ae jih nikakor ne da izpodbiti. In republikan skim poglavarjem v tej državi bo treba novih političnih smernic reševanju strsnklnih zadev. Obrnili so svoj pogled predvsem ns okrsjne in državne konvenei-je; obojo zahteva primarna postava. pkrajne konvencije bodo v pon-deljek. Državne konveneije vseh strank bodo danss teden. Vsi koraki na tek konvencijah utegnejo biti le nekakšen namig, sli morebiti bodo storjeni v sme ri sa položitev temelja novi orga-nisaeUL Nsjvečjo preglavico jim bo do-' lalo vprašanje, kakšna platforma bodi sprejeta na državni konvsn-ciji. Small in Csrlstrom sta nosil ča državne republikanske liste. Kdo je nominirsn sa svesnega senatorja, še ai odločeno. Kakor ka- Vojne rodi Beea-robijë no bo. Vfcko jo dejal Elaovijov na seji sovjeta v Leningradu. Leningrad (prej Petrogrsd), 10. spr. — Zinovijev, predsednik iz-vrlevslnegs odbora tretje Internationale, je dejal avojem govoru na aeji leningradskega sovjeta sinoči, da sovjetske republike ne pojdejo v vojno s Rumunijo rsdl vprsšanjs Bessrsbije. Tegs mnenje je, js dejal Zinovijev, ne dvomno tudi vlsds v Moskvi, Rusko delegaoija v Londonu. Angleška-ruska konferenca aa poravnanje vseh sporov msd Anglijo ln Brnijo je otvorjona London, 10. apr. — Ruaki dele-fstje, ki sklenejo mirovno po godbo s Veliko Britsnijo, so sinoči prispeli v London. John Gregory iz ministrstva sunsnjih zsdev je v imenu vlsde sprejel sovjetske goste. Na čelu delegacije je Maluiin Lit vino v, podkomiaar aa zunanje sadeve, ki je bil, med vojno iz gnan iz Anglije kot "nezaželjen in nevaren tujeo". Drugi delegst-jo sot Toraskij, predsednik gene ralnegs sveta strokovnih unij, Pfeobrsženskij, Člsn finsnčnega komjaarijata, Schsiningmann, prejšnji predsednik ruake državne banks, Khydir Alijcv, prejšnji predsednik sovjeta v Turkestsnu. Ostromovs je edins žensks v dele-gsciji. Pogajanju ^bosts vodils Lltvinov in Rskovskij, sovjetski oprsvnik poslov v Lpndonu. An glsiko delcgscljo ho vodil Arthur Ponsonhy, podtsjnik ministrstva sunsnjih stdev. Ministrski pred ZVEDENCI SO DOGNALI DA :r 4 | NEMČIJA LAHKO PLAČA. --- i Preiskovalni komisiji priporočata, da aa namlka šalosnica in vaa industrije kapitaliairajo t svrko plačevanja odškodnine. Nemčija ima dobiU «»,000,000 sUtih \ mark poaojila sa sačetek. Francija mora rrnitl ie-leanice in industrije v okupiranih Iva jih. — V Parinu se obete konflikt Nemški kapitalisti niso nadovoljnl. sa dobrih 4,000 glasov prsd senatorjem McCormickom. Strankini voditelji se isrsžsjo bolj po ovin kih. Naravnost in odkrito ns po ve nobeden, ksko misli. Ali vse eno pa se jim zdi, da bi jim bilo treba priti na ta ali oni način iz blateč ki ga je pustila volilns ksmpanja zs sako. Vprašanje je, aU bo MoCormiek-Brundsge-Crowe-Bsrrettovs skupina izvedla sv^jo grožnjo, ali ne. Ti voditelji so nsmreč grozili, ds ksr jsvno prekinejo vsako sveto s Smsllom, če bo ponovno reno miniran. ,' v Smsll-Thompsonova skupina je odnesla največjo smago s voliščs. Dobila je renominscijo sedsnjega governerjs, dosegla Brundagev porsz, in Donneenova frekeija je prekrižala račune MeCormlck-Brundsge-Bsrrettove klike s tem, da je nekaj Dencenovih mož ime novsnih za ksndidsts, Seve ni sedsj še gotovo, ds bo do vsi tisti, ki so bili nominirsn! ns torkovih volltvsh, tudi lžvo ljenl. Republiksnsks strsnks jo je ts ko zavozila, ds ne more gojiti bogve kako velik'h uspehov v mesecu novembru letos. Olje se je drži na glavi in vseh ostslih ndfh Korupcija v raznih vladnih oddelkih jo je sprsvila ob prestiž, ki ks je še imela v ameriški politiki. Vsepovsod js opažati veliko nize dovotjnost med ljudmi. In če n< lažejo ves znsmenja, je veliko u-psnja, da bosta obe večinski in nszadnjalkl stranki nemalo p rese nečenl na splošnih predsedniških volitvah meseca novsmbrs. Upsti je, da ss bo smeriško ljudstvo enkrat savselej otreslo kspitalistiČ nih pijsvk ter ai poetavilo v vlado mole, ki bodo iskreno delovsli zs blegoetenje tegs naroda In ts dežele. la te može je najti ssmo tam, kjer vpoštevejo predvsem delavsks prsviee do dostojnegs življenjs, do svobode in blsgosts-nja. Voatvs t Ptdkarpetaki ftealj so konšsle S zmsgo komunistične stranke, kl js dobils 100Ü00 gU lo% od t&AflOO oddanih za poslansko zbornico, in nfiOO glasov od Predlog jo bil sprejet-1«*/*», oddâaih sa ft^OO O LAV HA DAM. Kew York, K. T. — Da hi bile dekleta po modi no vel^onočni paradi, ai morajo priatriši in ako-drati laee, pravijo vodilne laaerl-ee. Kakor je precenjeno, al da v tem msota S.000 lensk na dan o atriši, žgati in kodrat» lese Po aeksterlk lepšalalcah ao utrujena delavke de kolen v lasek. Na ducvncm redu konference so tri glsvns vpraSanja: atatua angleške privstne lastnin« v Ru siji, problemi privstne lsstnino in predvojni dolgovi. 4 * Trdno pričakujemo, ds ts konferones porsvns vse sporne ssdevs med Voliko Britsnijo In Unijo sovjetskih socialističnih rs publik. Js z sem skrsjno optimi stičen," je rekel Rskovskij. Wheeler zanikal ofedolžltve. Washington, D. 0, — Vest Grest Fsliss, M on t., ki prsvi, ds je sens torjs Wheeler js is Monts-ne obtožilo tamksjšnjs veleporo ts, jo učlnkovsls kskor bombs med tuksjšnjimi krogi, ko je do spe Is v to mesto. Wheeler js isjsvil, ds js že sli šsl o tisti obtožbi, ali rekel pa js še to, ds si niti predstsvljstl ns more, Čess bi nsj bil obtožen.! Ko je bil pozneje obvsŠČen, ds js obtožen za«no s Gordonom Csmpbellom in Stovenaonom, jo narekoval nsslsdnjo isjavot "V teh obdollbsh ni niti besedice resnične* Jas nišam nikoli zsstopsl Csmpbells sli kogs dru gegs ns nobenem dapsrtmontu \ Washingtonu, odksr sem bil isvo. Ijen v senat. "To je nekaj povsem IzmiŠlje nega radi mojih dflavnoati v se nstu, kjer si prizsdevsm rsskrin ksli grsbežnost in gnilobo ns prs vosodnem drpsrtmmtu." MORKARIÛKBOA VAÍLI. TATA Ban Francisco, OaL — Policija je sadoji torek pasila ns kovček, ki gs je poročnik Krvias 11. Brown, kskor je povedsl svoji gospodinji, pr/-skoval v psr dn#h. Browns so našli, ko je zvašer taval po parku. Istovetile so gs mornarične oblasti v osrednji bolnišnici ter gs dole pod nsdzor-stvo. Imel je $1.200 densrja pri sebi. O ajem je bilo poročene, da ja imel v svojih kaj «ah $190,000 pruasnjkljsjs, ko je Izginil pr«*d por tedni. $75.000 je že vrnile njegove I*na, kl je ta densr ns-lis v aekrm kovčke (Haiievsnje •i je najel pod Imaoom "Mr. Wil soo of New YoHl" Parts, 10. spr. — Daweaova komisija svedeneev, ki je tri meseoe preiskovala finančno atanje Nemčijo, in McKennova komisija, ki je zaaledovala nemški kapital v inozemstvu, sts včeraj končali dalo in predložili rezultat dela repsrscij ski komisiji v Parizu, Poročilo obeh komisij, ki obsega približno 45,000 besed tisksnega teksts, vse. huje mnoge nsčrte in priporočile v svrho rešitve odškodnlnskegs vprašanja. Reparaeljska komialjs, zavezniške vlsds in Nemčija sdsj proučujejo poročilo in nsčrte, in preteklo bo nsjmanj oasm dni, predno se stori ksk korsk. Bsrthou, predaednik reparacij* ske komlaije ,je dejal, ko je apte-jcl poročilo, ds svedenei ne amejo pričakovati, da bodo val njihovi zaključki aoglaano sprejeti. To pomeni, da Kranoija ni povaem zadovoljna a poročilom in pričakovati je nadaljnjih konfliktov. Poglavitna točka poročila je, da Nemčija lahko plača oškodnino, samo dati ji ja trebs Čsss in prilike. Zvedene! ne omenjsjo celokupne vsote repsrsoij, ker niso hoteli priti navskriž a verssljsko pogodbo, poatavill pa ao vsote letnih plsčil (snuitete), ki vsako leto nsraščajo paralelno i naraščajočo prosperiteto Nemčija. Ravnu tako ul omenjeno forurjs, toda zvatlsnai svsrs Francija in Uslgi-K da ne smeta ovirati natnUTth industrij ns sssedenam ossmlju, če hočeta omogočiti redno plače vanjo odškodnine Nemčiji. Zvedene! priporočajo, da morajo nemška železnice, kmetija, privatne induatrije in državni jnono* poli plačevati odškodnino j vat sloji Nemčije morajo noalti breme dolgov. Vae, kar ima količkaj vrednosti v Nemčiji, mora biti in' tabulirano in nositi obreati v prid reparaelj. Prvi korak mora hiti, da ae ustanovi poaebna emisijska banka v Amsterdamu, ki ho izdajala d«*nar zlate vrednoatl In ll« vrševala vsa plačila. Banka ima biti pod kontrolo zavesnUkih In «umikih direktorjev ,toda vrhovni nadzornik naj bi bil Američan. Banka se kapltalizira s vsoto 400,000,000 /Istih mark. Letna plačila odškodnine tečejo od 110,000,000 zlatih mark v letu 1026 do 2,500,000,000 zlatih mark v letu 1034. Daw«aova komisija js dognala, da ao nem&ka želesniea vredne 26 rniljsrd zlstih mark ln prlnslljo «no miijsrdo čistega letnegs do bilks, zato priporoča, ds si železnic«- intsbulirajo zs 11,000,000.000 zlatih msrk pVotl obrestim pit od sto in z enim odstotkom odplača-valnega sklada. Pet miljard zlatih mark sa vknjili na privatne indu* atrije proti anski obrestni meri. Obresti od t»h intsbnlsclj in drugI dohodki bodo prinalali toliko, ds se bodo Ishko jmkrlvsls letns pls-čila rrpsraaij. Rr«rinsld MeoKcnua in njegovi svedenei «o pronsšli, da imsjo bo. gsti NVmei preko šest miljsrd zlstih msrk v Inozemstvu. Kdlns pot, ds se privabi ta drnar nazaj v Nim^iJ", je po mnenju zveden-cev, ds se sisbilisirs nemška va> luta. N«m/ija ims 1 /iOO.OiJO^OO zlatih msrk tuje veluto. Lestnias tujcev v Nemčiji s« nenl na pol. drugo miijsrdo alelih msrkj ker je te lestnins f»odvržens izrednim !avk«m s« »mstrs sa vir nemških dohodkov, / Nemčija prdrebujs takoj med-ns rod n o posojilo v vsoti NOOJMIO. 