FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA Ex: Razprave razreda za naravoslovne vede Dissertationes classis IV (Historia naturalis) 56/3 2015 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA Razred za naravoslovne vede – Classis IV: Historia naturalis LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA ISSN 1855-7996 Uredniški odbor / Editorial Board Matjaž Gogala, Špela Goričan, Milan Herak (Hrvaška), Ivan Kreft, Ljudevit Ilijanič (Hrvaška), Mario Pleničar, Livio Poldini (Italija) in Branko Vreš Glavni in odgovorni urednik / Editor Mitja Zupančič Tehnični urednik / Technical Editor Janez Kikelj Oblikovanje / Design Milojka Žalik Huzjan Prelom / Layout Medija grafično oblikovanje Sprejeto na seji razreda za naravoslovne vede SAZU dne 2. oktobra 2014 in na seji predsedstva dne 11. novembra 2014. Naslov Uredništva / Editorial Office Address FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA SAZU Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 423, E-pošta / E-mail: sazu@sazu.si; www.sazu.si Avtorji v celoti odgovarjajo za vsebino in jezik prispevkov. The autors are responsible for the content and for the language of their contributions. Revija izhaja dvakrat do štirikrat letno / The Journal is published two to four times annually Zamenjava / Exchange Biblioteka SAZU, Novi trg 3, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Faks / Fax: +386 (0)1 4253 462, E-pošta / E-mail: sazu-biblioteka@zrc-sazu.si FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) je vključena v / is included into: Index to Scientific & Technical Proceedings (ISTP, Philadelphia) / Index to Social Sciences & Humanities Proceedings (ISSHP, Philadelphia) / GeoRef Serials / BIOSIS Zoological Record / Internationale Bibliographie des Zeitschriften (IBZ) / Redakcion Homo / Colorado State University Libraries / CABI (Wallingford, Oxfordshire). FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA (Ex Razprave IV. razreda SAZU) izhaja s finančno pomočjo / is published with the financial support Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS / Slovenian Research Agency. © 2015, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elek­tronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja last­nikov avtorskih pravic. / All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmit­ted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Naslovnica: Epipactis nordeniorum, foto Stefan Hertel Cover photo: Epipactis nordeniorum, photo Stefan Hertel Folia biologica et geologica · Volume / Letnik 56 · Number / Številka 3 · 2015 VSEBINA CONTENTS Nada Praprotnik 7 Prof. dr. Vlado Ravnik – devetdesetletnik Vid Leban & Janez Mihael Kocjan 11 Bibliografija botanika prof. dr. Vlada Ravnika 11 Bibliography of the Botanist Prof. Dr. Vlado Ravnik RAZPRAVE / ESSAYS ZNANSTVENI ČLANKI / SCIENTIFIC ARTICLES Jože Bavcon 17 White Purple broom (Chamaecytisus purpureus Scop.) 17 Rdeči reličnik (Chamaecytisus purpureus Scop.) Igor Dakskobler 25 Nekatere posebnosti flore in vegetacije severozahodnega dela Banjšic (zahodna Slovenija) 25 Some curiosities of the flora and vegetation of the northwestern Banjšice mountains (western Slovenia) Branko Dolinar 37 Prispevek k poznavanju taksonov iz oblikovnega kroga Ophrys sphegodes s. lat. in Ophrys holosericea s. lat. v Sloveniji 37 Contribution to the knovledge of the taxa from the groups Ophrys sphegodes s. lat. and Ophrys holosericea s. lat. in Slovenia Stefan Hertel 51 Anmerkungen zu Epipactis nordeniorum Robatsch 51 Some notes on Epipactis nordeniorum Robatsch Jernej Kavšek 57 Prispevek k poznavanju razširjenosti kukavičevk Bele krajine (JV Slovenija) 57 Contribution to the knowledge of the distribution of orchids in Bela krajina region (SE Slovenia) Janez Mihael Kocjan, Urška Kačar & Matej Palka 81 Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih kukavičevk (Orchidaceae) v Sloveniji 81 Contribution to the knowledge of the distribution of some orchids (Orchidaceae) in Slovenia Vid Leban, Janez Mihael Kocjan & Brane Anderle 121 Rod lusnec (Lathraea L.) v Sloveniji 121 Genus toothworth (Lathraea L.) in Slovenia Igor Paušič & Mitja Kaligarič 137 Dry grassland land use treatment regime explains the occurrence of the Green winged orchid, Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase in the Goričko Nature Park, NE Slovenia 137 Režim upravljanja s suhimi travišči določa pojavnost navadne kukavice, Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase v Krajinskem parku Goričko, SV Slovenija Mitja Zupančič 149 Problems of classification of dwarf pine scrub into higher syntaxa 149 Problem klasifikacije višjih sintaksonov ruševja STROKOVNI ČLANKI / PROFESSIONAL ARTICLES Jože Kosec 155 Orhideje Gorjancev in Žumberka 155 Orchids of Gorjanci and Žumberak region Matej Lipovšek 163 Kukavičevke v Halozah (vzhodna Slovenija) 163 Orchids in Haloze region (eastern Slovenia) Jure Slatner 169 Netreski (Sempervivum L.) in netreskovci (Jovibarba Opiz) v Sloveniji 169 Houseleeks (Sempervivum L.) and hen-and-chicks (Jovibarba Opiz) in Slovenia Zvezek je posvečen nestorju slovenske botanike prof. dr. Vladu Ravniku za njegovo devetdesetletnico. This volume is dedicated to the doyen of the Slovene botany Professor Vlado Ravnik, PhD, on the occasion of his 90th anniversary. PROF. DR. VLADO RAVNIK – DEVETDESETLETNIK PROF. DR. VLADO RAVNIK – DEVETDESETLETNIK 8 9 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 7–9, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 PROF. DR. VLADO RAVNIK – DEVETDESETLETNIK Vlado Ravnik je bil rojen 7. oktobra 1924 v Kranju. Za­radi 2. svetovne vojne je biologijo začel študirati šele leta 1946. Diplomiral je leta 1953. Naslov njegove di­plomske naloge je bil Regeneracija plavuti Amiurusa, njegov mentor pa je bil Miroslav Zei. Za nalogo je dobil tudi študentsko Prešenovo nagrado in objavljena je bila v Biološkem vestniku. Leta 1963 je doktoriral z disertacijo z naslovom Morfološko-sistematska in horološka problematika vrste Globularia cordifolia L. s. lat. V njej je dokazal, da na območju od Jugovzhodnih Apneniških Alp do Ma­kedonije uspevajo populacije, ki se sicer med seboj raz­likujejo v več znakih, vendar vse pripadajo srčastoli­stni mračici (Globularia cordifolia). Na tem območju ne uspeva marjetičnolistna mračica (Globularia belli­difolia) oziroma po zdaj veljavni nomenklaturi južna mračica (Globularia meridionalis). Štirideset let je poučeval botaniko na Biotehniški fakulteti najprej kot asistent, nato kot docent in naza­dnje kot univerzitetni profesor. Na Botaničnem inšti­tutu je leta 1954 postal asistent. Vodil je vaje iz pred­meta Taksonomija rastlin, kasneje pa vaje iz predmeta Farmacevtska botanika na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot docent je Farmacevtsko botaniko tudi predaval. Predaval je še Sistematsko botaniko in Splo­šno botaniko. Leta 1981 je bil prvič izvoljen v naziv izrednega profesorja za predmeta Taksonomija rastlin in Farmacevtska botanika. Leta 1986 je bil v ta naziv izvoljen še drugič. Bil je predstojnik Katedre za botani­ko na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete od leta 1977 do leta 1979. Predaval je tudi Sistematsko bo­taniko na Oddelku za biologijo in zadnja leta aktivne službe tudi Splošno botaniko. Na Pedagoški fakulteti je predaval Sistematsko botaniko. V oktobru leta 1994 se je upokojil. Vlado Ravnik se je ukvarjal s sistematiko rastlin. Leta 1967 je opisal zanimivega križanca med endemič­no Zoisovo zvončico (Campanula zoysii) in trebušasto zvončico (Campanula cochleariifolia). Našel ga je na pobočju Vrtače v Karavankah in ga poimenoval vrta­ška zvončica (Campanula x vrtacensis Ravnik). Veliko se je ukvarjal z našimi kukavičevkami. Tako je ugotovil, da se murke s svetlo rožnatimi cveto­vi jasno razlikujejo od ostalih vrst murk. Na primerkih s Krvavca je leta 1978 opisal kamniško murko (Nigri­tella lithopolitanica Ravnik), ki je endemična v Kamni­ško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Raziskoval je sistematiko še nekaterih drugih ra­stlin. Ugotovil je, da na ozemlju Slovenije uspeva le tip­ska oblika črnega teloha (Helleborus niger subsp. niger), navedbe za podvrsto macranthus pa niso točne. S Cola je opisal liburnijski trpotec, podvrsto srebrnega trpot­ca (Plantago argentea subsp. liburnica). Pisal je o resu­pinacijah pri rodovih Nigritella in Gymnadenia. Ugo­tovil je, da sta taksona Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica in Dactylorhiza fuchsii nova v slovenski flori. Pisal je poljudne prispevke predvsem za revijo Proteus. Najbolj odmevna je bila serija prispevkov o slovenskih kukavičevkah, ki jih je poleg besedila opre­mil še s fotografijami in risbo. Kar 28 člankov je posve­čenih vsem tedaj znanim slovenskim orhidejam. Pri­spevki so izhajali v letih 1971 do 1979. Zanimivi so bili tudi prispevki o različnih nenavadnostih rastlinskega sveta: o albinih, o cvetnih in drugačnih spačkih, barv­nih različkih in o tujem oziorma eksotičnem sadju. Sodeloval je pri vseh štirih izdajah določevalnega ključa Mala flora Slovenije (1969, 1984, 1999, 2007) kot avtor in kot ilustrator. V prvih treh izdajah je obdelal družino kukavičevk in pripravil ključe za 33 rodov. V ključu iz leta 1999 je več kot 700 njegovih ilustracij. Ni samo strokovnjak botanik, ampak botanik umetnik, saj rastlinski svet predstavlja s črno belo risbo, z akvareli in tudi s fotografijo. Svoj talent le po­dedoval po očetu Janku, ki je bil puškarski učitelj in je risal intarzije na puškina kopita. Bil je dober tehnični risar. Že ob zaključku študija so profesorji opazili Rav­nikov talent. Za različne predmete je risal velike tabel­ne slike, ki so jih uporabljali pri predavanjih. Takrat še ni bilo računalnikov, še diapozitivi so bili le izjema. Leta 1959 je ilustriral in opremil delo Ivana Kreči­ča Herbarij. Leta 1961 je ilustriral knjigo Franceta Su­šnika in Andreja Martinčiča Poznate strupene rastli­ne? V šestdesetih letih je na pobudo svojega profesorja dr. Ernesta Mayerja v barvah narisal tabele za prvo alpsko floro. Vse risbe je že tedaj naslikal po rastlinah – živih modelih, ki jih je nabral v naravi. Na žalost pa tedaj prvo slovensko izvirno delo ni izšlo. Ravnikovi akvareli gorskega rastlinstva so izšli leta 1966 in leta 1969 v zbirki Čebelica. Drobni knjižici sta nosili naslov Cvetje naših gora. V letu 1973 je sodeloval v Pittsburghu v ZDA na razstavi botanikov umetnikov. Trije originalni akvare­li so shranjeni v zbirki muzeja botanične ilustracije (The Hunt Institute for botanical Documentation) na Carnegie-Mellon University v ZDA. Za skripta Splošna botanika za študente živilske tehnologije je leta 1993 napisal besedilo in narisal risbe. Njegove risbe so bile objavljene tudi v mnogih delih drugih avtorjev, na koledarjih in še bi lahko na­števali. Leta 1994 je ilustriral prvo »rastlinsko serijo« znamk v samostojni Sloveniji z naslovom Cvetje Slove­nije. V tej seriji so bile štiri slovenske znamenite rastli­ne: Primula carniolica, Hladnikia pastinacifolia, Daph­ne blagayana in Campanula zoysii. Leta 1998 je ilustri­ral še serijo znamk