000 zlstih mark deloms sa ks|d-talizirsnje emisijske ksnk« la de-lotos za kritja budgets. Psrilk i listi so speejoti poročilo n nečrt« i očitno hlednostjp. Na* (stari gs sploh ns komentirsjo. Temps" vprsluje, črmu js treba emisijske banke Hplošal ton |a«o-pisjs In pr+vstitih rszgotorov je, ds ja trehe prej rešiti vprašanje vojnih dolgov med savesaikf. predno bo mogoča praktično It-vesti priporočila avedencev, ; Berlin, 10, spr. — Nemška jav* nost je rssdeljens v mnenju o po« ročlllh savesnišklh avsdenoev. Uradni krogi niso preveč pesimistični, toda induatrlalei ao naravnost naaprotnl. Poročilo j« naredilo paniko na borai. Vlada upa, da dobi mnoge koncealjs od ssvss-nikov. Zunanji minister Strese-mann Je rekel sinoči, ds je še pre-zgodaj omenjati atvar, ali ou upa. da so svedenei storili korsk v prsvo smer. Berlinsko čssopisje ' večjidel molči. Socialistični "Vorweerts" je simpatičen. Stinneaova "Allgo-meine Deutache Eeitung" ni aado-voljna. Piše, da ae sgodl nemškim industrijam največja krivica, ako ae jim naloži pat miljard zlatih mark dolga. London, 10, apr. — Angleški dlplomstičnl in ftnsnfai krogi ao v prvem momentu Isjuvill, da ao ssdovoljnl s poročilom svedepeav glede reparacij. Zaka) umirajo rudar)! pod zemljo. Odgovor ie f ogla««, y ss iššs delovodja, ki js spariti na d%n 6im naj 1 is««l»jmsnjl!mi Oharlaston, W. Va. — (Feder. Press.) — Ste sa II kdsj vprsšsllt kaj jr vzrok, da je toliko rudar-jsv ubitih vsako Isto v naftih rud-nlVlhf Ni gs bilo meseca to lato brca msnjfte ali večje tragediji pod zemljo, v kateri je mnogo ru-dsrjsv isgubilo življenje. V prej-Šnjetn letu Je bilo ubitih 94611 ru* dsrjev v Združenih državsh, kot poroča zvezni rudniški biro j veliko več rudarjev je pa bilo do« smrtno poškodovanih. Vzrok te strašna smrtna Usta ja vldsti v slsdečem oglasu, k! js Is-šel v nekem listu v Chsrleatonu, W. Vs.t "lAftS SE Izkušen delovodja ss rudnik. Mors biti ošenjen la mara biti smešen, da spravi m površje Čim vfš premoga s «m ' najmanjšimi stroški Rudnik ss nshsjs v vzhodnem Tsnnsssseju in je popoluoms elsktrifielran. Dnsvns tonsžs 1600 do 9000. Htslns službs sa prsvags mola. Bdino tak, Id prinsša naj bol j li dobiček, so naj oglasi." Tii Imsts ns dlsni. Cim največ premoga s čim nsjmsnjšimi strelki t Polivsnjs eksplosivnsga pra* hu v jami atane dottari upoalitev pašnikov aa plin in posebnega od« delks delsvcsv, ki hitro podpre nevarns mesta na stropu, tudi atsne densr. To ao stroški — ampak delovodja, ki hole stalno slul« bo, mors gJsdati, da js čim nsj« msnj Isdstkov, zsto ss prsh ne po. livs .paznikov nI in less ss podpi* rsnja stropa nI. Ksdsr as ps pripeti neisoglbna eksplozija, nima družba nobenih stroškov. Za veroval nlnsk» družba pokrijejo škodo In perevnsjo račun ta ubite in rsztrgsns rudsrjc. To sa pravi, da plačajo njihovim sorodnikom bersškc odškodnino, če Jih na morejo dooele ogoljufati pred sodiščem» Eksplozija jo cenejše kakor varnostne neprava t Udje la Uvljs-nje radarjev akasjo nobene eeael Zale ss dogajajo oksplosljs In tragedije pod semljo «p aa kade de-gajsia toliko šaaa, dokler kode r privatnik rakakf Chicago la okolica t V soboto d'l*me oblačno. Temperature v isdujih 24 ursh » aajviija 4«. nsj. alljs SS Molnse Uide ok 6(17, sai-de ob 6 25. PROSVETA M GLASILO SLOVEN y lASTXIHA SLOV M—Z.'I njMM Ml tola Si II.« m toi Mum jTas - trt w—-, to s» tosesamtve ») 16 00 M uto. iris as MW, füll M rol tota. Hêilf? Ml fût fcar Isâ idk I ÍíIwií "THE EStlflSTSHMESr A..1 ât^. « - - » y>âl---1 g „ ,fl| A^J^a ~v os^e SF^^H^^^ ivs^py ww^^oy A.- j L^^^c^^iT^r^^^î^r^Ti^ A4r'«ctiafa¿ r»t«i on 1X5537! 039 RES IBS Bp 3 CSIiagn $€60. and foreign atoles ŠS.SS per y—r. ^^ agSK MbláiHfB H Canada SI par mir v «kUpaj« a.#r. (Mana )144) pal*« SUIE U NASELBIN. ■Im. F»mvH« j« pra«». ZAKAJ JE JUSTIČN1 TAJNIK SEL? tr Ko je pričela preiskava o teapotskem škandalu, ni ^D«ugherty kazal najmanjše volje, da prostovoljno poda ostavko. Preiskava je postajala vedno bolj neprijetna za justičnega tajnika, čimdalj se je nadaljevala. Justični tajnik se pa ni hotel umakniti Končno je pa Daugherty podal rezignacijo na zahtevo predsednika. Ali nekateri krogi mislijo, da se naj zdaj preiskava o škandalih vrže z dnevnega reda? Ako gotovi krogi goje take želje, tedaj niso na mestu najmanj sedaj, ko so preiskave o škandalih v tiru. < . "Nazaj v normalne čase" so bile besede, s katerimi šo matadorji republikanske stranke lovili glasove pri zadnjih predsedniških volitvah. Podali so zvrhan koš re-konstruktivnih obljub in javnost je verjela, kajti za kandidate republikanske stranke je bilo oddanih tako veliko število glasov, da ni bilo tako visokega števila glasov v zgodovini stranke. Pa tudi večina vseh oddanih glasov ta kandidate republikanske stranke je bila naravnost ogromna. Po dveh letih se je pričela krčiti večina in se je tako skrčila, da so komaj obdržali večino v kongresu. Zakaj, zaupanje, ki so ga imeli volilci v republikansko stranko, je pričelo pešati in še peša. w Ako se zdaj ustavi preiskava, ko je justični tajnik podal rezignacijo, se bo to zaupanje še hitreje krhalo. Nas sicer ne zanima, v kakšni meri izginja zaupanje v matadorje republikanske stranke, ampak le konstatiramo fakt, ki sledi takemu dejanju. Nas veliko bolj zanima vprašanje, ako se bo preiskava nadaljevala. Javnost ima pravico, da izve podrobnosti o teapotskem škandalu ln tudi o drugih« • * » Ako se kdo zahvali za službo, če je kriv, ni še njegova ■odgovornost minila.:. Tako je tudi z justičnim tajnikom. Ako je nedolžen, mu preiskav« n« bo prav nič škodila, ampak mu bo še koristila. Ako je kriv, je seveda nekaj drugega. Dokler pfeiskava ne dokaže, da je kriv, mu ne more nihče kaj očitati. Preiskave se vendar vrše za to, da se dožene krivda. In Če se dožene krivda, je dolžnost merodajnih faktorjev, da pazijo na to, da so krivci kaznovani. Preiskava je dozdaj odkrila, da uprava v justičnem departmentu ni bila najboljša. In če se ta preiskava zdaj ustavi, bo le povečala škandal, ki je razburil v*e ameriško ljudstvo. Ameriško ljudstvo želi zdaj izvedeti, kaj se skriva sa izpovedmi raznih prič. Nikakor ni zadovoljno s polovičnim delom. Ljudstvo pač sodi, da človek položi karte na mizo, ako je odkritosrčen in igra pošteno igro, da se lahko vsak človek tudi o tem prepriča. Ako se preiskava ustavi, bo taka akcija najbolj zadela tiste, ki so jo podvseli. - Res je, da ljudstvo marsikaj pozabi, so pa nekatere stvari, ki jih ne pozabi nikdar. NOVA IZNAJDBA. OOrJCfl ameriško ljudstvo z napetostjo sledi raspravam in preiskavam o teapotskem škandalu, je prišel glas v javnost, da je Floyd W. Parson, urednik lista "Gas Age Record", naznanil pred kongresom sa javne potrebščine, da bodo delali mleko iz petroleja. Stvar je zelo enostavna po njegovi izjavi. Iz petroleja je treba vzeti maščobo, prldjati je treba sladkor in mineralije in odpraviti je treba duh po olju in mleko je tukaj. Verjamemo, da je tak proces mogoč, kajti znanost vedno napreduje, posebno pa kemija. Ampak samo o eni stvari dvornima Zelo težko bo odpraviti duh po olju pri teapotčarjih, ako bodo pričeli izdelovati mleko is petroleja. Teapotčarji so že tako močno zadišali po olju, da ne spravijo proč tega duha tudi najboljši kemičarji. Kdo ve, č« so kemičarji računali tudi s tem dejstvom, ko so kuhali tn destilirali olje v kemičnih kotlih, ko so delali mleko it njega. Ako so posabili na to dejstvo, Uda j pojde U novi produkt, za katerega se imamo zahvaliti kemični znanosti, težko v denar. Ce so pa kemičarji tudi to vpoitevali, tedaj so odkrili res veliko iz-najdbo, sa katero jim ne bo hvaležno le ljudstvo, ampak lahvallU se jim bodo tudi graHerji v posebni admi, ki nočno diše po olju. - Kacine, Wis. — OjHsal bom ne koliko volilno kampanjo v eoeed njem mestu Milwaukee, kjer sem imel priliko prsv od blizu opazovati borbo med delavetvom in ka-pitaliatičnimi hlapci. Veak, kdor šivi več čaaa v Milweukeeju, si je lahko predstavljal, kakien bo volilni izid; tistih, ki ne Živimo ta«, pa ni nihče vedel, kako bo. Nekateri ao celo trdili, da eodrug Hoan ne more vet biti iavoljen aa lupana, ker je ie pri primarnih volitvah bil drugi pri štetju gla aovj, Rekli ao, da ae bodo nestran-karji cd rušili, ki ao bili pri primarnih volitvah v dveh strujsh in da bo ilo tistih 12,000 glasov, ki jih jc dobil msnjšinaki kandidat — ie bolj reakeljonarea kakor Ro se —. v pomoč Rosu. Malokaterc-ga je izoenadila novica, ko je manjiinaki kandidat Elmergreen povedal, da drugi neatraakaraki kandidat ne bo iavoljen. S tem je namignil, naj tleti, kl ao volili zanj pri primarnih volitvah 18. marea, volijo za Hoana. To je zelo dimilo druge nestrankarje, da ao po čssopisih vpili, da dela on e socialističnim majorjem roka v roki io da je izdal avoje volilee, ker ae je pridruiil sooialiatičnc-mu taboru, kar pa ae v relniei ni nikoli zgodilo, S tako propagando ao mialili dobiti na avojo atran ljudi, toda kaaor kaže izid, ne-etrankaraki kandidat, ie avojih glaaov ni dobil, kot jih imel pri primarnih volitvah, po zadnjih številkah, ki aem jih videl, je Hoan dobil skoraj 18 tisoč glasov več kakor njegov teknfec Roae. Rose je bU deset let milwauiki župan. Po rodu je poljski žid, kar mu je pripomoglo, da je dobil toliko glaaov, kjer so £o wardih naaeljeni večinoma Poljaki. V dotičnih wardih je Roae tudi imel večiao nad aocialistom. V tla tih delih meata, kjer jo zmagoval Roae, atoji skoraj na vsakem drugem vogalu cerkev, ker je tudi najbrž nemalo vplivalo na ljudstvo; ako bi namreč vpoltevali, da so poljiki naseljenci izmed veeh ie najbolj nasad-njaiki in verni, morsmo priti do ssključks, da jim prav vera nc pusti, da bi volili naprednjake.t Oni Se vedno mielijo, da io farji in kapitallatl od boga postsvljenl ter da ae morajo zato po njih ravnati. Če bi volili socialista, ie mi-llijo, da bi jih vzel hudič, Ttga pa ne pomialijo, kakino korura-pirano vlado ao imeli, ko jim je bil sa iupana nazadnjak. V meet-ni hiii je bilo za 80 odst, korupcije. Navadno, kdor je zelo veren, je tudi patrijotičen, kar gre vedno skupaj. Tudi radi tega jim ni u-gajal socialist, ker ni hotel eka-prezidentovl Wilaonovi ženi posla-ti aožalja ln je izrazil avoje mnenje o Wilsonu. Časopisi po vsej Ameriki ao ee sgražali nad tem rdečim činom v Milwaukee ju j milwauiki patrijotje pá ao plašil in govorili, da se bodo ljudje izkazali proti temu Činu, kar se jim je pa izjalovilo. Naj ljudje po avetu mialljo karkoli, sedsj ko bo> do livedeli izid glasovanja. Dokazano je, da je pri takem nastopanju iupan Hoan zastopal vse meeto, ne aamega aebe. Po vsem svetu tudi vedo, da imajo v Milwaukee župana, ki zaatopa le svoje ljudi, ne tiste, ki ao postavljs-ni od 'boga' aH kapitallatov» Tudi neki slovenaki liat je po-ročal o atrainem dejanju in svaril milwauike Slovence, da so previdni in ne padejo v socialistični pekel ter izvolijo Človeka, kl je Amerikanee, ne bolievik. Sedaj ae pa lahko primejo aa noa ter ga vodijo v drugo amer, ker v Milwaukee vse amrdi po socialistih. Tisti Suh pa je farjem v pogin. Ako hočejo živeti, naj kar pustijo socialiste v mirit. Pri naa ao se vriile tudi volitve sa delegete na prihodnjo demo-kretsko in republikansko konvencijo. Ker delavatvo ni imelo prav nobenega zastopnika, so najbolj napredovali republikanski progresivo!, katerih voditelj je senator La Pollette, kl je po avojih bojih I« znan vsemu svetu. Hedej vodi boj proti korupciji v Washingtons velekapitaliati ae ga zelo boje, ker sa aebo ima množico ljudi, poaebno pa tu, kar se razvidi iz volitev, ker dobil je več kot 70,-000 glaaov večine. Glasov! pa le niso vsi prešteti in večina bo ie večja kot sedaj. Njegov tekmec, predaednik Coolldgc ni nič kaj priljubljen v Wisconsins Spotaknil bi ae le rad ob kakega kranjakega patra v Chicagu, ker jik pa le dragi dovolj prefs* ajajo, jim bom dal to pot mir. To jim je potrebno, ds bode pri«! malo k pameti, pe eprevidell, ds žMsso v «Ivajeetem stoletju ia ae v fas »h rimskokatoliške inkviti* eije, ter bodo praaekaU g bojem proti takosvaoim brezvercem, kl eo večinoma člani ti. N. P. J. iu J. 8. Z. Dokler bodo tako v apanju govorili in piaali, jim moramo odpustiti, ker človek aam ni kriv in odgovofen aa to, kar dela v svojih aanjah. Dal jim bom torej mir, naj počivajo v boijeni blagoslovu, ker nam ne morejo prizadeti nič hudega a avojo vero. Denarja pa tudi nimajo, da bi naa odkupili. Torej jim kličem na svidenje v 20. atoletju, kadar se bodo prebu diUL Čital sem o slavnostni otvoritvi Slovenekega narodnega % doma.v Clevelandu ln kar erečen ae poču tim, ker vem, da je prihodojoet slovenskega naroda na stalnem ter naprednem atallšču. Dokler ae narod toliko zanima aa avoj napredek in žrtvuje, kolikor ao Sloven ci v Clevelandu, predno eo zgradili tako lep spomenik, ki je last slovenskega naroda, je njegova pot zaaigurana v prostost ter k-veličanje izpod naših, od 'boga poetavljenih gospodov'. Kaj ai bodo neki mislili naii gospodje, ki tako lepo sanjajo ee-daj, ko ae bodo prebudili in bodo uvideli, da ima narod le na tem svetu svoja nebeea, ter ne bo hotel nihče iti v ona, o katerih pri' povedujejo, pa jih V resnici nit Sli bodo miaijonarit kam v divjino med živali, ker zavednega ljudatva ne bodo mogli vleči. Pozdravljam Slovenec iirom Amerike, milwauikim Slovencem pa čestitam k zmagi proti nasad-njakom. — Joiko Radelj mL Barbsrton, Ohio. — Tonzurira-ni gospodje, okrog "Edinosti" in drugi Šuitarjl ae ob vsakü priliki spotikajo ob napredno časopisje. Poaebno Proavete imajo na piki. Boaopetl 'koali' debelo lsiojo, da napredno časopisje pohujšuje Čl-tstelje ter jih odvrača, od vere. A-ko bi bili gospodje, ki se nazivu jo božji namestniki, odkritosrčni in resnicoljubni, bi morsli priznati, da je resnica rsvno obratno, Pred časom jo na tukajšnjem Okrajnem aodiščn v Akronu, O., dobila rkzporošno dovoljenje rojakinja Mary Trojer. rojena Jaq-želj, doma iz vasi Kot, fara Ig pri Ljubljani. Ako pride tako daleč, da je mati štirih mladoletnih otrok takorekoč primorana pOatavnim potom iskati ločitev zakona, mora imeti prav gotovo tehtne vzroke. In slednjih jc imela rojakinja Mary Trojer več nego jih je potrebovala. Bivši njen soprog dasi član S. N. P. J. ni &tal ¿rosvete, temveč Čital je duševno hrano, ki jo dajejo kutarji v Edinosti. Bil je na slednjo tudi nsročnlk, medtem ko njegovsrblvša soproga, dasi še ne članica S. N. P. J. je bila na-ročnica na dnevnik Plosveto. ) Ne bom navajal veeh vsrokov, katere je navedts rojakinja Trojer na sodišču, ker v resnici niso sa javnost. Pobožni mož je pridno hodil po božjih potih ter kot dober in pristen katoličan ispolnje» val svoje verske dolžnosti, doma pa prav po živinsko pretepal avojo soprogo kot ljuboaumen verski blaznež. Kje je moi dobival izobrazbo, gospod Kosmat Ali is-Prosvete, katera aploh ni čital T Ne, dobival jo je v Edinosti, v pristnem katoliškem frančiškanskem listu, ki priobčuje pristne katoliške psovke ter neprenehoma napada in z blatom obmetsva nspredno čaao-pisje, nspredno rojake in napredne ustanove, ter sploh vae, kar stremi sa napredkom in koraka z duhom čaaa dalje. Z vrvjo prepa-sani derviši in njih bratci ee na-aivaJo božje alušabniks in trdijo, da akosi njih lsšnjiva usta govori aam goapod bog. Bole mili, ako nebeški oče meče U aebe take cmoke, kakoršae prinaša Edinost, potem mora biti gori v nebesih neanoaea smrad, tako da si mors-jo svetniki tiščati noeove, ds se jim ne zavrti v glavi valed smradu in padejo doli na aemeljako oblo. Torej ae nI prav nič čuditi, ds so ljudje, ki berejo tske bc dsstoče, bedaki ln brutalneži.