Iglavci: Juniperus communis, Picea abies, Pinus nigra in Larix decidua. Prvo domače izvirno ilustrirano knjigo o alpskem rastlinstvu smo dobili razmeroma pozno. Leta 1999 je izšlo Ravniko delo Rastlinstvo naših gora. Podnaslov knjige je Ikonografija rastlin Julijskih in Kamniško­-Savinjskih Alp ter Karavank, to je predstavitev oziro­ma opis (rastline) z risbo. V knjigi je 180 akvarelov, ki so nastali po živih rastlinah. To je bil do takrat prvi večji in povsem slovenski priročnik za alpsko floro. Vse svoje obsežno znanje o naših kukavičevkah je Ravnik zbral leta 2002 v delu Orhideje Slovenije, ki prva taka knjiga pri nas. V njej obravnava 76 vrst in podvrst, ki so predstavljene z barvnimi fotografijami, besednim opisom in zemljevidom razširjenosti. Leta 2010 je izšla nova knjiga Alpsko cvetje Slove­nije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Izbor 220 akvarelov alpskih rastlin je narejen strokovno in poznavalsko. Delo je nastajalo z botaničnim znanjem in izkušnjami, s planinskim navdušenjem in z ljubezni­jo. Mnoge rastline so široko razširjene, nekatere rastejo samo v visokogorju, precej pa je tudi naših endemitov, ki jih zunaj našega alpskega prostora ne najdemo. Leta 2014 je izšel žepni atlas Gorsko cvetje Slove­nije, v kateri je z Ravnikovimi risbami in z besedami Petra Skoberneta predstavljenih 60 alpskih rastlin. Leta 2015 je izšla knjiga Polonce Kovač Gorski vrt, za vse odprt. Ob koncu vsake zgodbe so s kratkimi stvar­nimi opisi predstavljene tudi gorske rastline, o katerih teče beseda. Za to knjižico je prispeval 27 akvarelov. Vlado Ravnik je večkrat pojasnil, kako so nastajali akvareli. Vsako rastlino je nabral v naravi, tam, kjer raste. Zato je moral rastlino dobro poznati. Poznati je moral njeno rastišče in čas cvetenja in biti ob pravem času na pravem mestu, kar je odvisno tudi od vsakole­tnih vremenskih razmer. Nekaj primerkov izbranih rastlin je utrgal in hitro odnesel domov, za risalno mizo, da jih je čimprej naslikal ob primerni dnevni svetlobi. Če mu je cvetlica prej ovenela, je moral po novo, pa tudi sliko je moral začeti slikati na novo. Nje­gove risbe so natančne in nazorne. Kot sam pravi, po­trebuje: prave čopiče, vodene barve, lupo, dobro dnev­no svetlobo ter veliko potrpljenja. Sliši se preprosto, vendar… tako je v enem poletju kar petkrat poskusil priti na vrh Bogatina, pa se je vedno že prej obrnil z nekaj nabranimi rastlinami. Vsako poletje jih naslika največ 30. Prof. dr. Vlado Ravnik je celo v svetovnem merilu eden redkih strokovnjakov na botaničnem področju, ki svoje znanje o rastlinah zna preliti v umetniško risbo. Univerzitetni učitelj botanike akademik prof. dr. Ernest Mayer je zapisal: »Izvrstni akvareli ne omogočajo le spoznavanja prikazanih rastlinskih vrst v naravi, temveč zbujajo že sami po sebi visok estetski užitek.« Razstave originalov njegovih akvarelov so bile v različnih krajih po Sloveniji: v Biološkem središču v Ljubljani (1999), na Gozdarskem inštitutu Slovenije v Ljubljani (1999), v Arboretumu Volčji Potok (2000), v Domu na fari v Stari Loki v Škofji Loki (2004), na gradu Novo Celje (2005), v galeriji Prešernove hiše v Kranju (2006), v Podružnični šoli Podljubelj (2007), v Informacijskem središču Triglavskega narodnega parka Triglavska roža na Bledu (2007), v Informacij­skem središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta v Trenti (2008), v Hiši kulture Gorenjskega glasa v Kranju (2010), na Brdu pri Kranju (2011), v Bo­taničnem vrtu Univerze v Ljubljani (2012), v Sloven­skem planinskem muzeju v Mojstrani (2013) in v Gale­riji nad Mestno knjižnico in čitalnico Idrija (2015). Leta 2011 je postal častni občan Mestne občine Kranj, ker »se je s svojim neprecenljivim delom trajno vpisal v zgodovino slovenske botanike in preučevanja orhidej Slovenije«. Leta 2011 je bilo ustanovljeno društvo Nigritella in na ustanovni skupščini je bil Vlado Ravnik izvoljen za častnega člana društva. Tako so se tudi »mlajši pozna­valci in ljubitelji kukavičevk profesorju zahvalili za njegov neizbrisljiv prispevek na primeren način«. Leta 2015 je prof. Ravnik postal tudi častni član Botaničnega društva Slovenije. Celotno strokovno delo prof. dr. Vlada Ravnika je pomemben prispevek botanični znanosti na Sloven­skem. VIRI: Wraber, T., 1994: Botanik Vlado Ravnik – sedemdesetletnik. Proteus (Ljubljana) 57: 127-128. Wraber, T., 2004: Vlado Ravnik - osemdesetletnik. Hladnikia (Ljubljana) 17: 59-61. (Z bibilografijo samostojnih izdaj in znanstvenih oziroma strokovnih člankov). Praprotnik, N., 2014: Ob devetdesetletnici prof. dr. Vlada Ravnika. Miscellanea. Hladnikia (Ljubljana) 34: 100-101. Nada Praprotnik Slika: Prof. dr. Vlado Ravnik na Krvavcu, 4. julij 1996. Foto: Ciril Mlinar. BIBLIOGRAFIJA BOTANIKA PROF. DR. VLADA RAVNIKA BIBLIOGRAFIJA BOTANIKA PROF. DR. VLADA RAVNIKA 12 13 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 11–15, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 BIBLIOGRAFIJA BOTANIKA PROF. DR. VLADA RAVNIKA BIBLIOGRAPHY OF THE BOTANIST PROF. DR. VLADO RAVNIK Osebna bibliografija prof. dr. Vlada Ravnika obsega več kot 60-letno obdobje od leta 1953 dalje in je sestavljena s pomočjo izpisa iz podatkovne zbirke Cobiss, dopolnjena po delih Gogala (1999), Wraber (2004) in iz lastnih virov piscev tega prispevka. Zapisi so kronološko razvrščeni v ločenih kategorijah, iz katerih je razvidna oblika avtorskega dela. 1 Diplomsko delo in doktorska disertacija, izvirni, pregledni ali poljudni članek, poročila, leksikoni, priroč­niki, učbeniki in monografije Ravnik, V., 1953: Regeneracija plavuti Amiurusa. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 31 pp. Ravnik, V., 1953: Regeneracija plavuti somiča (Amiurus nebulosus Raf). Biološki vestnik (Ljubljana) 2 (1): 36–39. Ravnik, V., 1956: Prispevek k morfologiji in sistematiki genusa Nigritella Rich. Biološki vestnik (Ljubljana) 5 (1): 3–10. Ravnik, V., 1961: Cvetoča monstera. Proteus (Ljubljana) 23 (6): 161. Ravnik, V., 1961: Prispevek k morfologiji in sistematiki genusa Nigritella Rich. II: Resupinacija, njena izvedba in pomen za sistematsko delitev rodov Nigritella in Gymnadenia. Biološki vestnik (Ljubljana) 8 (1): 9–15. Ravnik, V., 1961: Trodelna orehova lupina. Proteus (Ljubljana) 23 (6): 162. Ravnik, V., 1962: Zur morphologischen und taxonomischen Problematik von Globularia cordifolia L. im Bereiche der südöstlichen Kalkalpen und des illyrischen Übergangsgebiet. Jahrb. Ver. Schutz. Alpenpfl. U.–Tiere (Mün­chen) 27: 119–121. Ravnik, V., 1963: Morfološko-sistematska in horološka problematika vrste Globularia cordifolia L. s. lat. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 33 pp. + priloge. Ravnik, V., 1964: Kačnjak – orjak iz družine kačnikov. Proteus (Ljubljana) 26 (7): 188–189. Ravnik, V. & F. Sušnik, 1964: Prispevek k morfologiji in sistematiki genusa Nigritella Rich. III.: morfologija vrst genusov Nigritella in Gymnadenia. Biološki vestnik (Ljubljana) 12 (1): 65–75. Ravnik, V., 1964: Zanimivosti iz rastlinstva. Proteus (Ljubljana) 26 (6): 150–151. Ravnik, V., 1965: Morfološko-sistematska in horološka problematika vrste Globularia cordifolia L. s. lat. Razprave IV. razreda (razred za prirodoslovno-medicinske vede, oddelek za prirodoslovne vede) SAZU (Ljubljana) 8: 5–41. Ravnik, V., 1965: Nekaj o beli omeli. Proteus (Ljubljana) 27 (6): 157–160. Ravnik, V., 1966: Cvetje naših gora. (Knjižnica čebelica, 103). Mladinska knjiga. Ljubljana. Ravnik, V., 1967: Campanula cochleariifolia × Campanula zoysii = Campanula × vrtacensis Ravnik, hybr. nov. Phyton (Horn) 12: 169–172. Ravnik, V., 1969: Avocado – novi sadež v naših trgovinah. Proteus (Ljubljana) 31 (9-10): 275–276. Ravnik, V., 1969: Cvetje naših gora, 2. del. (Knjižnica Čebelica, 127/2). Ljubljana: Mladinska knjiga. 20 pp. Martinčič, A., E. Mayer, V. Ravnik, V. Strgar, F. Sušnik & T. Wraber, 1969: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 1. izdaja. Cankarjeva založba Slovenije. Ljubljana. [Obdelava družin Taxaceae, Cupressaceae, Abietaceae, Cistaceae, Tamaricaceae, Elatinaceae, Droseraceae, Violaceae, Thymelaeaceae, Elea­gnaceae, Lythraceae, Myrtaceae, Punicaceae, Trapaceae, Onagraceae, Haloragaceae, Hippuridaceae, Aquifolia­ceae, Celastraceae, Staphyleaceae, Rhamnaceae, Vitaceae, Moraceae, Cannabaceae, Ulmaceae, Urticaceae, San­talaceae, Loranthaceae, Orobanchaceae, Globulariaceae, Lentibulariaceae, Verbenaceae, Lamiaceae (razen rodu Thymus), Plantaginaceae, Alismataceae, Butomaceae, Hydrocharitaceae, Scheuchzeriaceae, Juncaginace­ae, Zosteraceae (incl. Potamogetonaceae, Ruppiaceae in Posidoniaceae), Zannichelliaceae, Najadaceae, Orchida­ceae, Araceae, Lemnaceae, Sparganiaceae, Typhaceae, ilustracije] Ravnik, V., 1969: Nekaj pripomb k morfologiji in sistematiki skupine Helleborus niger L. s. lat. v Sloveniji. Biološki vestnik (Ljubljana) 17 (1): 43–58. Ravnik, V., 1969: Zanimivosti iz rastlinstva. Proteus (Ljubljana) 31 (6): 157–159. Ravnik, V., 1970: Arbutus unedo ali jagodičnica, zanimiva divja in okrasna rastlina. Proteus (Ljubljana) 32 (5): 208. Ravnik, V., 1970: Artičoka (Cynara), sedaj najbolj popularna rastlina. Proteus (Ljubljana) 33 (2): 128. Ravnik, V., 1970: Črni teloh – znanilec pomladi. Proteus (Ljubljana) 32 (7): 298. Ravnik, V., 1970: Navadni kaprovec (Capparis rupestris), začimbna rastlina iz Sredozemlja. Proteus (Ljubljana) 33 (1): 38–39. Ravnik, V., 1970: Nenavadne oblike med rastlinami. Proteus (Ljubljana) 32 (9-10): 372–374. Ravnik, V., 1970: Rožičevo drevo (Ceratonia siliqua) v prehrani in industriji uporabna rastlina. Proteus (Ljubljana) 32 (6): 241–242. Ravnik, V., 1971: Alpski kozorog (Capra ibex) spet v naših gorah. Proteus (Ljubljana) 33 (8): 349–350. Ravnik, V., 1971: Ananas (Ananas sativus), vsestransko uporabna tropska rastlina. Proteus (Ljubljana) 33 (8): 368–369. Ravnik, V., 1971: Dlanasto sestavljeni koruzni storž. Proteus (Ljubljana) 33 (9-10): 441–442. Ravnik, V., 1971: Iz sveta orhidej. Proteus (Ljubljana) 34 (3): 105–109. Ravnik, V., 1971: Mango (Mangifera indica), nam še malo znana vrsta tropskega drevesa. Proteus (Ljubljana) 34 (2): 88–89. Ravnik, V., 1971: Zraščanje rastlinskih organov zanimive anomalije v naravi. Proteus (Ljubljana) 33 (5): 225–226. Mlakar, I., P. Habič, F. Kordiš, V. Ravnik & A. Stergar, 1972: Divje jezero. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 30. Obzorja. Maribor. Ravnik, V., 1972: Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) naša najlepša orhideja. Proteus (Ljubljana) 34 (5): 205–206. Ravnik, V., 1972: Murka, naša alpska orhideja. Proteus (Ljubljana) 35 (1): 4–5. Ravnik, V., 1972: Naše saprofitske orhideje. Proteus (Ljubljana) 34 (9): 395–397. Ravnik, V., 1972: Nekaj o problematiki orhideje Dactylorhiza maculata (L.) Soó s. lat. Biološki vestnik (Ljubljana) 20 (1): 31–37. Ravnik, V., 1972: Polni cvetovi tudi v naravi. Proteus (Ljubljana) 35 (4): 188. Ravnik, V., 1972: Zanimiva oblika krompirjevega gomolja. Proteus (Ljubljana) 34 (5): 233–234. Ravnik, V., 1973: Barvni različki pri žanjevcu (Polygala chamaebuxus). Proteus (Ljubljana) 36 (4): 184–185. Ravnik, V., 1973: Dvolistni in zelenkasti vimenjak. Proteus (Ljubljana): 36 (2): 55–57. Ravnik, V., 1973: Kukavičnik, najbližji sorodnik murke. Proteus (Ljubljana) 35 (5): 235–236. Ravnik, V., 1973: Oblasta kukavica (Traunsteria globosa). Proteus (Ljubljana) 36 (3): 101. Ravnik, V., 1973: Rumeni cvetovi blagodišečega teloha (Helleborus odorus). Proteus (Ljubljana) 35 (7): 324. Stegnar, P., L. Kosta, A. R. Byrne & V. Ravnik, 1973: The accumulation of mercury by, and the occurence of methyl mercury in some fungi. Chemosphere (Oxford) 1973 (2): 57–63. Ravnik, V., 1974: Alpska cepetuljka, naša najmanjša orhideja. Proteus (Ljubljana) 36 (6): 245–246. Ravnik, V., 1974: Rod škrbica (Spiranthes) in njegovi vrsti. Proteus (Ljubljana) 37 (1): 11–13. Ravnik, V., 1974: Velecvetni serap (Serapias vomeracea). Proteus (Ljubljana) 37 (4): 184–185. Ravnik, V., 1974: Zeleni volčji jezik. Proteus (Ljubljana) 36 (6): 244–245. Ravnik, V., 1975: Dactylorhiza maculata (L.) Soó subsp. transsilvanica (Schur) Soó nova orhideja v flori Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 23 (1): 53–58. Ravnik, V., 1975: Jajčastolistni in srčastolistni muhovnik. Proteus (Ljubljana) 37 (8): 355–357. Ravnik, V., 1975: Malaxis monophyllos, redka in Malaxis paludosa, pri nas že izumrla orhideja. Proteus (Ljubljana) 38 (3): 100–101. Ravnik, V., 1975: Nenavadna barva cvetov trolistne vetrnice (Anemone trifolia) in podlesne vetrnice (Anemone ne­morosa). Proteus (Ljubljana) 38 (1): 12–13. Ravnik, V., 1975: Ophrys ali mačje uho, zanimiv, insektom podoben rod orhidej. Proteus (Ljubljana) 37 (9-10): 403–409. Ravnik, V., 1975: Smrdljiva kukavica (Himantoglossum hircinum), naša največja kukavica. Proteus (Ljubljana) 38 (2): 60. Ravnik, V., 1976: Eucalyptus globulus, v zdravilstvu in gospodarstvu pomembno drevo. Proteus (Ljubljana) 38 (8): 312–313. Ravnik, V., 1976: Gomoljasti grban (Herminium monorchis), ena izmed redkejših vrst orhidej v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 39 (4): 157–158. Ravnik, V., 1976: Plazeča mrežolistnica (Goodyera repens), škrbici podobna orhideja. Proteus (Ljubljana) 38 (5): 196. Ravnik, V., 1976: Rod močvirnic (Epipactis) v Sloveniji – I. del : širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine). Proteus (Ljubljana) 38 (9-10): 371–373. Ravnik, V., 1976: Rod močvirnica (Epipactis) v Sloveniji : II. druge vrste močvirnic. Proteus (Ljubljana) 39 (1): 3–5. Ravnik, V., 1977: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): I. splošni del. Proteus (Ljubljana) 39 (5): 183–184. Ravnik, V., 1977: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 1. Proteus (Ljublja­na) 39 (7): 279–281. Ravnik, V., 1977: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 2. Proteus (Ljublja­na) 40 (1): 9–12. Ravnik, V., 1978: Beitrag zur Kenntnis der Gattung Nigritella Rich. IV. Nigritella lithopolitanica V. Ravnik, spec. nov. Acta Botanica Croatica (Zagreb) 37: 171–182. Ravnik, V., 1978: Grezovka (Liparis loeselii) redka močvirska kukavičnica. Proteus (Ljubljana) 40 (7): 281. Ravnik, V., 1978: Nekaj o zdravilnosti bele omele (Viscum album). Proteus (Ljubljana) 41 (3): 118–119. Ravnik, V., 1979: Kivi tudi na našem trgu. Proteus (Ljubljana) 41 (5): 204–205. Ravnik, V., 1979: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 4. Proteus (Ljublja­na) 41 (6): 223–225. Ravnik, V., 1979: Naše kukavice (Orchis) in prstaste kukavice (Dactylorhiza): II. sistematski del, 5. Proteus (Ljublja­na) 41 (8): 298–301. Šuštar, F. & V. Ravnik, 1981: Posledice antropozoogenih vplivov na floristično sestavo travne ruše, na njen proizvo­dni potencial in na njeno kvaliteto (krmno vrednost) v Sloveniji: poročilo za leto 1981. Biotehniška fakulteta – VTOZD za agronomijo. Ljubljana. (Poročilo, 6 str.). Martinčič, A., V. Ravnik, V. Strgar, F. Sušnik & T. Wraber, 1984: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 2., dopolnjena in spremenjena izdaja. Državna založba Slovenije. Ljubljana. [Obdelava družin Ginkgoaceae, Pinaceae, Cupressaceae, Taxaceae, Cistaceae, Tamaricaceae, Elatinaceae, Droseraceae, Vi­olaceae, Thymelaeaceae, Eleagnaceae, Lythraceae, Myrtaceae, Punicaceae, Trapaceae, Onagraceae, Haloragace­ae, Hippuridaceae, Aquifoliaceae, Celastraceae, Staphyleaceae, Rhamnaceae, Vitaceae, Moraceae, Cannabaceae, Ulmaceae, Urticaceae, Santalaceae, Loranthaceae, Orobanchaceae, Globulariaceae, Lentibulariaceae, Verbena­ceae, Lamiaceae (razen rodu Thymus), Plantaginaceae, Alismataceae, Butomaceae, Hydrocharitaceae, Scheu­chzeriaceae, Juncaginaceae, Zosteraceae, Potamogetonaceae, Ruppiaceae, Posidoniaceae, Zannichelliaceae, Na­jadaceae, Orchidaceae, Araceae, Lemnaceae, Sparganiaceae, Typhaceae, več kot 600 ilustracij – strokovnih skic] Ravnik, V., 1985: Smokvovec na Blejskem otoku in še kaj. Proteus (Ljubljana) 48 (4): 135–138. Ravnik, V., 1986: Nenavadna oblika črnega bezga. Proteus (Ljubljana) 48 (9-10): 373–374. Ravnik, V., 1988: Plantago argentea Chaix in Vill. subsp. liburnica V. Ravnik subsp. nova. Biološki vestnik (Ljublja­na) 36 (3): 53–62. Ravnik, V., 1988: Thladiantha dubia Bunge, v Sloveniji že najdena in spet pozabljena adventivna rastlina. Proteus (Ljubljana) 50: 312–313. Ravnik, V., 1989: Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) z dvojno medeno ustno. Proteus (Ljubljana) 51 (9-10): 370–371. Ravnik, V., 1989: Maklura – murvovka, ki plodi tudi v Ljubljani. Proteus (Ljubljana) 51 (6): 233. Ravnik, V., 1990: Rastlinstvo naših gora. Ikonografija rastlin Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp ter Karavank. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. [delo je bilo ponatisnjeno leta 2004] Ravnik, V., 1990: Rod Nigritella L. C. Richard v Jugovzhodnih Apneniških Alpah. Razprave 4. razreda SAZU (Lju­bljana) 31: 271–290. Ravnik, V., 1991: Splošna botanika za študente živilske tehnologije: skripta. Samozaložba. Ljubljana. [druga, dopol­njena izdaja je izšla leta 1993] Petauer, T., V. Ravnik & F. Šuštar, 1998: Mali leksikon botanike. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, V. Ravnik, B. Turk, B. Vreš, 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. 3., dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. [Obdelava družin Ulmaceae, Moraceae, Cannabaceae, Urticaceae, Droseraceae, Myrtaceae, Punica­ceae, Onagraceae, Lythraceae, Haloragaceae, Staphyleaceae, Celastraceae, Rhamnaceae, Vitaceae, Santalaceae, Loranthaceae, Viscaceae, Thymelaeaceae, Eleagnaceae, Elatinaceae, Violaceae, Cistaceae, Tamaricaceae, Aqui­foliaceae, Globulariaceae, Orobanchaceae, Lamiaceae (razen rodu Thymus), Orchidaceae, Araceae, Lemnaceae, ilustracije] Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, V. Ravnik, B. Turk, B. Vreš, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za dolo­čanje praprotnic in semenk. 4., dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. [Ob­delava družin Aquifoliaceae, Cannabaceae, Celastraceae, Globulariaceae, Haloragaceae, Loranthaceae, Lythra­ceae, Moraceae (skupaj z A. Martinčičem), Myrtaceae, Punicaceae, Staphyleaceae, Tamaricaceae, Thymelaeace­ae, Verbenaceae, Viscaceae, večina ilustracij]. [delo je bilo ponatisnjeno leta 2010] Ravnik, V., 2010: Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Narava. Kranj. [delo je bilo po­natisnjeno leta 2011] 2 Recenzija Pavšič, J., 2009: Paleontologija: Paleobotanika in nevretenčarji. 2. dopolnjena in popravljena izdaja. Naravoslovno­tehniška fakulteta, Oddelek za geologijo. Ljubljana. 3 Ilustracije in fotografije Poleg spodaj naštetih del, kjer so objavljene njegove ilustracije ali fotografije, je slikovno opremil tudi številna dela, pri katerih je naveden kot njihov pisec in so navedena v poglavju 1. Krečič, I., 1959: Herbarij. Mladinska knjiga. Ljubljana. [črno bele ilustracije] Martinčič, A. & F. Sušnik, 1961: Poznate strupene rastline. Cankarjeva založba. Ljubljana. [črno bele ilustracije 106 rastlin in 36 skic listov] Wraber, T., 1963: Naše zaščitene rastline. Vodnik po razstavi. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. [fotografije] Wraber, T., 1967: Gorsko cvetje. 1. Mladinska knjiga. Ljubljana. [fotografije] Marinček, L. & T. Wraber, 1977: Rastlinski svet Lubnika. In: A. Ramovš (ed.): Lubnik. (Vodniki po Loškem oze­mlju 1). Muzejsko društvo v Škofji Loki. Škofja Loka, pp. 53–69. [črno bele ilustracije] Witt, H. C., Wraber, T. (ed.), 1978: Rastlinski svet 1, Semenovke 1. Ilustrirana enciklopedija rastlin. Mladinska knjiga. Ljubljana. [črno bele ilustracije] Marinček, L. & T. Wraber, 1978: Rastlinski svet. In: A. Ramovš & J. Bole (eds.): Ratitovec. (Vodniki po Loškem ozemlju 2). Muzejsko društvo v Škofji Loki. Škofja Loka, pp. 66–84, 148–152. [črno bele ilustracije] Marinček, L. & T. Wraber, 1980: Rastlinstvo Blegoša. In: A. Ramovš & J. Bole (eds.): Blegoš. (Vodniki po Loškem ozemlju 3). Muzejsko društvo v Škofji Loki. Škofja Loka, pp. 69–82. [črno bele ilustracije] Seliškar, A. & T. Wraber, 1986: Travniške rastline na Slovenskem. Sto pogostnih vrst. Prešernova družba v Lju­bljani. Ljubljana. [str. 175; črno bele ilustracije socvetij 9 trav, ponatis iz dela L. Marinčka in T. Wraberja »Rastlinski svet Lubnika«, 1977, str. 55] Wraber, T., 1986: Divje jezero in njegove botanične posebnosti. Idrijski razgledi (Idrija) 29-31 (1984-1986): 45–48. [črno bele ilustracije] Ravnik, V., 1994: Serija 4 znamk v bloku »Cvetje Slovenije« (20. 5. 1994) [upodobitev vrst Primula carniolica, Hla­dnikia pastinacifolia, Daphne blagayana in Campanula zoysii. Originali v Poštnem muzeju Škofja Loka. Obli­kovanje serije: prof. dr. Borut Juvanec] Ravnik, V., 1998: Serija 4 znamk v bloku »Iglavci« (10. 6. 1998) [upodobitev vrst Juniperus communis, Picea abies, Pinus nigra in Larix decidua. Oblikovanje serije: prof. dr. Borut Juvanec, udia.] Tavčar, M., 2002: Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi. Mestna občina. Ljubljana. [ilustracije] Šuštar, F., 2002: Predstavitev orhidej Slovenije v avli Zavoda za gozdove Slovenije. Proteus (65) 1: 44. [fotografije] Praprotnik, N., 2004: Blagajev volčin – naša botanična znamenitost. Prirodoslovni muzej Slovenije. Ljubljana. [akvarel Daphne blagayana] Bavcon, J., 2006: Tam, kjer murke cveto. Rože & vrt (Ljubljana) 5 (7): 50. [fotografije] Rakovec, P. 2007: Gorsko cvetje 2008. Koledar 12 razglednic. Narava. Preddvor. [barvne ilustracije] Valič, M., M. Prezelj & J. Skok, 2011. Stena: severna stena Triglava. Alpinistični vodnik. Sidarta. Ljubljana. [ilu­stracije rastlin, ki uspevajo v severni triglavski steni] Ravnik, J., 2013: Osp & Mišja peč + Črni Kal. Plezalni vodnik. Narava. Kranj. [fotografiji Serapias vomeracea ter Orchis purpurea in barvne ilustracije Daphne alpina, Gentiana lutea ter Pinus nigra] Mihelič, T. & P. Pehani, 2014: Triglav: Slovenia's highest mountain from all sides. Hiking guide. Sidarta. Ljubljana. [ilustracije] Skoberne, P., 2014: Gorsko cvetje Slovenije. 