< Da je rojakinja Trojer eodnij. akim in poetavnim potom dobila ločitev aakoaa od bivšega aobro-ga Antona Trojerja is vsei Pre-serje, ae pa ima Aatoa sahvaliti Keiimirju in njegovim šuštarjem za isebrasbo, ki jo je zajemal is ajik flike. Ako bi bil Anton čitsl nspredno časopisje ter veebino u-pošte val in korakal po poti na predka ia s duhom čaaa, bi prav gotovo ne bil poatal verski brutal-neš, temveč kolikor toliko iaebra-len človek. S evojo bivšo soprogo bi bil Uvel mirno ia udobno življenje. Tako pa Je bilo soprogi devolj pekls, kl gs Je prcaašala dolgo ter ae ga Je slednji; r.-iila, ae 4a bi ji bilo treba dati m svete maše. Teae aedaj lahko nvidi, da sj zakoni vaš kot pa njegov bogee ter da awlitve in plazenje pa bo- žjih potih mu ni pomagalo vae skupaj nič. Anton je vedno trdil, da je zakon avet zakrament, ku terega ne more nihče drugi razve zati kakor bog. Bil je aeveda raz očaran, ko jc <'-ul odlok sodnika ki je podelil blvtši soprogi razpo ročno dovoljenje, kajti bil je n-verjen, da je kaj takega nemogo-če, da bi eodnik na zemlji imel več moči kakor nebeški oče. Hodnik se ni oziral na voljo nebeške ga očeta, temveč upošteval je a*l kon, kl dovoljuje ločitev in katerega ao uetvarili ljudje, ne boger v nebesih. — Martin Železnikar. . Butte, Mont. — Čital sem cjopia v št. 67 Proavete od brata Davida Šušteršiča iz Latude, Utah. Slovenska javnoat ae mu mora zahvaliti za akromne novice ia nesrečnega kraja, ki piše tudi o nar šib rojakih Slovencih. Pričakoval sem več dopisov, in ni je izdaje, da bi hlaetno pogledal, ako je kaj iz IJtaha. Seveda, kataatrofa je tako atrašna, da tistim v bližini niti ne pride na miecl. Toda prijatelj in sobrat Šušter-iič je nenamenoma naredil reano napako, to je v izrazu, da ata bila "zadnja dva naprednega mišljenja". V tem etavku hoče povedati, da ata bila poneerečenoa Spcn-dal in Tekauč naprednega mišljenja, kar mislim, je popolnoma resnično. Ali kaj pa drugi? Kaj on aploh misli z besedama "naprednega mišljenja!"? Bilo bi bolje, da bi rekel bolj odprto, kar mi-alim, da o priliki stori. \ Med ponesrečenci sta dva, ki jih osebno poznal ter imata prijatelje in sorodnike širom A-merike, kakor tudi v stsrem krs-ju, ki sta tndi bila nsprednega mišljenja ter vobče apoštovana in priljubljena med vsemi, ki so jih poznali. Mielim pokojnega Andre-ja Kompoš in Alojzija Petriča. Onadva njeta bila nazadnjaka. Bi-la ata člana S. S. P. Z., kateri or-ganizaciji moramo dati prisnanje, da je napredna. Spadala ata tudi k U. M. W. of A/in ata bila v atav; ki od prvega do zadnjega med zadnjim premogarskim štrajkom. Jaz ne mislim, da je mlalil dopisnik kogs žaliti, toda stvsr ae mi je videla tako reana, da 6».m prlmoran napisati te vratice, kar mielim, da mi bo rojak radevolje priznal in odpoatll. Prijatelji, rudarji širom Amerike, združimo ac itt primorajmo delodajalce, ds naa zavarujejo proti takim groznim neareČsm. Tudi bi bilo dobro, da se poučimo, odkje se nabira amrtonosni plin v tako veliki meri, in potem glejmo, da ae ono prepreči. Prisa-deta kompanijs dobro sna, kaj je krivo, dssi ne izda nikake izjave. Ako je premogokop v takem ata-nju, da se plin ne da kontrolirati, bi ga morala država zapreti. Kakor večina rojakov ve, imamo v Buttu, Mont., kovinske rudnike. Delamo še primerno dobro, aamo plača ne odgovarja današnji draginji. — Z društvom amo še na povoljnem stališču. S. N. P. J. ima tu dve društvi; Slovensko hrvaška sloga in Boj sa pravico, ki dobro napredujeta. Društvo Slovensko hrvaška sloga ae je ma-Ione podvojilo. Imamo zelo po-atrežljlve uradnike. V tekočem letu je precejšnje število aktivuo delujočih članov. V korist tistih, kl so svoječaano pripadali k Št. 207, šelim naznaniti, da imamo aedaj aeje na S. F. t. Hali in imamo tudi lepo udeležbo. — Kulturno pa apimo apanje pravičnega. Toda kdo ve, če se avoječasno ne prebudimo z Rip Van Winkelnom. Želim S. N. P. J. obilo uspeha in rraak 1. Jeniker. . KAZNAKILO. Barbcrton, Ohio. — Naananjam članstvu društva "Ljubljana", št. 73, da sem ae preaelit na 513 Ven 8t. Tajniške poele zdaj oprsvljstn na dotični Številki. Dalje naznanjam, da je bilo aklenjeno na aeji dne 16. marca, da ae bo vršila redna mesečna aeja dne 13. aprila zaradi praznikov. Vabim vaa, da pridete v večjem številu k seji, oe samo 4 ali 5 članov. Peiljjtc vsaj avoj ssSsment pravočaano. NI treba čakati do zadnjega dne. S tem olsjšste delo tsjnlku in blsgsj-niku. — Tsjnik. listu 10a uudviatva. Madrid, Iowa. — Vašega dopi aa ne moremo priobčiti brez pod* pise. Koga sploh mislite f Takega dvoumnega dopisa io celo brez podpisa oe meremo priobčiti — Pozdrav! Oalloway. W. Va. — V dopisu ni aič hudega proti nikomur (p poleg tege ae Je dofiaovalee pod piaal z imenom. — Pozdravi Meteoritt *orde j. tudi sv. Htar ^ Najnovejša aov.es dl ^ oni senatorji v Wadiiigt škandale, komunisti, u F«n! je ameriški Lenin! ^ 8toj, Carter ,tam v E|ipu., kopaj več! Nevarnost je d. kopljeŠ kakega boljlavil^ U i tiaočletneiM groba. In vi „l,Ji na Mt. Everest, kaj J|£n gori t " f • • t Trsf«Hja v treh dejaajik 1.BazatrelbavjamL 8t0 mrtrj 2. JCoronerska porota razpriTi o vprašanju, kdo je kriv ueJ 3. Pravorcki Krivi so rud* ker so ac pustili ubiti, toda7t rom na dejstvo, ker niso m bolje, ao s tem dnevom m ščeni... ^ • e • Saj bodo s armadami? Dnevna veet: Anglclki telj je naredil električno strelo je v stanju uničiti vsako i stvar in ekaplodirati vae streli»» obaegu 64 čevljev, kamor zid« možnost pa je ,da se obseg ru|j na ves avet. Veet je lahko račka, lahko i je reanišna. In če je resniSns, če ae zgodi, da bo Angliji imJ umetno strelo, katero lahko u na vae štiri vetrove, koliko so) tem vredne vse armade, vsi top vi, vae atrelivo, vsi eroplsajl bombami in vse bojne ladje rta avetat • e e Mir js v uničenju sedanjem orožja. ' Svetovni mir je nemogoč, i kler obstoji današnji sistem drla in sistem oboroženih sil. Obsta ječi stari režimi se ne bodo aikdi prostovoljno razorožili, ker vel das tem izvrše samomor. Racroj proces razpadanja je poesies i revolucije ae ne vrle ns uka Edini način nagle izpremenb« p vsem systu bi bil, da ss dobi mi sredstvo, proti kateremu so obQü žene sile vsega aveta otrott Igračka. Sredatvo, ki ne potrebi je nikakršnih krvnih žrtev, tet več le inženirja, da pritisne gua premakne vzvod ln požene elel trično atrelo — tisočkrat, milja krat močnejšo kot tresks u ebli kov — ali larek radijske enerii v katerokoli daljavo, bi v itirii dvajsetih urah rešilo vpraluj miru in svetovne diktature. Nedvomno je v tem momtst ns tisoče strokovnjakov, ki belijo glave z rsvno tskias nsjdbo. So v Rusiji, N'en$ Angliji, Frsnciji in AmeHI Vprašanje je le, kje se najprej f arečl. Vpralanje reparacij, nsrs nih meja, fašizma, valute, nor dobičkov, novih trgovskih kons sij — stotisoč vprašanj, ki ac kr žajo dnevno po vsem širnem svsl in v katera je absorbirsnih i miljone ljudi — je msnj kot i v primeri a tem kolosslnim vpf šanjem. Koliko so vredne vse} godbe, vsi načrti ,vsi sklepi in se omrežje navidez tako silnega i« tovnega kapitalizma, Če viška Ruaija jutri naznani, da iS proces nove sile, a katero lahko treh urah iz Kremla potepi « bojne mornarice in požene v «• vaa sklsdiščs municlje po cela svetu T In mislite si posledieM to naznani Anglije ali Aweriiul e e e Kaj so primarne vebtrs? Primarne volitve m »em'njJ katerem mešetarji Wall ßtrtj ogledujejo, izbirajo in kupufl kandidate. t e e • t Mali ia vslikl bsnditl Ce veliki bsndit ubije bandita, se nič ae zgodi; k *« pisje molči. Drufsče ps J«j msli bsndit ubije velikega bas« Ui tedsj je. če je treba, vm si msds ns pohodn. . V Albaniji ao roparji ohilt^ ameriška gentlemens. šla notsis Wsahingtona is bsj« Isdjs v Albanijo. Kdo «U* gentlcmana in kaj »«s delan divji Albaniji t Oentlemaaa ^ bila kspitaliata in v Albaniji olja! vrvki ki Recimo, da gresta nsvsdssJ* Smith io Joe ^es iakat f'' bofoaavaruj! — v ^ f Î ? ubUau Ali bi ameriike v sds t protestirala ia gjf« !a| ladjo v albanake vedet Al» WW! rti boTT^iÄ^ Šefe v Beograd T" Ul » Ra n« še ona šla t aa« JI. A DeliwkMtvlM. (FtdcraUd Preaa.) i ' - . 