60 gorskih cvetov in rastlin. Sidarta. Ljubljana. [ilustracije] Kovač, P., 2015: Gorski vrt za vse odprt. Sidarta. Ljubljana. [26 akvarelov rastlin] 4 Drugo Tavčar, M., 2002: Gozdna učna pot po šmarnogorski Grmadi. Mestna občina Ljubljana. Ljubljana. [table s 56 ris­bami značilnih rastlin ob poti] Prispevek 6 akvarelov za informacijske table pod Blegošem, Zavod za varstvo narave RS, 2011. Prispevki akvarelov za označitev otroških igrišč, Delavnica d.o.o., Maj Juvanec u.d.i.a. 2012, 2013. Prispevek treh akvarelov na učni poti Zarica, Delavnica d.o.o, Maj Juvanec, u.d.i.a. VIRI COBISS.Si Kooperativni online bibliografski sistem in servisi. http://cobiss.izum.si/ Gogala, M. (ed.), 1999: Kazala šestdesetih letnikov Proteusa. Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana. Wraber, T., 2004: Vlado Ravnik – osemdesetletnik. Hladnikia (Ljubljana) 17: 59-61. Vid Leban & Janez Mihael Kocjan WHITE PURPLE BROOM (CHAMAECYTISUS PURPUREUS SCOP.) WHITE PURPLE BROOM (CHAMAECYTISUS PURPUREUS SCOP.) 18 19 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 17–23, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 WHITE PURPLE BROOM (CHAMAECYTISUS PURPUREUS SCOP.) RDEČI RELIČNIK (CHAMAECYTISUS PURPUREUS SCOP.) Jože BAVCON1 ABSTRACT White Purple broom (Chamaecytisus purpureus Scop.) White-flowered representatives are just an aspect of the diversity of the Slovenian flora. Their frequency varies, dif­fering also with respect to single parts of Slovenia. Purple broom (Chamaecytisus purpureus Scop.) is a plant of dry grasslands in Scots pine forests, from lowlands to the mon­tane zone. It was discovered by Wulfen in the vicinity of Sol­kan and described by Scopoli. On the dry meadow near Lju­bljana on the year 2013 apeared with usual coloration for that species also an islet of totaly white plants. It seems this occurrence could be a consequence of stress, i.e. drought, which triggered the expression of recessive genes which are white homozygous varieties of purple broom. Key words: dry meadow, purple broom (Chamaecytisus purpureus), drought, white coluor IZVLEČEK Rdeči reličnik (Chamaecytisus purpureus Scop.) Belo cvetoči predstavniki so le en vidik raznolikosti slovenske flore. Njihova pogostost se spreminja in se razli­kujejo glede na posamezne dele Slovenije. Rdeči reličnik (Chamaecytisus purpureus Scop.) je rastlina suhih travnikov in gozdov rdečega bora, od nižine do montanskega pasu. Odkril ga je Wulfen v bližini Solkana, opisal pa Scopoli. Na suhem travniku v bližini Ljubljane se je v letu 2013 pojavilo poleg rastlin z normalno obarvanostjo še nekaj skupin pop­olnoma belo cvetočih rastlin. Zdi se, da je ta pojav lahko posledica stresa, to je suše, ki je sprožila izražanje recesivnih genov, kot so bele homozigotne različice rdečega reličnika. Ključne besede: suhi travnik, rdeča relika (Chamaecyti­sus purpureus), suša, belo cvetoča različica 1 INTRODUCTION Plant determination keys often indicate various flower colours typical of a single species. With some species the predominant flower colour characteristic of a spe­cies is reported together with the possibility of its being white. In Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007) a number of statements are made to this effect in con­nection with different genera, but the situation in na­ture does not seem to support them. In certain areas white-flowered varieties occur rarely, elsewhere they are truly rare, while in some species on which different keys provide varying information naturally growing white-flowered varieties are hardly ever, or never, en­countered in nature. Slovenia is very diverse in terms of its climate, re­lief, geological and petrographic structures, and flora. It is divided into four phytogeographic regions, Alpine, Dinaric, subpannonian and submediterranean, along with a prealpine and a predinaric transitions (M. Wraber 1969). All of this is reflected in the outstand­ing diversity of its flora. White-flowered representatives are just an aspect of the diversity of the Slovenian flora. Their frequency varies, differing also with respect to single parts of Slo­venia. Stearn (1997) draws a very precise distinction between single occurrences of the colour white. He uses albiflorus, white-flowered, to refer to the flower as a whole, and other epithets to describe parts of the flower, for instance, albidus - whitish etc. The term 'al­binos', which is often used colloquial language, is not entirely correct as albinos are defined as organisms lacking normal pigmentation. The expression white-flowered refers to those representatives of the Sloveni­an flora whose flowers are basically other than white – their flowers exhibit colours differing from those characteristic of single species. In nature, however, specimens can be found whose flowers are white or whitish, meaning that we have to do with exceptions. As explained already by Wheldale (1916), in such in­stances the impaired ability to produce anthocyans results in abinism. Similarly, the current studies find that white-flowered varieties result from the lack or absence of various plant pigments (Goodwin 1988). While this phenomenon is quite usual with some genera and species, it is extremely rare with others, al­though determination keys may claim differently, namely, that it is of relatively frequent occurrence. Let me give two examples. Some white specimens of snake's head fritillary (Fritillaria meleagris L.) are nor­mally found every year. Contrary to this, Mala flora Slovenije (T. Wraber 2007) describes it as »rarely white«. They do not appear with equal frequency in all habitats. In some of them they are found more often, in others never. The same information, i.e. that white specimens are rare, is given also for other species, for instance, meadow clary (Salvia pratensis L.) (Jogan 2007). Unlike aforementioned snake's head fritillary a white-flowered meadov clary can hardly ever be found at all. In the course of my long research of our mead­ows and mountain meadows in different parts of Slo­venia which I regularly visit during their blooming season I have so far found the white specimens of meadow clary only in a single area of Lower Carniola. Every naturally growing species can develop a white-flowered variety but what remains to be seen is the fre­quency with which it occurs (Kummert 1986, 2011a, b, Vasilevska et al. 2009, Pierce 2011, Bernini et al. 2013). The chances of finding a white specimen de­crease in terms of rarity or extreme rarity. The situation in horticulture is basically different from nature where white representatives both appear and disappear spontaneously. The representatives ob­served in nature often provide the ground for further selection resulting in the improvement of the existing properties. Irrespective of all the aforesaid facts, it is safe to say that with some species the occurrence of white varieties is definitely a real rarity. In modern horticulture white representatives often seem to be­come part of fashion trends but it is also true that they have been described throughout the history of botanic activity. In the floras relating to the territory of present-day Slovenia the descriptions of single species include the form alba or else the white colour of the flower is stated as an exception (Scopoli 1772, Host 1827, Hladnik 1826, Wulfen 1858, Pacher 1881, 1884, 1887, Schifner 1890, Pospichal 1897, 1898, Hayek 1908-1956). As a point of interest, most deviations from the usual colours and most varieties are, similarly as in more recent horticultural works, stated in Host's Flora Austriaca (1827). Our contemporary botanic works include but a modest number of references to special features and flower colours differing from the usual ones. Different colour varieties and special features were reported mostly by Ravnik (1972 a, b, c, 1975, 1986), Strgar (1980), and Acceto (1996), Klenovšek et al. (2003), Bavcon (2014). The question to be answered is always the same, namely, how to define such special features. From the present point of view, describing a form as special seems questionable, for only when we embark upon a close study of a certain species and plant it in large numbers in one spot of the garden we become ac­quainted with at least a part of its Gaussian curve. Though we may never know all of it, we shall get a bet­ter approximation. At this point every species proves to possess a substatially greater potential – higher diver­sity levels within the species (Bavcon 2008, 2009, 2010 a,b, 2011, 2012) than can be imagined. This is why, taxo­nomically speaking, single deviations are most proba­bly not justified. The question is more likely about dif­ferent types or potential new varieties that may prove interesting to horticulturalists, but from a taxonomic point of view this is still just one species with a very wide colour range if examined against a colour chart. 2 MATERIAL AND METHODOLOGY I have been collecting and observing the material over the last 15 years. The plants differing from the usual description of single species and those, respectively, standing out from single species in local populations were collected in different parts of Slovenia and brought to the Botanic Garden where they are grown in culture. Due to a short blooming season of single species it often takes quite a number of years to gain insight into their diversity. Only then can one start gathering spec­imens diverging from the usual ones. However, the year in which a plant is transferred to the garden con­ditions usually coincides with the peak of its blooming season, meaning that such a year is already lost in terms of observing the plant and comparing it with others. Its outward appearance in garden conditions will be seen again only the following year. In some very rare cases observation and comparison are possi­ble already in the collection year, actually only when I collect still barely flowering specimens. From the point of view of special feature selection this may sometimes prove ineffectual since only a fully developed flower reveals all of its characteristics. Further problems to be solved concern different years and growing of all these specialities in culture where each requires proper con­ditions for optimal growth. The growth of these plants in flower beds or surrogate garden habitats is mostly unproblematic. However, close monitoring of plants involves the introduction of the flower pot experiment where each pot is provided with a number so that in the subsequent years the outward appearance of the plant is duly followed up. This requires a much greater amount of work because each individual pot needs to be tended to, which is all but easy considering the fact that the Botanic Garden is seriously understaffed. As a result, single plants took several years to develop their growth habit, since a plant allows comparison only in its optimal phase. A larger number of representatives of single species have over recent years been added to the Botanic Garden. Before actually starting to collect plants, I first took a walk around, carefully examining the surfaces where local populations were really dense. I immedi­ately collected the most deviating specimens and made a selection of others only after surveying most of single local populations. Each specimen was first photo­graphed in its growing site, then dug out and photo­graphed once again to bring into view its special fea­tures with more contrast. I put all specimens from the same habitat in one bag, adding some soil and water, if necessary, and took them to the Botanic Garden. Each single plant was described and planted into a mixture of compost and leaf mold, using pots of 10x10 cm, ini­tially clay ones. Each pot was provided with a data label. I then arranged the pots over a flower bed. At first I still sank them into the flower bed, which is bet­ter for the plants because in such a way they have a more balanced moisture supply, but unfortunately this meant too much work over the year as they were rap­idly overgrown with weeds. Thus, in the subsequent years I simplified the maintenance, monitoring and photographing by introducing rectangular plastic pots of 10x10 to 14x14 cm (depending on the size of plants) which I simply placed on a foil which prevented weed growth. Thus, the only weeds that need to be removed are those on the surface of pots. I watered the plants to keep them green as long as possible. I harvested the seeds from all the seeding plants and later sowed them. The pots were watered only in the very dry periods of the year and shaded to avoid desiccation. At the end of the following winter when the plants burst into bloom once again, I examined each pot, recorded its special features and compared them with the original record. I also took yearly photos of all interesting specimens so as to ensure a less subjective comparison between sin­gle years. I checked the stability of special features at intervals of several years. Chamaecytisus purpureus Scop. – Purple broom Purple broom (Chamaecytisus purpureus Scop.) is a plant of dry grasslands in Scots pine forests, from low­lands to the montane zone. In Europe it is spread in the South and South East Alps in north Albania, Slovenia and Croatia ( TUTIN 1969). Purple broom is in Slove­nia common on dry places in all phytogeographical regions (MARTINČIČ et all. 2007). It was discovered by Wulfen in the vicinity of Solkan and described by Scopoli. T. Wraber (1990) draws attention to the pre­cision with which Wulfen (1778) describes the habi­tat. »While teaching mathematics in Gorizia in 1761, I set off, towards the end of April, to Solkan lying on the margins of Sveta gora Mt. where I intended to search for plants. Among numerous both beautiful and rare plants I found this broom on Gora itself and on the bank of the Soča river, and named it purpureus, purple, by the colour of its flowers which I first beheld on the rocks on the left bank of the river near the tobacco mill by the side of a shallow ford, and then again around mid-May, about half-an-hour above Solkan, on the same bank of the Soča by a very clear-water brooklet that people call Mrzlek (»Merzliak«). In the subsequent years of 1762 and 1763, when I worked as a philosophy lecturer in Ljubljana, Carniola, my eyes caught sight of the plant yet again: on the 7th of May at the top of Šmarna gora Mt, on the rocks right along the left side of the road, and on the 18th of May in a grove ahead of the Sava river, by the side of the road leading to Dol, and finally, on the 29th of May at Panoviče, on the es­tate of Baron Wolkenberg, namely in the meadows along the Sava which, if I understood correctly, are called Širjava (»Scheriau«), and here they were in great abundance as well. I then sent the plant to my great friend Scopoli, a physician in Idrija, who included it in the second edition of his Flora Carniolica and added a drawing of it. But as I was not entirely happy with the picture, I a while ago wrote a letter to the most excel­lent Hacquet, a Ljubljana professor of surgery, ex­plained to him where and when the plant blooms, and asked him to be good enough to send me a freshly up­rooted plant by courier. After this kind man obliged me, I at once took care of its drawing (...). On the 22nd of June I brought some hairy pods from Šmarna gora Mt. This phenomenon could be associated with a chill­ier climate at higher lying positions, because I had oth­erwise been finding pods, also as yet unripe, that were nude and smooth.« Translation from Latin by T. Wraber 1990. Although Wulfen's description makes no reference to the white variety, he concludes the text by pointing out the diversity exhibited by the pod hairs. It was much later that in his phytocoenological records on mountain meadows and pastures on shallow and lean grounds in Slovenia Tomažič (1941) refers to purple broom as »a pioneer species of pinewood areas trying to colonize the disrupted turf of grasses, mosses and herbs«. He cites it for the association Pineto-Geniste­tum januensis. In 1940 he reports the following: »Pur­ple broom (C. purpureus) grows in greatest abundance and steadily in normally developed individua of the association. Here it thrives at its best. It is very frequent also in some other meadow phytocoenoses where pines are planted sparsely over the grounds or not present at all, for instance, in the shallow, lean and dry meadows spreading over gravel in the Posavje region in the vi­cinity of pine groves where purple broom makes part of the Carex humilis- Centaurea rhenana association. Furthermore, Tomažič (1940) states that purple broom can be either a pioneer species of a nascent forest or it indicates that these dry meadows came into existence following the degradation of pinewood associations. Tomažič (1940, 1941) invested a great deal of work in compiling records on the dry flatlands along the Sava river. He mentions dry meadows at Roje (out­skirts of Ljubljana) where the University Botanic Gar­den has been hiring a dry 2 ha meadow ever since 2000. The grasslands in question most probably origi­nate from former pinewood phytocoenoses (Tomažič 1940), which seems to be evidenced by the remnants of these phytocoenoses on both banks of the Sava river and here and there also from the islands in the middle of the grasslands. Tomažič (1940) reports purple broom also for various subassociations. He states that when growing in the Pineto- Genistetum januensis as­sociation, it may to a moderate extent bloom through­out the vegetation season, which is made possible for it by its slightly shaded environment. 3 DISCUSSION Purple broom was recorded as one of the species of the abovementioned meadow already in 2000 (Bavcon & Marinček 2004), but its occurrence there varies from one year to another. In some years it blooms profusely, in others less conspicuously, with solitary plants loose­ly appearing here and there over the meadow. Purple broom dislikes regular annual mowing because it af­fects its bloom. Therefore it prefers more open and suf­ficiently light forest areas. As a result of several con­secutive years of drought which weakened the growth of grasses, purple broom showed more vigorous growth. In wet years the meadows acquires a greener appearance, especially if it was mown late in the previ­ous year. In mid-June of such years grasses dominate over herbs and in mid-spring of such years purple broom can barely be noticed at all. In dry years, par­ticularly in dry springs, purple broom is more conspic­uous because it is not outgrown by grasses. Due to the severe droughts over the last decade the meadow was periodically left without mowing, which suited purple brown very well and encouraged the growth of its clumps. This was particularly obvious in 2013. The meadow was mown in 2011, but not also 2012 when its vegetation was critically dehydrated due to a severe and prolonged drought. In the very wet spring (Arso 2013) the growth and bloom of purple broom were markedly vigorous. Due to the previous year's drought and a long winter (Arso 2013) the vegetation was, in spite of dryness, in parts poorer than in the usual wet years. Dry meadows always fall behind with vegeta­tion, especially if they were left unmown during the previous year. Purple bloom benefits from it because it it is earlier than grasses. Very late mowing during the last years and swinging the scythe at an increased height allowed purple broom to develop, over the last three years, a particularly lush growth habit which be­came clearly noticeable in 2013. Although a whitish variety of purple broom had been found several years before (2005), in 2013 the meadow seemed to be domi­nated by pink varieties but no white variety was in sight. Another characteristic feature came to light, which was less conspicuous in the preceding years when purple broom's growth habit was more moder­ate. Single purple broom patches exhibited uniform coloration ranging from dark to light pink. Each islet represented its own special colour. No colour transi­tions occurred within a single islet. In the shallow areas where grasses are sparser and gravel is closer to the surface purple broom spread over relatively large islets, each of them in a different colour, as reported already by Tomažič (1941). All of this suggested vege­tative spreading of single islets covering larger surfaces with every passing year. However, another, more prob­able explanation should be considered, namely, that the question is of single colour-related homozygous varieties that propagate by seeds. Furthermore, it is possible that single colour varieties are genetically completely stable and that they propagate by seeds. This possibility is usually less probable since the prop­agation of plants by seeds brings out the complete col­our diversity characteristic of a species. In the dry meadow at Roje the complete colour diversity as char­acteristic of the species manifested itself always per single islets some of which even touched upon each other but were not involved in blending their colours. After examining more than a half of the meadow, some of the islets were found to include a more whitish vari­ety which too showed uniformness of colour. In the middle of the meadow I found also an islet of a per­fectly white variety such as had not been recorded in this meadow as yet. It is of course possible that the white variety should have bloomed in nuances slightly differing from the others and had previously been overlooked. Due to the very cold spring of 2013 the simultanous bloom occurrence may have made the di­versity more conspicuous. It seems even more probable that in the last dry years varieties appeared that devi­ate from the normal coloration. This occurrence could be a consequence of stress, i.e. drought, which trig­gered the expression of recessive genes which are white homozygous varieties of purple broom. The plants appeared in a larger number and they all occupied a single islet, they were not scattered amid different islets and varyingly coloured specimens. It is of course possible that closely growing shrubs spread as a result of vegetative growth, however, as we have to do with a larger number of specimens, I believe that in this case white-variety-related homozygous specimens propagate by seeds. The meadow, closely monitored since 1998 (Bavcon & Marinček 2004) and hired in 2000, thus exhibited the full genetic diversity and po­tential of purple broom in this local population. The question is of a typical dry 2 ha meadow in which the growth of purple broom is very robust. Purple broom appears also in the nearby forest surfaces described al­ready by Tomažič (1940). Despite the fact that purple broom often appears in dry places, its white variety is rare. Such an islet apering population is typical for the pioner vegetation on the burnt areas (personal obser­vation). Their be coused the same becouse of a year missing mowing. This goes to the states as Tomažič (1940) write that purple broom can be either a pioneer species of a nascent forest or an indicator that these dry meadows came into existence following the degra­dation of pinewood associations. Although various au­thors often submit photos of the white variety, its pres­ence in Slovenia is rare, or better said, really just excep­tional. 