7 P Xatafovtte atavke. Vrv York. - Kroja«, 90 po i»,v lu i" urinom» dekleta, upo-uL!riM«nvb&Cd., ki.o »Uv. SffR« dobili kar ao Ketafi: » L,od.totno povišanj« mcrde ■ ■w.trrbury, ( nnn. - Krojaški iuuvci ki izdelujejo ženske oblo-L po dv.tedenakl aUvki i» a«val i 44-urni delavnik v tednu. Z nosku*' delodajalpev, pomiti •tr.ik »o bili brez uspčhe. fftkfr-. N. Y. - Unija čev knkih prodajalcev v Browns fa je «rojevale 10-odstotni po-rfek ta «voj« Wane. guvke v Rochesterju, M. Y. Rochester. N. Y. — Tukaj atav-»,jo ranalevalci ledu, taeerji in jatooželezniski nameičenci. Vsi io orfanixiraui Vomiki ledu zah-lavajo |3t> tedenske mezde zase in ¿4 za pomagače; zdaj imajo $32 , $30. Tesarji — 1800 po številu „ zahtevajo $1.12 ft cento — na |T0 imarski-delavski stranki v., no- mtberakih volitvah. Stranka si vidrniena nobeni aplošni organi» E . štrajk radarje? r sapadni t Kanadi Calgarj, Alte. — 8000 do 10,000 Harjev je ne itrejku v 18. di-kiktu U. M. W. A. Lastniki pre-Ufokopov nočejo ' podpieet) «dne pogodbe kakor zahtevajo ldsrji. Stara pogodba je potekla > «prila. Rudarji sahtevajo poleg vt mezde tudi odpravo šotorov kolib ter nočnega dela in novo «ko, ki določa, da aa v bodoče * redarji nejemejo potom unije. VUBOLJftl" ITALIJANSKI i nasilhikl hnolini pošilja v Ameriko Ia fb Italijane, Id pošiljajo d* ur domov in aa vrnejo nasaj. Ija, 10. apr. — Italijaneke let-kvota izselnikov aa Združene je 40,000 izmed pol miljo- IUlijanov, ki bi ee redi izselili Ao leto. Pašistovska vlada je da se imele le tisti, ki ■Jjo ion« in otroke doma aH sta-"tero morsjo podpirati. Z ^»«do le tisti, ki peliljajo politična k1voluoua na vidiku. (Nadaljevsuje s prve strani.) kmečko-delsvsko federecijo, ki bo imela konvencijo due 17. junijs v St. Paulu. Na tej skupščini bo aprejeta platforma ia uomlnirsni kandidatje. gentpavelsko konven-cijo podpire komitej oaemlnštiri dsactorice, minncsutska kmečko-delavaka strsuks in združsna kmečko-delavaka strsnks. O ssd-nji orgsnizseiji zstrjujejo, da je pod vplivom takozvene delsvske stranke. Konferenčni glssniki pra-vijo. ds bo šcntpsvelsks skupščina škodila U Follettu radi skraj no radikalnih govorov in rsdi te-gs, ker bodo v ospredju W. Z Poster, Ruthenberg in drugi zelo priljubljeui bsvbsvi kapitalističnega tiska. Tajnik senatorja Msg-nusa Johuaona is Minneaote in član odbora, ki je aklieel šentpa-velsko konvencijo, H. K. Teigsu, je odgovoril, ds je te etreh neutemeljen. .Ljudje ns severozspsdu vedo, ksj hočejo. Zeto bodo pa tudi v jasnih in zmernih besedsh povedali, kaj hočejo podpirati s avojimh glasovi, • La Folletts utegne sprejeti šentpevslsko konvencijo, ne da bi čsksl sklepa konferenčne konven-oije, ki se seatsne v Clevelsndu dne 4. julijs, ali ps tudi ne. Njegovi koraki so odvisni od dogodkov ns republikanski m demokratski konvenciji. Že sedsj je videti, da je veliko število mezd-nih delavcev sa McAdooja in Al Smitha, ker mislijo, ds sts tsdva moža naklonjena delavskim oi-Ijem in smotrom/ Ali Ishko ps se sgodi, da bo demokratsks stranke odklonila Ala Smitha. ker je katoličan. La Follette bi bil vesel, če bi to delavstvo isbrelo najprej njega. Ali tudi na drugem mestu se ne bo branil njihnih glssov.' Is sploine politične smede in negotovoeti je raabrati naslednje točke i 1. — La Follette bo predsedni-žki kandidat najmanj v tridesetih državah. 2. — Zanj bo ientpavelaka sku-pina, ki hameravk ustanoviti de-finitivno kmečko-delevsko stranko na trajni podlagi. Nadalje gs bodo podpirali Želssničsrski in drugi elementi v konferenci sa progreaivno politično akeije, ki se ji pa še ne adi čss sedosti ugoden se m>vo stranko in ki naspro PROjiVETA | Volilna smega. Davenport, Iowa.—Hsrold Met-alf, socialistični sodnik, je bil 5. iprila izvoljen v tretjič z večino U1 glasov. politično gibanje ▼ Olevelandu. Cleveland, O. — Clevelendaka iavbka zveza je sklicala politiČ-abod za 14. maja. Vae krajevne pokovne unije ao povabljene, de afljejo po tri delegete. Na shodu t bo rešetalo vprašanje« dali ae kvelandske unije zavzamejo sa aadvisno delavako politično oko ali naj še nadalje podpira-"prijateljske" kandidate v laokrataki in republikanski jinki. Sborovanja mladinska aoe. liga. Fitehburg, Maas. — Tu ee vrši Krta vsakoletne konvencija mla-Inke socialistične lige v novo-■fleikem distriktu. Navzočih je II delegatov iz drŽav Maeeachu-•tts, Vermont in New Harapahi-i«. SUri distriktni tsjnik Tikksla j« odstopil. Armanke^elante stranka t W.Va. Charleston, W.Va. — Organixi-sni delavci in farmarji v Weet jrfiniji nastopijo v neodvisni tuje element^"delavike'strankl 3. — JJobli bo aadoatl glaaov, da prepreči ponovno iavolitev se danjega predsednika Coolidge, in jporda celo toliko, da bo morala Topot poalanaka zbornica isvoliti ameriškega predsednika. 4. — Podpirali ga bodo Ladd, Frazier, Magnua Johnaon, Ship-stead, Norris, Brookhart iuf morda tudi Howe!I pa Borah v volilni kampanji. Morebiti bosta tudi Wheeler in DiU sanj s demokratske strani v eenetu. Coolidge bi se sedel nedvse rsd pobotal a Borahom na podlagi, e kstero bi ne bila prisadeta vna-nja politika državnega pravdni-ka Hughesa. Treba mu j« pomoči od strsni Capperje, McNaryja, Norbeclca in governerjs Pincbots. Ali vaeeno pa ae oklepa s obema rokama Daugherty-Weeksove klike, in den obračuna s Le Folletto-vo revolto, ki utegne biti sanj docela usodna politične revolueije, se bliže boljinbolj. domov in nazaj. ae zs gotovo * pesti v angleški abornioi. kndon. 10. spr. — Konservetl-» Anery, ki jaktt prvi lord lafete v Holdvvinovi vladi, »borit Buchsnsn is 01asgows £ ltePu T «borni-■Mhanen js imenovel Amery-**l«Jo in pse in ta je ekočil " >rvc«u »n ga udaril e peetjo u. Buchsnsn je vrnU uda aata SO priskočili drngi in ^ '•«» so psdslc pesti kskor w «mnju. Uiu ** vojnTje kaanjiva ▼ Praaeijl. *XiLr(Kpd - v g,,„ nu depsrtmantu Yonne so ¡^'^tjraklenlll, ds s« vkleie |J" «ontre Is guerrs" proti vojni) ns spomeniku la t l f^ * dotičnera ms r.M,j j« priifl yktf ^ ELT"* ^ «ti napis h K-r pa okžinsks ' »>u za skaa. jok« »iir"'?^ ¡C^TftM * gjo-je ps dobila arui da 9TINNBS SX BOKI S SMETJO Nemški flnanlni kajasr je na amrtni postelji. Berlin, 10. epr.'*^ Hugo Stinnee, nemžki miljsrdsr in industrijski kajser, leži bolan na amrt. Zadnje dni je bil dvakrat operiren na mehurju ia nato so sledils razne komplikeoije, ki eo tako poslabša le njsgov položaj, da so sdravniki izgubili npsnjc ns okrevsnje. ZAKAJ SB IZGUBI TOLIKO POiTB? Chicago, Dl. — Zopet smo v ee litveni sezoni. Več kakor 600,000 aprsmemb v neslovih jo bilo poslanih poitnemu uradu v Chicagu tekom preteklege lete, kakor izkazuje poročilo vrhovnega poštarja A. C. Luederje. Koliko tisoč pa je takih, ki ae preaelijo ne da bi nssnsnili sprepembo * nsslovs poštnemu ursdu. Vsbok tega o-gromi* Bs4ilo pisemske ia pskst-ne poAte ne more biti dostsvliene in je treba uničiti vrtik* kupe tis-kovinskih pisrm in čeaopisjs, ki radi pomanjkljivlk naslarov a« aaore kiti dostavljeno. Ce se selite, namenit* spremembo aeslove poštnemu ursdu ia na-vedlts stari in novi easlev. Ako holr te, ds vam ¿o pošta redno ds »tarljana. obvestite i*oHo takaj po preaelitvi. Volitve v državni zbor v Italiji. (Od našega poročevalca ) (Koncc.) Taka jo bilo a vso vojno odškodnino prizadetim, tako a vaoin druginfi in njegovih priatašov de-lovu njeni: kaj njemu mar, da 1) v resnici usrodu ksj nudi, samo «la mu obljublja, pa četudi ga vodi namenoma za noa. In bilo jih je, ki so mu nekaj Časa verjeli — nekega dne ps sc jc dogodilo, ds je prišel poslsnec Sček ves bleten in raztrgeu domov; njegovi lastni pristali so streljali nanj, ker jim jo obljubljal, da pojdejo v vojake, ao ps kljub njegovim svetim obljuham morali oblsčl vojaško suknjo. Pravijo pa, da vedno eno zlo rodi drugo. Mnogi so mi alili ,Če je že nerodnege edinstvs konec, čemu ne bi ae sspisali raje tja, kjer bi vendarle bilo nekoliko več interesa, dobička! In tako je daucs kriv poalanec Sček, da ni mamo tu samo klerikalne stranke, ampak tudi stranko fažistov, ki so odpadli od nsiegs narode, štren ko fsšlstov Slovenccv. V iluatre cijo naj navedem, da ei prsvza prsv do dsnss klerikalna strsnks tu še ni stvorila