4 POVZETEK Travnike v Rojah je v svojih delih opisoval že Tomažič (1940, 1941) kjer še posebej omenja pojavljanje rdeče relike (šembrovca) Chamaecytisus purpureus. Botanič­ni vrt ima že od leta 2000 najet suhi travnik v Rojah, kjer varuje rastlinske vrste in situ. Na travniku smo že v začetnih popisih našli omenjeno vrsto (Bavcon & Marinček 2004), katere cvetenje pa se je iz leta v leto spreminjalo. V prvih letih opazovanj ni bila zelo pogo­sta vrsta. V letu 2005 smo prvič opazili belkasto razli­čico te vrste. Vendar tedaj le en osameljen primerek. V letu 2013 pa je omenjena vrsta množično zacvetela. Po večletnih košnjah travnik v letu 2012 zaradi izredno sušnega leta nismo pokosili. Suše v prejšnjih letih so rast trav in drugih zelnatih rastlin omejile. Rdeča reli­ka pa je prav v teh toplih letih izredno napredovala, kar se je izrazilo v letu 2013, ko je bilo opaziti množično cvetenje omenjen vrste. Vse barvne različice od te­mnejše do svetlo rožnate so se pojavljale v skupinah. Vsaka je bila svoje barve. Vse to kaže na to, da so se posamezne skupine razraščale vegetativno, saj običaj­no iz semen dobimo večjo raznolikost. Med njimi se je pojavilo nekaj belkasto cvetočih skupin, ki so bile med običajno obarvanimi rožnatimi različicami. Poleg teh pa so se v nekaj manjših skupinah pojavile še povsem belo cvetoče različice omejene vrste. Glede na to da v prejšnjih letih ni bilo opaziti belih različic predvideva­mo, da je to lahko posledica stresa - suše, ki je povzro­čila ekspresijo recesivnih genov, ki se je potem odrazila v belo cvetočih različicah. Te so se nato množile vege­tativno, kar kaže razrast v manjše skupine. Možno je, da cvetenje v prejšnjih letih ni bilo tako izrazito, ali pa smo ga zaradi različnih vremenskih razmer spomladi zamudili. Dejstvo je, da je bilo to leto najbolj cvetoče, saj že v naslednjih letih po tem kljub stalnemu opazo­vanju v obdobju cvetenja te vrste ni še prišlo do tako množičnega cvetenja, kar pa je v naravi pogosto, saj posamezne vrste obilno cvetijo le na nekaj let. Pojavlja­nje bele različice je v Sloveniji redko. V naslednjih dveh letih smo jo našli še na nekaj mestih a to je še vedno redkost v primerjavi z nekaterimi drugimi belimi raz­ličicami posameznih drugih vrst. 5 REFERENCES Acceto, M., 1996: Justinova zvončica (Campanula justiniana) v beli obleki. Proteus (Ljubljana) 59(3): 126. Bavcon, J., & A. Marinček, 2004: A dry meadow as a live seed bank and an object of research. Scr. Bot. Belg. (Meise) 29:131-134. Bavcon, J., 2008: Common snowdrop (Galanthus nivalis L.) and its diversity in Slovenia. Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Ljubljana. Bavcon, J., 2009: Common cyclamen (Cyclamen purpurascens Mill.) and its diversity in Slovenia. Botanic Garden, Department of Biology, Biotechnical Faculty. Ljubljana. Bavcon, J., 2010 a: Botanični vrt Univerze v Ljubljani = University Botanic Gardens Ljubljana. Kmečki glas. Lju­bljana. Bavcon, J., 2010 b: Žafrani (Crocus L.) v Sloveniji = Crocus (Crocus L.) in Slovenia. Botanični vrt, Oddelek za bi­ologijo, Biotehniška fakulteta. Ljubljana. Bavcon, J., 2011: Can natural plants make a horticultural surprise? Spring bulbs. In: D. Oldroyd (ed.): Conference proceedings : back to Eden : challenges for contemporary gardens : Katowice, Ustroń, Mikołów, 21st-23rd May 2011. Silesian botanical garden. Mikołów, pp. 137-155. Bavcon, J., 2012: Crocus reticulatus and Its Hybrids in Slovenia. In: Santana et al. (eds.): Cost Action Fa 1101 Sa­fronomics, Book of abstracts (Cuenca). Pp. 203- 220. Bavcon, J., 2014: Belo cvetoče različice v slovenski flori. White-Flowered Varietes in Slovenian Flora. Botanični vrt Oddelek za Biologijo BF. Ljubljana. Bernini, A., F. Polani, E. Piaggi, F. Cattaneo & E. Anchisi, 2013: Fiori e paesaggi delle Alpi. Verba & Scripta s. a. s. Pavia. Goodwin, T. W., 1988: Plant pigments. Accademic press inc. San Diego. Hayek, A., 1908- 1956: Flora von Steiermark I-II. Akademische Druck- und Verlagsanstalt. Graz. Hladnik, F., 1826: Flora Wochinensis. AS 882, fasc. 27. Host, N., 1827-1831: Flora Austriaca Vol 1, 2. Sumptibus Frider. Beck Bibliop. Univers. Viennae. Wien. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/last-12-months/archive/ http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/vrocinasusa_ http://www.arso.gov.si/vreme/zanimivosti/ Jogan, N., 2007: Lamiaceae. In: A. Martičič (ur.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Klenovšek, D., S. Budna, T. Brinovec, M. Brinovec, 2003: Rastlinski svet Bohorja. Turistično društvo Senovo, Krško 107 pp. Kummert, F., 1986: Alpenglöckchen. Gartenpraxis (Frankfurt) 2: 9- 13. Kummert, F., 2011a: Die Grosse Küchenschelle in Natur und Garten. Gartenpraxis (Frankfurt) 4: 8-11. Kummert, F., 2011b: Heilkräftiges Himmelblau. Gartenpraxis (Frankfurt) 5: 16-19. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. Fisher, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Pacher, D., 1881, 1884, 1887: Flora von Kärnten. Klagenfurt. Pierce, S., 2011: La conservazione delle orchidee spontanee lombarde. Parco Delle Orobie Bergamasche. Pospichal, E., 1897-1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes 1-2. Leipzig, Wien. Ravnik, V., 1972a: Nenavadni cvetovi jesenskega podleska. Proteus (Ljubljana) 35 (3): 141. Ravnik, V., 1972b: Nenavadno njivsko grabljišče. Proteus (Ljubljana) 35 (3): 141. Ravnik, V., 1972c: Polni cvetovi tudi v naravi. Proteus (Ljubljana) 35 (4): 188. Ravnik, V., 1975: Nenavadna barva cvetov trolistne vetrnice (Anemone trifolia) in podlesne vetrnice (Anemone ne­morosa). Proteus (Ljubljana) 38 (1): 12-13. Ravnik, V., 1986: Nenavadna oblika črnega bezga. Proteus (Ljubljana) 48 (9-10): 373. Schiffner, V., 1890: Monographia Helleborum. Kritische Beschreibung alle bisher bekannt gewordenen Formen der Gattung Helleborus. Nova Acta der. Ksl. Leop.- Carol. Deutschen Akademie der Naturforsceher. Bd. LVI. Nr.1. Halle. Scopoli, I. A., 1772: Flora carniolica. Impensis Ioannis Pavli Kravss, ed. 2. Stearn, T. W., 1997: Stearn 's Dictionary of Plant Names for Gardeners, Cassel Publishers Limited Wllington House. London. Strgar, V., 1980: Je s kranjsko lilijo kaj narobe? Proteus (Ljubljana) 42 (2): 74. Tomažič, G., 1940: Asociacije borovih gozdov v Sloveniji 1. Bazofilni borovi gozdovi. Razpr. Mat. prir. razr. AZU (Ljubljana) 1: 77-120. Tomažič, G., 1941: Senožeti in Pašniki na plitvih pustih in suhih tleh Slovenije. Zbornik prirodoslovnega društva (Ljubljana) 2: 76-82. Tutin, T. G., V. H. Heywood, N. A. Burges, D. M. Moore, D. H. Valentine, S. M. Walters & D. A. Webb.(eds.): 1968: Flora Europaea, Volume 2. Rosaceae to Umbelliferae. University Press. Cambridge. Vasilevska, T., T. Petras Sackl & J. Stergaršek, 2009: Rastline. Novice Notranjskega regijskega parka. (Cerkni­ca) 3 (2):4 – 9. Wheldale, M., 1916: The anthocyaninpigments of plants. Cambridge University press. Cambridge. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische stellung und Gliederung Slowenienes. Vegetatio (The Hague) 28(III): 176-199. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin. Prešernova družba. Ljubljana. Wraber, T., 2007: Ericaceae, Iridaceae, Liliaceae, Primulaceae. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Wulfen (E. Fenzel, Graf R.), 1858: Franz Xaver Freiherrn von Wulfen ' s Flora Norica Phanerogama. Im Auftrage des zoologisch-botanischen Vereines. Wien. Wulfen, F. X., 1778: Cytisus purpureus. In: N. J. Jacquin: Flora Austriaca 5. Wien. 1 University Botanic Gardens Ljubljana, Department of Biology, Biotehnical Faculty, Ižanska cesta 15, SI-1000 Ljubljana, e-mail: joze.bavcon@botanicni-vrt.si NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA) NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA) 26 27 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 25–36, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 NEKATERE POSEBNOSTI FLORE IN VEGETACIJE SEVEROZAHODNEGA DELA BANJŠIC (ZAHODNA SLOVENIJA) SOME CURIOSITIES OF THE FLORA AND VEGETATION OF THE NORTHWESTERN BANJŠICE MOUNTAINS (WESTERN SLOVENIA) Igor DAKSKOBLER1 IZVLEČEK Nekatere posebnosti flore in vegetacije severoza­hodnega dela Banjšic (zahodna Slovenija) Pri vegetacijskih in florističnih raziskavah severozaho­dnega dela Banjšic (zahodne Banjške planote) s poudarkom na traviščni vegetaciji smo našli nekatere vrste, ki so v tem prostoru redke, ogrožene ali fitogeografsko zanimive in označujejo prehodni položaj tega območja med Julijskimi Alpami, Dinarskim gorstvom in Submediteranom. Opisuje­mo vrstno sestavo tukajšnjih suhih travišč iz asociacijie Danthonio-Scorzoneretum villosae in nova nahajališča vrst Orchis coriophora, Spiranthes spiralis, Primula auricula, Carex brachystachys, Scopolia carniolica, Matteuccia struthi­opteris, Dryopteris submontana, Cynoglossum officinale in Nepeta nuda. Ključne besede: flora, traviščna vegetacija, Banjšice, Slo­venija ABSTRACT Some curiosities of the flora and vegetation of the north­western Banjšice mountains (western Slovenia) In our research of the vegetation and flora of the northwestern Banjšice mountains (western Banjšice Plate­au), which focused above all on grassland vegetation, we identified some species that are either rare in this area, en­dangered or phytogeographically interesting and which cha­racterise the transitional character of this region between the Julian Alps, the Dinaric Mountains and the Sub-Medi­terranean. We describe the species composition of dry gras­slands in this area, namely from the association Danthonio­-Scorzoneretum villosae, and new localities of Orchis cori­ophora, Spiranthes spiralis, Primula auricula, Carex brachy­stachys, Scopolia carniolica, Matteuccia struthiopteris, Dryopteris submontana, Cynoglossum officinale and Nepeta nuda. Key words: flora, grassland vegetation, Banjšice, Slovenia 1 UVOD V članku obravnavamo nekatere posebnosti v flori in vegetaciji severozahodnega dela pogorja Banjšic (Banj­ške planote). V glavnem smo se omejili na območje krajevnih skupnosti Avče (samo desni breg Avščka), Levpa (v celoti) in Kal nad Kanalom (v celoti), deloma pa posegli tudi na stična območja krajevnih skupnosti Tolminski Lom, Lokovec in Banjšice. 2 METODE Rastlinstvo in rastje popisujemo po ustaljenih srednje­evropskih metodah (Ehrendorfer & Hamann 1965, Braun-Blanquet 1964) in popise vnašamo v bazo podatkov FloVegSi (T. Seliškar, Vreš & A. Seliškar 2003). Ta podatkovna baza je poleg preglednih, sinte­znih del, kot so Flora alpina (Aeschimann et al. 2004), Gradivo za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) in zadnja izdaja Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007), podlaga za podatke o razširjenosti in ekologiji v besedilu omenjenih vrst. Mala flora Slovenije je tudi nomenklaturni vir za imena praprotnic in semenk, no­menklaturni vir za imena rastlinskih združb (sinta­ksonov) pa sta Šilc & Čarni (2012). 2.1 Osnovne naravne značilnosti raziskovanega območja Severozahodni obronki pogorja Banjšic (Banjške plano­te) pripadajo Dinarskemu gorstvu, vendar so stični z južnimi Julijskimi Alpami in submediteranskim delom Slovenije. Ta prehodni geografski položaj se kaže v me­njajočih vplivih celinskega (dinarskega), alpskega in sredozemskega podnebja. V fitogeografskem smislu je M. Wraber (1969) nižje dele nad dolino Soče (pred­vsem ozemlje krajevne skupnosti Avče) uvrstil v subme­diteransko fitogeografsko območje, višje predele (oze­mlje krajevnih skupnosti Levpa in Kal nad Kanlom) pa v predalpsko fitogeografsko območje. Zupančič et al. (1989) so večji del tega območja (z izjemo dela ozemlja krajevne skupnosti Avče) uvrstili v submediteransko­-predalpski distrikt jugovzhodnoalpskega sektorja ilir­ske florne province. Submediteranski podnebni vpliv je v rastju očiten v srednji Soški dolini vse do Mosta na Soči, deloma tudi višje, do Tolmina in Kobarida ter še severneje, enako v spodnjem delu dolin Idrijce in Bače. Podnebje na Banjšicah je izrazito prehodno (interfe­renčno), še vedno, glede na precejšnjo nadmorsko viši­no, razmeroma toplo, a humidno. Pomemben ekološki dejavnik je burja. Poleg rečnih nanosov (prod in kon­glomerat) je geološka podlaga v okolici Avč predvsem fliš, ponekod apnenčeva breča. Tla so na flišu rjava, ev­trična, na breči in konglomeratu pa pogosto bolj plitva, rendzina. Fliš in apnenec se izmenjujeta v okolici Levpe in v zahodnem delu krajevne skupnosti Kal nad Kana­lom. Kredni apnenec je prevladujoč v najvišjem delu območja, v Kalskem gozdu. Tam prevladujejo rendzina, rjava pokrabonatna tla in izprana rjava pokarbonatna tla, površje pa je ponekod zelo skalnato. Gozdnatost raziskovanega območja je precejšnja, okoli 70 % (po po­datkih Zavoda za gozdove Slovenije, OE Tolmin, Oblak, pisno sporočilo: KS Kal nad Kanalom, površina 2.038,45 m2, gozd 1.513,10 m2, gozdnatost 74,23 % KS Levpa, površina 1.002,17 m2, gozd 612,90 m2, gozdna­tost 61,16 %). Primarno so to v glavnem rastišča buko­vih združb. Uvrščamo jih v asociacije Ornithogalo pyre­naici-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum, Lamio orvalae-Fagetum in Castaneo-Fagetum sylvaticae. Na zelo kamnitih ali skalnatih ter vlažnih rastiščih uspeva­jo združbe plemenitih listavcev, ki jih uvrščamo v aso­ciaciji Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris in Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli. Veliko je pionirskih goz­dov različnih listavcev (belega in črnega gabra, malega jesena, lipovca, lipe, velikega jesena, breze, trepetlike, črne jelše, gradna, cera, leske, poljskega bresta), ki so nastali in še nastajajo v drugotni sukcesiji na opuščenih kmetijskih površinah (njivah, sadovnjakih, travnikih, pašnikih in senožetih). Nekateri pionirski stadiji so opi­sani kot asociacije, na primer Seslerio autumnalis-Ostr­yetum in Ornithogalo pyrenaici-Fraxinetum. Na območ­ju skoraj ni avtohtonih rastišč iglavcev, razen navadne­ga brina in posameznih rdečih borov, tise za zdaj nismo opazili. Morda je nekoč v najvišjih delih Kalskega gozda naravno uspevala tudi jelka. Precej je nasadov, pred­vsem črnega bora, deloma tudi smreke. Ti dve vrsti, enako macesen in redko jelka, se ponekod širijo sub­spontano, to pomeni, da se na opuščenih senožetih ali v gozdu (primer jelke pod cesto pri Sukavcu) naravno po­mlajujejo. Že od nekdaj gozdnata so skalnata in kamni­ta pobočja nad grapo Vogrščka in v Avški Osojnici ter večji del Kalskega gozda. Zasnova gozdov je v glavnem slaba (panjevska), predvsem zaradi močnih sečenj v prvi tretjini 20. stoletja. Kakovostni bukovi debeljaki so ponekod v Kalskem gozdu (precej jih je prizadel žled februarja 2014) in na pobočjih na desnem (in tudi levem) bregu zgornjega, koritastega dela Avščka (pod Podkra­som). Tu rastejo v grapi ali tik nad njo na nadmorski višini od 350 m do 450 m razmeroma debele in izredno visoke bukve, z drevesno višino celo nad 40 metrov, kar je v Sloveniji in drugod v Evropi precejšnja redkost. Na­tančno izmero je opravil Dani Oblak, Zavod za gozdove Slovenije, najvišja izmerjena bukev je visoka 45 m (slika 1), druga najvišja 42 m in tretja najvišja 39 m. Travniške združbe tega območja so v primerjavi z goz­dnimi združbami manj raziskane, zato nekatere naše izsledke podajamo v naslednjem poglavju. Na podlagi podatkov v bazi FloVegSi ocenjujemo, da seznam cevnic (praprotnic in semenk) tega območja (deli kvadrantov 9848/3 in 9948/1) obsega več kot 1000 taksonov. 3 REZULTATI 3.1 Pregled botaničnih raziskav Enega prvih botaničnih opisov dela raziskovanega ob­močja je prispeval Krašan (1868). Nad grapo Vogrščka je našel vrsto Saxifraga tenella, ki tam uspeva še zdaj in je to eno izmed robnih nahajališč tega vzhodnoalpskega endemita. Rastlinstvo Banjšic omenja posredno še v ne­katerih drugih svojih člankih (Krašan 1865, 1880), prav tako za njim fitogeograf Beck (1907). Posamezne najdbe cevnic (praprotnic in semenk) goriškega botani­ka Karla Zirnicha z Banjšic sta objavila Cohrs (1953,1954) in Mezzena (1986). Venerine laske (Adian­tum capilluis-veneris) je pri Avčah prvi odkril gozdar Vitomil Mikuletič, že leta 1951 (Mikuletič 1970, Roj­šek 1994, 2015), fitocenološko smo to rastišče preučili nedavno (Dakskobler, Martinčič & Rojšek 2014). Pozneje je več nahajališč venerinih laskov ob Ajbškem (Ajbiškem) jezeru, nekatera so tudi na avški strani, obja­vil Rojšek (1994, 2015). Redko vrsto Galium rubioides je v steblikovju pod cesto pri Levpi leta 1999 našel Gabrijel Seljak (Dakskobler & Seljak 2004). O nahajališčih mediteranske vrste Linum bienne (slika 2) nad Avčami in pri Levpi smo poročali v reviji Hladnikia (Daksko­bler 2003), o nahajališčih endemita Leontodon hispidus subsp. brumatii na levem bregu Soče pri izlivu Vogrščka pa v dveh člankih (Čušin & Dakskobler 2001, Daksko­bler, Seliškar & Vreš 2012), prav tako o še nekaterih drugih najdbah z Banjšic (Dakskobler 2005, Daksko­bler & Vreš 2009). Podatke o gozdni in travniški vege­taciji raziskovanega območja so prispevali Papež (1980), Piskernik (1991), Dakskobler (1986, 1996, 1997, 2004, 2005, 2014), Dakskobler, Seliškar & Vreš (1999). 3.2 Opis rastišč nekaterih redkih ali fitogeo­grafsko zanimivih vrst 3.2.1 Vrste gozdov, grmišč in skalnih razpok Lepi jeglič (Primula auricula) je v slovenskih Alpah s prigorjem pogosta vrsta skalnih razpok in kamnitih travišč in je zavarovan (Skoberne 2007). V srednji Soški dolini in v dolini Idrije so le posamezna raztrese­na nahajališča (z izjemo Sabotina, kjer je na osojnih pobočjih nad dolino Soče pogostejši). Našli smo ga v koritih Avščka pod Podkrasom (9948/1), ob zgornjem, okoli 11 m visokem slapu (višji, okoli 17 m, je spodnji slap), kjer raste na 40 m visoki brečasti skali na nad­morski višini 380 m. V bližini uspeva še nekaj bolj hla­dnoljubnih vrst kot so Valeriana tripteris, Saxifraga cuneifolia in Carex brachystachys. Slednji ima v subme­ditranskem delu Slovenije zelo malo nahajališč. Nova so nahajališča v glavnem severnodinarsko (ilirsko) in karpatsko razširjene vrste Scopolia carnioli­ca v grapi Avščka (9948/1), v sestojih asociacije Veratro nigri-Fraxinetum (slika 3). V zgornjem, koritastem delu tega potoka pod Podkrasom raste na nadmorski višini 330 m do 340 m. V srednji Soški dolini jo poznamo še v grapi Vogrščka in pod grebenom Kuka nad Paljevim, nekaj nahajališč pa je tudi v dolini Idrije. Podgorsko glistovnico (Dryopteris submontana) smo na Banjšicah do nedavna poznali le v grušču in skalovju v okolici Sv. Lovrenca nad Batami, pod Gomi­lo nad Madoni in pod Prižnico nad Globnim (Daksko­bler & Vreš 2009: 21–22). Spomladi 2015 mo jo našli tudi na treh krajih v kamniti griži pri zaselku Hoje (Levpa), ob cesti proti Višnjemu Dolu (kvadrant 9848/3), na nadmorski višini 730 m do 760 m (slika 4). To je do zdaj njeno najbolj severno nahajališče v Slove­niji. Ob cesti med zaselkoma Hoje in Višnji Dol smo popisali še dve vrsti, ki sta v v Sloveniji precej redki: Nepeta nuda in Euphrasia pectinata (slika 5), v tamkaj­šnjih kamniščih in grmiščih pa rastejo tudi vrste Cyno­glossum officinale (to razmeroma redko vrsto polrude­ralnih rastišč smo našli tudi na pašnikih vzpetine Ščur nad Kalom nad Kanalom, 9948/1) – slika 6, Teucrium botrys, Cnidium silaifolium in Ferulago campestris. Vrsto Matteuccia struthiopteris smo našli v sestoju aso­ciacije Veratro nigri-Fraxinetum ob potoku Avšca pod Marijo Snežno (9848/3), na nadmorski višini 215 m do 240 m, kar je do zdaj najbolj južno znano nahajališče v dolini Soče. 3.2.2 Oznaka travnikov in neketare novosti na njiho­vih rastiščih Travnike v zahodnem delu Banjšic poenostavljeno lahko razvrstimo v dve glavni skupini: suhe travnike na pobočjih in gojene travnike na nekdanjih njivah. Suhe do polsuhe travnike na flišu in laporovcu, lahko tudi na mešani flišno-apnenčasti podlagi z ev­tričnimi rjavimi tlemi, ki ponekod prehajajo v distrič­na rjava tla za zdaj uvrščamo v asociacijo Danthonio­-Scorzoneretum villosae (slika 7). To so drugotna travi­šča, nastala s krčenjem nekdanjih bukovih gozdov predvsem iz asociacije Ornithogalo-Fagetum in uspe­vajo na položnih do strmih pobočjih v razmeroma to­plem (submediteranskem) podnebju. Te travnike nava­dno kosijo bolj pozno, julija ali celo avgusta in jih ne gnojijo, ali pa zelo malo. Tak način rabe se kaže v zelo bogati vrstni sestavi, v kateri je lahko na površini 20 m2 več kot 70 taksonov semenk. Med njimi so tudi take, ki so značilne predvsem za toplejši, submediteranski del Slovenije, kot so vrste Scorzonera villosa, Knautia illyri­ca, Dianthus sanguineus, Leucanthemum platylepis (= L. liburnicum), Plantago argentea subsp. liburnica, Campanula rapunculus, Dorycnium herbaceum, Ch­rysopogon gryllus, ponekod tudi Linum bienne in (na plitvih, kamnitih tleh) Eryngium amethystinum. Banj­šice so prehodno območje in kot sta ugotovila Kaliga­rič & Škornik (2002) je v srednji Soški dolini težko potegniti ločnico med travniki iz submediteranskega reda Scorzoneretalia villosae in travniki srednjeevrop­skega reda Brometalia erecti. Naših fitocenoloških po­pisov še nismo obdelali in jih primerjali s popisi iz drugih območij, toda na podlagi ugotovljenih vrst je uvrstitev v submediteranski red in asociacijo ustre­znejša. Nekatere pogoste in dominantne vrste teh tra­višč so tudi Bromopsis erecta, Danthonia alpina, Briza media, Koeleria pyramidata, Hypochoeris maculata, Centaurea scabiosa subsp. fritschii, Peucedanum