velikega žtevile svojih pripsdnikov. Nsprevila si je samo ns bivšem Goriškem ne kak orgenizstorični eperet, ki po tem predatevlje vedno in poveod mišljenje vseh GoriČauov. To mne nje ps je v bistvu le mnenje poslanca ŠČeka, Dr. Beaednjaka in Dr. Bitcžnlka. To je jaano doka zal zadnji občni sbor Političnega društva "Edinoat" v Tretu, kjer je bila po ogromnem Žtevilu ljudi iz vseh atanov, ki ao odločno pro teatlrali proti početju klerikalcev (oni ae naaivajo aa kržčsnsko eo cialcc) in sahtevali, da ae mora proti njim najatrožje naatopitl. Obenem pa ao bili klerikalci na tem aborovsnju razkrinkani vsega svojega delovanja in namenov. "GoriŽka Straža", "Mali Uat" in "Pučki prijatelj", verni eluge klerikalcev, ao do denee bruhali ogenj raadora med neie vrete. Ne rodovi prvoboritelji, ki ao isgu bili o priliki ftallstovskih pogre mov ves svoj imetek do edine obleke, ki so jo Imeli in odnesli ne sebi, so bili nesivanl s goljufi, tatovi, sleparji in vsemi mogočim imeni in peovkami. Do pičioo let sistem, kakor ga rabi klerikalno časopisje v Jugoslaviji. Nočem kršiti discipline, ki nsm js vssm nsložena od nsžegs političnega vodatva, s tem, da bi še preko toge, ker som le v ilustreeijo ne-vedel, nevejel že druge dokase. V nažih srhivih se nehejejo dokumenti, ki bodo nekega dne jeeno pričeli, kej eo klerikelni gospodje v Julijski krajini, ta dan bo prižol in verjemite mi, da ni deleč. Teko nae je doletel odlok o res-puatu zbornico in odlok o novih volitveh e aledečimi strankami, klerikalna ali kržčenako socialna strsnka, komunisti ter fažiati-Slo-veni, ki pa ne tvorijo poaebnc atranke, ampek ao disciplinirsni v državni fažistovski strsnkl. Na drugem kraju pa Imamo ogromno veČino naroda, ki je oatel zvest svojim načelom od 1.1918. sem, ko amo morali uvideti, da ee aečenje boj sa naž obstanek, ds morsmo biti trdni kakor skala, ako božamo v tem boju proti 40 mlljon-sksm vslu vsaj čaatno in kot hleve ainovi poginiti. Neže politično vodstvo je tekoj isdelo obupen kile* vsi v eno vrato, val pod na rodno okriljo aa narod. In evo, tu eo sopet prišli klerikslci — se-vedejoč ee, de ns bi mogli sami dobiti niti snega poslenca — a prišli ao bsrsntstl. Prisneli so, ds nimsjo moči, priznali, da jo jc bivši poslsnec Sček zevozil; ven dsr ps ao vprašali > koliko nam daatef In evo narodno vodatvo jih je sopet aprejelo zavedejoč ae, se aprejema ns svoje srce gsde, s sprejelo jib je venderf ds očuva vaej napram itelijanaki večini u gled nsšrgs edinstvs. Ns semo to: nsše politično vodatvo jim je celo poplačalo denarne dolgove, ki ao jih goepodja napreviii ss svojs rssdtralno delo. Kakor ps ds ni Is to dovolj s priM js Is po-srbs bivši poslenee Sček ia sečol borsntati šc poacbc za svojo oso ko; koliko mi dsste, ds ne bom več kandidiral f Čltst*ljJ, s t" za it t cvs ja prifrl bivši poslanec vodjs tukajšnjih klerikalec v, du hovnlka feček k nekemu stsrčkv /Ionu nale politične organizacija Či ta tel jI I Ali naj ne obujam" naših klerikalcev? Ali noj ne ob Želejvm* varh oaik, ki asssdsjo pet posveti dtthovskcmu poklicu. Ponudil mu js celo neka dobro* Podporu Jed siti dttkovnljo v bližini Trste. In kej! | tUnaBCkl Ntrodna js storil ta vneti katoličan T HnHjl * nniww se je svojemu Škofu, sevrgal laler Tsiisiiljm a Mvia in itolo. Meato da bi prevsel itoe. skromno duhovniško službo, pre- j vssmc raje vodstvo kstoliške ti CLAVNt IT AH. sear^e ga IAWMDAL* A V K., CHICAOO. ILLINOIS. skemo v Gorici in uredništvo 1 ^ f^k^Tt • UPPBAVNI ooasci t Vlaaaal Calokar, Amdmm VMrlak. K. P.p. T. Bm ei, Mansm, h, mL tmfmtk MallU« T mrk. lajs^k hmlmUkimm siiiBi POROTNI OOtKKi V --------- ^aJfSŽV1*" " ^ M* 414 W' ^ BOLNIftKI OOŠSKi 1 * ' OSREDNJI ORROtJBi Blas Navalua««*ae.tk. NIT« Is. Uwadala Av, J.^M.tiU*, Baa aaa. Mm Raa. Pa. ^ ^ Joka CrSialj, tSeS^P^vr Kgn Ci^mUmi. O.. Goriške Strele". Kot duhovnik bi imel par sto lir plačo kot rsvnstolj tiaksrns in uradnik bo pa dobivsl us mesec psr tisoč. Pač navadil se js kot poslsusc, vositi ae v prvem rssredu i. I. d. Vprašam Vsa samo: sli je te 4lo vek, ki jo bil vodja tukajšnjih krščanskih socisleov res delel is ideslizma zs avojs katolilke unče Is sli je msr delsl in Is dols ss svoje osebno interese! Odgovorite si us to vprašsnje in tudi na to, ksj naj mialimo v njegovih drugih in tovariših t Po vsem tem, ko je nsšs politično vodatvo plslelo ogromen znesek v poravnavo dolgov kleri-kalsko kampanjo, ao poatavili klerikalci aa akupno kandidatako 11-ato svoje kandidate: čujta in etr-mite I Oni, ki ao do aedej rogovi-bili proti odvetnikom, proti našim malim poaeatnikom, nasiveli vse one, ki so oatali sveati svojim načelom is 1.1918., se sleperje, tatove i. t. d., niso nalli is svoje srede drugegs, nego tri odvetnike, pravilneje rečeno: take ki bi redi post si l odvetniki, se ksndidete. Tu čujte in atrmitei niso imsll v svojih po njih besedsh teko o-gromnih vrstah drugege človeks sli pravilneje drugih ljudi sa kan-didste, nego trojioo, ki povsod predstavlja klerikalno atranko. Ali ni aklepatl is tega -/le le pu-etimo ne atran, da je med njik trejo kandideti tudi bivli komunistični ljudski komiear — de šteje vse naša tukajšnja klerikalna stranka le peščico ljudi, a lajamo vodstva, aemih večnih mel-kontentov (neiadovoljnežev) t Evo Vam po tem uvodu nale skupne ksndidataks liste: • 1. Dr. Joeip Wilfan, bivži poslanse v rimskem perla mentu. Mož, ki je isgubil ves svoj imetek ob požigu "Narodne ga doma" v Trstu, ki ae je edini do aedaj upal govoriti v slo ven akem jcaiku v rimskem parlaman tu in a italijanskim kraljem i» kraljico. Mož, ki ne poana ne po-čitks ne truda v svojem dela ae narod, ki vadržuje evojo odvotnl Iko pišemo semo aa te, da mu o radnlki delsjo sa opravljanje de la la narod, kar posvečuje aem ves svoj čaa le delu aa na! narod. V dokas, kako jo priljubljen msd nsllm nsrodom, nej služi samo to, da ga je do danes (7. m s res) nsrod zshtevsl ne nič menj nago 38 volilnih shodov. Nastop mols vsbujs spoštovanje eelo pri nej-zegrizenojših Itslljsnih. 2. Dr. Engelbert Besednjak, bivži glavni urednik "Slovsnoe" v Ljubljani, potem nakaj časa u-rednik "Edinoatl", a aedej nred> nik."Goriško Straže" v Oorlci. 3. Dr. Mikse fttenger, odvetnik v Opatiji, bivli poelanee v rimakem perlementu. Stekel ei je nebroj zaslug se nelo Istro. O-be a Dr. Wilfsnom ste msd netim nerodom teko priljubljene In po-znana, da ju posns vseko dete. 4. Dr. BrsjŠs, odvetnik v Gorici. Noposnen naši javnosti. Ima prsdstavljeti klerikelnega poslanca sa Istro, kjsr gs ps le psr intcligentov pozne. A. luž. Anton Pedgornik, kmetijaki učitelj v Gorici. Že deljj čaaa odpuščen iz alužbe. dirom poznan med nalim kmetakim ljudstvom, med katerim je kljub te* mu, da je brozpoaeln, prirejal nešteto kmetijako-podučnih sestankov in tsčajsv. 0, Dr. Joefp Bitežnik is Gorisa. znsn po evojih nsstopib v klerikalnih vrstah. Nskdaj Is nspo* znsn js ssčsl svojo ksriero le la potem, ko ss je vrnil is ujetniltvs, znsn posebno po svojem nsstepu v vprešenju vojne odškodnine, ksr js ps prinsslo nsžim vojnim oškodovsncem valiksnako škodo. Evo, to je nele ksndidataks lista, ss katero pojdemo dne f. epri Is ne voliMs. OSeseveli bomo kompaktno tudi se klerlkstee, kljab temu ds so ss ti le isneve» rili potom evojege čssopiejs svoji dsni besadi in |s aedaj, ko eo v|. dali, de j« kandidatska liste le pred loto ns vlsdl, obljubili, de bo-de Is nsprej delsji na avoje roko in sejali s tem razdor. Neko bude, tudi še teko zdrev človek lekko oboli ia boleha, dokler as izgine ali pe ozdravi. Prsprilen po asm. da bo prišel dan spoznanja ia ds bomo stali nekdaj venderle le « VZHODNO OKROUIi ZAPADNO ORROftJRi Aatss IsUr^Isi ta4. Praak laka, yradasdalk, NM Mika Ragal, S4SS S. laokssiof St Nadnornl odbori w. aeta si .—. _—. -----------...___.U CMaasa, 111.« S*«rak, SaiT Praasae Av^, Clavalaad, O., Wlllk» Slttav, 0404 St. Clalv Su, Clavaland, Okla. ZdniŽitvoai odbori Pušsslalhi P vaak Alai. Sl»e So. Cvavfard A««h CMaa«a. IU. J«!k. Ov«a. sesa w. aaa si., ckte*«*. iS. Jae. Mrak, 0404 Oflaa Cl., »avaland, OKU. VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Kara, SSSS St. Clalv Av„ CUvelead, O. a «I. adkaralU, ki dalaja t glai Predsedalllvs flk^fe. P. msV-Vi it lil. -jv» rmjsusrtssttiz SSSSK DENARNI POSIUATVR IN STVARI, M ss lUajs st. Isvrlosalaata ^Wra to l^aaaa vak^a as aaaWva. TaJ^lUa S. N. P. J.. WTN la. im- VSE SADRVE V XVESI S BLAGAJNIŠKIMI POBU aa sošUjaJo oa saalat» BIOgaJaMlva S. N. P. JH SÖST-SO Sa. Uwadala AaaH CUaga, lil. Vse Psank M MiMM iMi MšlitlBji v (la IswltVAlstn id^lfi n HJ piMJlii ae Mttjfsfsllk^^i M>ota> BSST4S Ja s svssl s «Issllassiednoas, nsj oBa Av^if Que Splošno vprašanje v naših krogih je i koliko poslsneav bomo dobili Slovani v novi parlament! Optimisti pravijo, da morebiti S,, črnoglsdl pe samo I ali 9. Vprašanja je le i kako kompektno bomo glasovali, a predvsem i ali bo neeilje luker 1. 1981. prilikom aa naa prvih volitev v itelijanaki par-lement. Po aagotovillh vlsds — tudi 1. 1921. smo dobili ssgotevlla — ne bo naellje. Eno pe je gotovo i nej bedo 3 ali 5 poslancev, malo bodo mogli opraviti v rimakem perlementu. Ako niao mogli prej, ko jo bilo v abornioi aa* mo 80 fašiatov, kaj n*bi aedaj, ko jih bo okoli 400! Delovanje nešlh poslsneav ae bo moralo omejUl le» daj le na poeredoranja in uvs-1 javljanj* naše manjšine., In e tem namenom gre tudi neš nsrod v volilni boj. Itelija in vee evet nej aopet isvo, de še šivimo, da smo še tn, nej isvo oni, ki neo je obeo-dil v smrt, de še bije nele sros, da nismo Is poginili 1 ▼ KONOEBSU SB JB PBlOBL BOJ BADI POEODNB KON» TBOLB. Waekington, D. O. — Ekaaku- tlvnl tajnik nsrodnege katoliškega evete duhoven Joku A. Ryan je bil med tistimi, ki so ae /glasi. U, da protestirajo proti Cummins» Veilovl predlogi, aneni pod ima-nom predloge porodne kontrolo, o keteri ja razmotrive! skupni od-ssk esnetnege In kižnegs sodne-ge odseks. Mod tistimi, k! so sa geverjeli predlogo, je bil tudi bin. log Jemes A. Kield s čikelke uni* verza. * „u „ % POTOVALNI ZASTOPNIKI KA UST PEOSVBTA » KNJL REVNO MATICO BO: Ji* H^^^Uji^JTg Anton Oeepok, Pittsburgh, Pa. Jernej Kokelj, Irwin, Pa. Anion Janko vlek, Cleveland, Okie. Prank Albin, Blveavtlle, W. Va, Prank Kiohter, Bear Creek, Mont, Jerry Aleak, Cleveland, Ohio. Val tl nail aastopnlkl potujejo od čsss do čaae po raanlh naselbinah In ao pooblalčsnl pobirati na» rolnlns in prodsjstl knjige. Po« leg teh «aeatopnlkov ao niši sa-stopniki tudi vsi društvanl tajniki In drugI lokalni aastopnlkl. NA PRODAJ JEr-1 sU- hiša, klet in podstrtftjo. Elak- ulicT bUso Mmbsll Bltd!^ B. Miner, 2646 So. HomRn Av*, Chicago, Ill^a(Adv») fevast obljubam takih ljudi t Ko morem atrajeaik vrstsk ž izgubljenimi ei* preko, de ne bi povedel le slede- ki jih deaeo bolj objokuje, ¿f ga r me ia obžalujemo, nege pa zame* Teboj ko jf bile r$rpuL%as tavamo. In t odej nej bode oni zbornica, js prrjel ppslsme Aček prali svojo krivde, isprali gorje, od avojega škofa poziv, naj se so i ki so gs s svojua dolom dvigailltlpH Književni OLJNA PKBI6KAVA SKOBO DOKONČANA. Washington, D. C. - Dssi js ssnstor Dill is Wssbiuglons ponovil svoj nspsd ne pomožnsge mornsričnegs tajnika Thsodore Rooeovslte v senstu, je kljtibteasu Izjavil aenator Walah is Monte-no, de namerava v kratkem za kljušiti preisksvo oljnega šksn-dale. Kskor sa Ja izjavil, bo preisksvo konro najbrž š« U teden, ker no bo zssl Isnje šs ostelik sedmih I>rit, ki so pevebljens pod kszni-S, vz«l" dosti čsss. VKBADBNA TOBBA VRNJENA. Waekingten, D. 0. - Whseler. jsv odsek je razrešil sopet eno se-goaetko vol. MMsls šras torba", ukradena s mlss kapitan« II L. Keeife, ki js bil pred enim tednom ns ^eslils nju pred odsekom, je vrnjena. S sili so jo v pisarni senatorje Wk*elorJs, kamor je je polotit ti-•tl. ki jo js ukršdel. ' V torbi ao bile poročila e Seei-fevik dognanjih, do katerih s* js dakopsl. ks je pfisksvsl ve jae alsperije. KJE JB JOE PKEAihKN. dome U Semlda na Dolanjakem. Za njoga bi rad iavodsl njegov brst, ki as nshaja le štiri mesece v holnilniel. Prosim ga, naj mi piše na nsalov i John Prsaheren, e/a. Couuty Ho spital, Seli l akr (Mty, Uteh (A^v.) ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v salogt slad. hmelj, sladkor in vso drsa« |»otrab4#ir.a fo.fcustu Is 00 grepvflejte, do Je d< isa ffi aas, kuhani aadna le nsJMJN la sajee-nejfti. De hit t Jo ledi aktrks sodov, steklenic In raanlh leaesv, Hd. Hi vsm doauviraa nsrodlls pe pa Sil. talna v vae kraJe. Orororijam, sladlllarjem ki v ara dsjslna lalainina damo srlmeren pa-past pri ve#Jih narsdllli. hšlU ps infsrmsoJJo asi FRANK OGLAR, 6401 ^uperisf A v»»♦ u•, C letaUud O. Bifglna »lasa velike vojno Deta »Seval metisl B. 9.1.1, BLIŽA IE VELIM NOČ ia kot js le stsrs nsssda, ds vsek ljubi gnjst (llsm) in jejea ae aa ju ter k. Imam veliko aalegu "šunk", ki so v rssaisl prve vpsls in od mledih prsšičev in niso pr«> slsne, tsr so prekajsns s Hiekory losom, tebi s jo od 10 do It funtov vaaka. NaroMts si takoj Iu se pre-pričsjte o tem Ker imamo le ae tieočs sedovoljnlli odjemalcev klobss, ensk" hočemo sedaj tudi u gnjetl ali (šunke) Iu plsfefe, vem posuriti na trgi Cena šunka Jo po S6e se funt, plsdoie bres kosti po 30e funt .kranjske klo-bass po dO* funl. Poštnine pletene, eko poli jat« denar s nsr.idl-lom. Keteri le nista poskusili ae-lege isdelks, ste neksj ssmudl|l, lorsj ne odlelejte vel. Ake uiete radovoljni sa vsm vrne druef. ali drugo blago v nadomestilo .Mks ne riaiklrate nilaaar. Naročita ta-kaj ledena! ' JOSBPN UMIKOV AR, 616^ 14ik BITMI» BACDfB, WML ^ JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov 3. N. P. J, ia ¿¡tataljev Proavtta. .1 / , i V ?: Oranger, Iowa. — V številki 69 Prosvete čitam dopis brala Atu dreja Krizmančiča iz Clevelaada, Ohio, ki kr tizira čez dopis Načeto ¿le m berge rja radi * raznih "Uri", kot komunista, socialista in ne vem, kaj ie ima brat K. v mislih. On trdi, ds bo 8. N. P. J. ¿Is naprej in napredovala, ¿e je socialist v gl. odboru ali kdo drugi, samo da jc zmožen voditi posle. Priznavam, da imamo Slovenci v Združenih državah več sposobnih ljudi za vodstvo poslov pri jednotah in zvezah, ampak priznavam tndi, da ni vseeno, če ao na-zadnjaki tisti, ki vodijo. Iz skušenj, ki jih imamo Slovenci pri podpornih in strokovnih organizacijah v tej deželi, hočem navesti par besed. Kdo strelja večje kozle, pa nsj članstvo samo sodi. Brat K. apelira v dopisu na čla bare in pozneje član S. D. P. Z.'osvojila rezolucijo, da kaže član ter S. S. P. J. dam popolno prl-istvu pot k izobrazbi in izboljša znanje socialistom, ksr izvrlfli so! nju člove:ke družbe. Holekova nam koristno delo ob času zdru- rezolucija pa ni bratu Andreju Žltve, da smo sedaj v vseh ozirib. Krizmanč ču prav nič vieČ, kakor močnejši in z raznimi konvencije razum- m njegov dopia ali kriti- mi in glavnimi uradi imamo v splošnem manjše stroške. Brat K, piše, da bi morali ameriški Slovenci spoznati, da jc podlaga napredka znanje ekonomije ter trgovsko staliiče in sloga. Prvo je prav, ampak trgovsko stališče in sloga na gresta akupaj. Ne vem, kaj brat misli s tem. Pod današnjim sistemom jc trgovina izkoriščanje velikih ljudskih mas. Na eni strani vidimo miljonarje in njih razkošje, na drugi pa žiro-mašne delavce in farmarje, ki ao izkoriščani vsled sedanjega krivičnega trgovakega sistema. V Ameriki pravijo temn biznes, a v resnici je izkoriščsnje mas. O trgovskem sistemu in pa slogi torej ne more biti govora toliko časa, dokler ee sistem trgovine ne izboljša, da bo služil ljudstvu, ne possmeznikom. Prekupčevalec kie kupi od farmarjs produkta, kar ne slovenskih jednot in zvez, naj'ima farmarja rad, ampak da na vendar sprejmejo idejo združitve, pravi kolikor mogoče velik dobi ker je koristno, da se združimo Kdo pa je kriv, da še nismo združeni, kakor bi morali biti? Ko ae je izvršila združitev 8. N. P. J. a 8. D. P. Z, je bila združitvena pogodba dana na glaaovanje Članstvu 8. S. P. Z. in J. S. K. J.'Članstvo teh dveh podpornih organizacij je odobrilo pogodbo, združitev pa se le ni izvršila. Kajne, br. K., kdo pa je Jcmu kriv, da se mora članstvu povzročati še enkrat nepotrebne stroške za združitev, ko je pa bila združitev že takrat odobrena po članstvu. Bil je ustreljen največji "kozel" v zgodovini Slovencev v Ameriki. Toda tega niso bili krivi soc'alist|, ampak pest nsssdnjskov pri dotičnih slo-venskih orgsnizacijah, čeprav je bila sposobna voditi posle teh dveh organizacij. Ako bi bili Imeli pri 8. N. P. J. in delavaki zvezi take »azadniake ob času združitve, bi T doeedaj sploh še ne imeli nobene ček. Tsko ae zgodi, ds prekupec aprsvi ns trg fsrmarjeve pridelke z velikim dobičkom zase. Nazadnje moramo le delavci plačati velike dobičke vsem različnim trgovcem. To je seveda velika zmota v današnji družbi, a socialisti so oni, ki se prizadevajo, da bi odpravili krivični sistem. Morgsn ne obrstuje avoje industrije zsto, ker ljubi smeriško ljudstvo, temveč raditega, ker i ko. Po njegovem nsj bi Slovcnci V Združenih držsvsh živeli v temi, brigsli ae samo za delo in dolarje, kolikor jih dobe kot milo ščino za avoje delo. Vae drugo naj puatijo v oskrbo trgovcem, kot je to navada že od nekdaj. V smislu Molekove rszolucije daje 8. N. P. J. izobrazbo svojim članom po "Prosveti", Književni matici in "Mladinskem listu Odkar jednota izdaja svoje glaai-lo ia knjige sem na vse naročen in priznati moram, da sem tndi dobil vso izobrazbo iz Proevcte Proletarca in Književne maticc. Zato aem tudi hvaležen in reči moram, da je izobrazba pri S. N. P. J. za člane toliko vredna kakor denarna pomoč za alučaj bo lezni ali amrti. Rea je pri tolikem članatvu jednota razpečale še malo avojih knjig, a vendar je tudi reanica, da je mnogo 81ovencev v Ameriki dobilo izobrazbo pri jed-noti ravno od tedaj, kar je bila aprejeta Molekova rezolucija. Čc bi imeli pri glaailu 8. N. P. J. odločati nasprotniki Molekove rezolucije, bi bila ta rezolucija mrtva atvar, čeprav bi oni imeli razne apoaobnoati voditi tudi te poale. Nameato v razredno zavest in izobrazbo bi vodili članstvo S. N. P. J. v prepire, tsko kot jih vodijo pri raznih nazadnjaških organizacijah, To vidimo is raznih dopiaov v ProavctL Ali ^rat An »peva, je kriv« uaradnjaška 'izo brazba', katero lo nam dajali v stari domovlili ia naa v taki hočejo držzti tudi tukaj. V atarem kraju aem hodil ma dobiček, da lahko še Evropo drej Krizmančič tega ne vidi, pač zaklada z denarjem. In ljudatvo j pa velikega kozla v Žlembergerje-mora nazadnje Še plačevati viao- vem dopisu. Brata Žlembergerja ke cene za izdelke v tovarnah, kjer sicer ne poznam, vem pa, da je a ima Morgan avoje intereae. Če človek do dna premisli razmera, ki jih uztvarja trgovaki sistem da avojimi kritikami na pravem me Stu. Proaveta ne vodi prep'rov, i-ma podučne članke v strokovnem, naSnje družbe, občuti, da Je komaj političnem in naprednem duhu, a mala milošč na, ki mu jo naklo- po mnenju br. K. bi bilo menda nijo za delo, ako je noče, pa ga še pošljejo na cezto. Po treanem pre-mišljenju ae človek zavzame za odpravo takega aiatema, proti ka- vae to treba zavreči med ataro šaro.: < Brat K. omenja, če Proletarec ne uapeva, da ao krivi socialisti sa- združitve. Kot bivši član sv. Bar-[teremu ja tudi naša jednota, ki je1 mi. Ta apet ne drži. Če liât ne u- j«*' ** 4000. Po vaorih dr. Ričmoha, napisal dr. Hsvšaskdo. (Dalje.) Razprava ae ja pričela prav tedaj, ko aem vatopil. Sodilo ja aedem kanonikov Sv. Nikolaja; sodišču je načeloval prošt Ambrož, sspisn!ksr ps ja bil atsri naš znsnee, nadvikarij Oregorij. Za-tožneklopi nabilo: tiste dni so morali sstoženci atsti pred krtsvim sodiščem, fn * težko verigo so jih ns nogi priklepali k velikemu žslesnemu obroču, ki je bil v ts namen zabit v tis pred aod-no mizo. Danea je noail težko verigo kspelsn Primož in če ee je nekoliko preatop'1, vlekla ae je za njim, kskor Črne ksčs. Bil je še cvetoč rolsdanič. Težko breme ob nogi ga ni trlo preobilo. Kakor vitka jelka ja atal pred aodnlki avojimi, ln niti za trenutek ae mu niao na krasnem obrazu kazala znamenja atrahu ali groze, a katero Je združen kraj, kamor ao ga pritirali. "Sedaj ae prične v imenu našega gospoda in nadškofa obravnava proti tebi, kapelan Primoži" Tako zanoslja prošt Ambrož in še vpraša: "AU so troški založeni?" " f "ITvestoinpetdeset Hr se Je vlotllo v kapi. teljsko blagajnicol" odgovori nadvikarij. ' "Kdo jih je založil!" "Prodali urno mu kravo in voziček in vse kar je imel v kapelaniji svoji." ' "Dobro, dobro" noslja proit, "torej jd vse v najboljšem redu I" Tukaj mu seže v besedo zastopnik državnega pravdništva. Kakor suh pajek se razvije s čr-nega atola in zakličo porogljivo: "DvcstoinpcJjdrtet Url ln nsš red je dobil za to obširno in težavno stvsr samo trideset lir, dasi mn gre po dekretu nadškofs .Iskops šestdeset liri Kdo ima v žepu ostalih trideset liri" Nato se tudi predsednik proit Ambrož rsz-korači: "Pater državni pravdnik," odgovori mu pi-kro, "obravnavo vodim jaz, proit Ambro! Brez mojega dovoljenja ne sme nikdo govoriti, in tudi ti ne, pater državni pravdnik. Ker si ps govoril in nisi prosil dovoljen js, ksznujem te z globo trideset Ur. o katerih trdii. ds jih mora še dobiti tvoj red. 8 tem je vse urejeno. Nadvikarij zapiši, kar »'m govorili" Od srda kipeč vzklikne jemit-drlavnl pravdnik: "Nadvikarij. pili tudi. ds se državno pravd-ništro pritožuje 1*' ••Dobro, dobro!" reče proit. "le piši, Oregorij, dasi menim, da je taka pritožba nedopust-na. No, o tem bodi sod šče ukrepalo poineje!" — '< '•Kapelan Primož." obrne se nato k zatožen-en, "ti veš, sakaj ai talen?" - MVem," odgovori le ta z zvenečim glasom. "Očita ae mi. da aem v srenji svoji oznanjal besedo boljo v narodnem jeziku in ns v tujem jeziku latHaskam " •'Jezik, katerega govori cerkev, nam ni tuj." ispregovon državni pravdnik ostro, "ne sme nam biti to j.*' t "Ali poznaš izgovor," vpraša predsednik, "s katerim opravila početje avoje t To ti je av, da jo slavni nadškof Jaeobus tisti star rjanskf Jezik ¿hlolil s prekletstvom m aa saa Strogo prepovedal slalsbnikom bošjimt" mi ja," odgovori satošeaea arčno. stari go bno "toda dotični dekreti nadškofa Jakopa ao kri-vičui ln meni neveljavni!" . i Ta odgovor vzbudi veliko iznenadenje in str-menje tsko v občinstvu, kskor pri sodnikih. "Pster Primoš," zstogoti ae prošt, "pokori ai jezik! Vae to te utegne aprsviti ns grmsdo!" Zopet ae oglsai pater državni pravdnik V • jBc. ftede toženčeve ao neapoštljiva krit ka nadšjto-fovih dejanj, kar utemeljuje hudodelatvo ve|»jz-daje. Tudi na ta alučaj razširjam obtožbo avojol" Kakor vidite, bil je to državni pravdnik f9b volji božji, prav kakor bi ao bil izvežbal v poalih svojih že leta 2000. po Kr. r. "Kaj še navajaš v avoje opravičilo!" vpraša predaednik zatoženes. "Sklicujem ae na avetnike. Sveto vero sta nstn prinesla v te kraje aveta brata Ciril in Mo tod. Nista je oznanjala v jeziku latinskem, nego v jeziku narodnem. Ako ata mi v vzgled brata a/etmka, Ciril in Metod, ne vem, kako me tožite!" Sodišče je po tem odgovoru nekako zmedeno Državni pravdnik pa se oglsai porogljivo i ' Brata svetniks! Pater Primož, tvojo teološko znanje atoji na alablh nogah. Saj ni čudo' Akr ti bilo drugače, ne bi bil zagazil na mesto, kjer tu gledam danea krvavečega arca! Brata s/rtn.ks" — zdajci povzdigne glaa, da kar grmi po vai dvorani — "brata avetnika! Alf ti je nc znan petdeaeti dekret nadškofa Jakopa f Kaj ti govori ta znameniti dekret t Da je avetništvo vzeto bratoma Cirilu in Metodu za to provlncijo, in to v*.pi čo zkrivnega razodenja, katerega je bil dt'l«'žen nadškof Jaeobus!" Ponoano sede pater državni pravdnik. Sodniki kanoniki mu hvaležno prltrjajo ln majo a tolatimi obrazi, ds je videti miza sodniška kakor pomladanska njiva, kjer giblje sapca cvetočemu maku rdeče glavice. Tudi prošt pred«edulk si od-drhne. Bilo je toliko dekretov nadškofa Jakopa, da mu Je lc-ta o bratih Cirilu in Metodu Izginil iz spomina I "Biata C HI ln Metod", izpregovori proit, "nista vrč svetnika v nas, in slabo izpričevalo ai daješ, pat-r Primož, da ai v tem nevednih, četudi al bil tnsinlk božji! Ta izgovor te torej ne o-pravlčnje." "Pred vami," odgovori kapelan Primol ponosno, "pred vami morda ne, pač pa pred mojo veatjo It. pr«lla obrnlta aa CaaarSavaoa ac.nta v vatam aiaata aH i CUNARD LINE 140 No. Door bora Stroot, CHICAGO. Velika noč voli k prasnlk kršanskaga svsU sa pHblilujf. Sta? In lep običaj naloga issaljenaga naroda , priliki taca pra mika apotnlnjs svojih v start dom« manjim ali foCjim dmarnim darom, a«* ' .n Hllatrr VELIKONOČNE DENARNE FOftlUATVt bodo tedaj prt naa trnfeas a snano brsh.« i» toiT1 - FRANK SAKSER STATE BANK. y 82 Cortland t St New York, * GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE M***