cerva­ria, Rhinanthus freynii, Helictotrichon pubescens in Danthonia decumbens. Na nekoliko vlažnih tleh raste­ta vrsti Scorzonera humilis in Succis pratensis. Oblike na zakisanih tleh ponekod na majhnih površinah pre­hajajo v združbo volka (Polygalo vulgaris-Nardetum strictae), ki jo na večjih površinah poznamo v osre­dnjem delu planote pod Slemenom in Kukom, med Ba­tami in Banjšicami ter med Grudnico in Kanalskim Lomom (Dakskobler 2005). Značilne za opisane trav­nike so tudi vrste iz družine Orchidaceae: Orchis morio, O. tridentata, O. ustulata, Gymnadenia conopsea, Tra­unsteinera globosa, Platanthera bifolia, Dactylorhiza fuchsii in Anacamptis pyramidalis – slednji le v nižjih, toplejših legah. Dve novosti v travniški flori Banjšic sta vrsti Orchis coriophora (slika 8) in Spiranthes spiralis (slika 9). Prvo, steničjo kukavico, smo opazili na trav­niku (občasnem pašniku) pod sv. Tomažem v Kupru­šču (9948/1), na nadmorski višini 620 m. Druga, zavita škrbica, raste na travniku na Levpskem brdu (9948/1), na nadmorski višini 400 m. Naše popise travnikov tega tipa smo naredili med Nadavčami in Levpo, pod Veli­kim vrhom nad Levpo, pod Plomino nad zaselkoma Višnji Dol in Dol, pri sv. Tomažu (pod Špikom) ter pod Ščurom nad Kalom nad Kanalom, na nadmorski višini od 350 m do 815 m. Vrstno nekoliko revnejši so travniki na uravnavah in globokih tleh, ki so navadno košeni večkrat, vsaj dvakrat letno in ponekod jih tudi nekoliko gnojijo. Po­gosto so to nekdanje njive. V nižjih predelih (med Av­čami in Levpo) jih uvrščamo v asociaciji Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris in Anthoxantho­-Brometum erecti. Pogoste vrste na teh traviščih so Anthoxanthum odoratum, Arrhenatherum elatius, Tra­gopogon pratensis subsp. orientalis, Helictotrichon pu­bescens, Poa pratensis, Holcus lanatus in Dactylis glo­merata. V višjih legah, v okolici zaselkov Kala nad Ka­nalom, je na takih travnikih poleg visoke pahovke, puhaste ovsike in volnate medene trave tudi precej rumenkastega ovsenca (Trisetum flavescens) in take se­stoje uvrščamo v novo asociacijo Rhinantho freynii­-Trisetetum flavescentis (Dakskobler & Seliškar 2015) – slika 10. Zaradi mešane geološke podlage (apnenec, laporovec) in rabe (paša) je veliko tudi pre­hodnih oblik, kjer so zastopane tako vrste suhih kot gojenih travnikov. Ocenjujemo, da so travniki v seve­rozahodnem delu pogorja Banjšic v primerjavi z neka­terimi drugimi sosednjimi območji dobro ohranjeni in tudi v bodoče je treba spodbujati zdajšnjo obliko ko­šnje brez večjega vnosa gnojil. 3.2.3 Zavarovane vrste in vrste iz Rdečega seznama v severozahodnem delu Banjšic V našem seznamu flore tega območja so naslednje za­varovane kukavičevke: Neottia nidus-avis, Listera ovata, Cephalanthera damasonium, C. longifolia, Epi­pactis helleborine, E. atrorubens, Orchis morio, O. tri­dentata, O. ustulata, O. mascula subsp. speciosa, O. coriophora, Gymnadenia conopsea, Dactylorhiza fu­chsii, Traunsteinera globosa, Platanthera bifolia, Ana­camptis pyramidalis in Spiranthes spiralis. Zavarovane so nekatere v tem območju precej razširjene vrste: Ga­lanthus nivalis, Cyclamen purpurascens, Helleborus odorus, Erythronium den-canis, Convallaria majalis in Ruscus aculeatus. Tu imajo posamezna nahajališča vrste Arnica montana, Sedum maximum, Iris graminea in Iris sibirica subsp. erirrhiza (slednje, redkejše, za zdaj nismo popisali v zahodnem delu planote, temveč v osrednjem delu, v okolici Slemena). Med zavarovani­mi nageljčki sta pogosti vrsti Dianthus sanguineus in D. hyssopifolius (= D. monspessulanus). V tem območju uspevajo tudi lilije Lilium martagon, L. bulbiferum in L. carniolicum. Vrsta Adiantum capillus-veneris raste v Močilih pri Avčah, vrsta Primula auricula pa v koritih Avščka. Vrste iz rdečega seznama (Anon. 2002) so še Asphodelus albus (raste na senožetih pod cesto med Kalom nad Kanalom in Banjšicami, že nad levim bre­gom Avščka), Galium rubioides (pri Levpi), Scorzonera humilis (našli smo jo na travniku pod Ščurom pri Kalu nad Kanalom), Cyperus fuscus (mokrotni pašnikih pod Močili pri Avčah) in Veratrum nigrum (slednja ima v obravnavanem območju veliko nahajališč, predvsem v vlažnih in skalnatih gozdovih, redkeje na travnikih). Pogosti vrsti tukajšnjih gozdov in gozdnih robov sta tudi Lathyrus venetus in jugovzhodnoalpski endemit Tephroseris pseudocrispa, ki sicer nista na rdečem se­znamu, a sta v precejšnjem delu Sloveniji razmeroma redki. 4 ZAKLJUČKI Prevladujoča tipa rastja severozahodnih obronkov po­gorja Banjšic (Banjške planote) sta gozd in travniki. Med gozdovi razlikujemo predvsem bukove in pionir­ske, ki so nastali na bukovih rastiščih na opuščenih kmetijskih površinah in jih sestavljajo različni listavci. Med travniki so z botaničnega in naravovarstvenega vidika najbolj pomembni tisti, ki jih kosijo pozno in jih ne gnojijo. Večinoma jih uvrščamo v asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae. Novosti v bogatem rastlinstvu tega območja, ki šteje več kot 1000 cevnic, so vrste Primula auricula, Carex brachystachys, Matte­uccia struthiopteris, Dryopteris submontana, Nepeta nuda, Orchis coriophora in Spiranthes spiralis. Zgornji, koritasti del doline Avščka zaradi naravnega okna, dveh slapov, nahajališč vrst Primula auricula, Carex brachystachys in Scopolia carniolica ter izjemno, več kot 40 m visokih bukev predlagamo kot naravno zna­menitost. 5 SUMMARY Forests and meadows are the predominating vegeta­tion types of the northwestern rim of the Banjšice mountains (the Banjšice Plateau). The most distinctive are beech forests and pioneer forests that occurred on beech sites on abandoned farm land and are composed of various deciduous trees. The most important in terms of botany and nature conservation are those meadows that are mown late in the season and are not fertilised. They are mainly classified into the associa­tion Danthonio-Scorzoneretum villosae. New to the abundant vegetation of this area, which comprises more than 1000 vascular plants, are Primula auricula, Carex brachystachys, Matteuccia struthiopteris, Dryop­teris submontana, Nepeta nuda, Orchis coriophora and Spiranthes spiralis. We propose that the upper, basin-shaped part of the Avšček valley with its natural win­dow, two waterfalls, localities of Primula auricula, Carex brachystachys and Scopolia carniolica as well as exceptional, more than 40-m-high beech trees, be clas­sified as a natural monument. ZAHVALA Dani Oblak, univ. dipl. inž. gozdarstva mi je posredo­val podatke o gozdnatosti na ozemlju krajevnih sku­pnostih Levpa in Kal nad Kanalom ter izmeril dreve­sno višino visokih bukev ob Avščku. Na pravilno rabo nekaterih geografskih in geomorfoloških pojmov me je opozoril mag. Daniel Rojšek. Pri terenskih raziskavah na Banjšicah mi je dragoceno pomagal in mi svetoval dr. Branko Vreš. Besedilo sta strokovno pregledala in ga vsebinsko in slogovno izboljšala doc. dr. Boštjan Su­rina in akademik dr. Mitja Zupančič. Angleški prevod izvlečka in povzetka Andreja Šalamon Verbič. 6 LITERATURA – REFERENCES Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 1–3. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. Beck, G., 1907: Vegetationsstudien in den Ostalpen. I. Die Verbreitung der mediterranen, illyrischen und mittel­europäisch-alpinen Flora im Isonzo-Tale. Sitzungber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathem-naturw. Kl., Bd. 116 I (Wien): 1439–1534. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Springer Verlag, Wien – New York. Cohrs, A., 1953: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (1): 66–96. Cohrs, A., 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (2): 97–143. Čušin, B., I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 42 (2): 63–85. Dakskobler, I., 1986: Prispevek k poznavanju gorskih bukovih gozdov v Sloveniji. SGG Tolmin (Elaborat). Dakskobler, I., 1996: Bukovi gozdovi Srednjega Posočja. Scopolia (Ljubljana) 35: 1–78. Dakskobler, I., 1997: Geografske variante asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165–255. Dakskobler, I., 2003: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji – III. Hladnikia (Lju­bljana) 15–16: 43–71. Dakskobler, I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju (zahodna Slovenija). Razpra­ve 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45 (2): 37–146. Dakskobler, I., 2005: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni in severozahodni Sloveniji – IV. Hacquetia (Ljubljana) 4 (2): 173–200. Dakskobler, I., 2014: Phytosociological description of altimontane beech forest on the southeastern edge of the Tr­novski gozd and Nanos plateaus (southwestern Slovenia). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 55 (2): 5–59. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 1999: Stellaria nemorum L. and Stellaria montana Pierrat (Caryophyllace­ae) in the forest communities of Slovenia. Folia Geobotanica (Praha) 34 (1): 115–125. Dakskobler, I. & G. Seljak, 2004: Galium rubioides L. Notulae ad floram Sloveniae. 56. Hladnikia (Ljubljana) 17: 41. Dakskobler, I. & B. Vreš, 2009: Novosti v flori severnega dela submediteranskega območja Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 24: 13–34. Dakskobler, I., A. Seliškar & B.Vreš, 2012: Southeastern-Alpine endemic Leontodon hispidus subsp. brumatii (Cichoriaceae) in the Sava valley (central Slovenia). Acta Botanica Croatica (Zagreb) 71 (1): 51–86. Dakskobler, I., A. Martinčič & D. Rojšek, 2014: Phytosociological analysis of communities with Adiantum capil­lus-veneris in the foothills of the Julian Alps (Western Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 13 (2): 235–258. Dakksobler, I. & A. Seliškar, 2015: Phytosociological description of hay meadows with dominating Trisetum fla­vescens in the lower montane belt of northwestern and western Slovenia. Acta Biologica Slovenica (Ljubljana) 58 (2), v tisku (in print). Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Berichte der Deutschen Botanischen Gesellschaft (Berlin-Zehelnorf) 78: 35–50. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Kaligarič, M. & S. Škornik, 2002: Variety of dry and semi-dry secondary grasslands (Festuco-Brometea) in Slove­nia – contact area of different geoelements. Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 43 (3): 227–246. Krašan, F., 1865: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Über die Vegetation des Isonzotales. Österr. Bot. Ze­itschr. (Wien) 15 (4): 101–107. Krašan, F.,1868: Bericht über meine Exkursion in das Laščak-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano. Abh. d. zool.- bot. Ges. Wien (Wien) 18: 201–212. Krašan, F., 1880: Vergleichende Übersicht der Vegetationsverhältnisse der Grafschaften Görz und Gradisca. Österr. Bot. Zeitschr. (Wien) 30: 175–182, 209–217, 244–250, 281–286, 314–320, 357–362, 388–393. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za dolo­čanje praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (ZIRI). Atti Mus. civ. Stor. nat. (Trieste) 38 (1): 1–519. Mikuletič, V., 1970: Redka praprot na vznožju Julijskih Alp. Proteus (Ljubljana) 33 (1): 39. Papež, J.,1980: Ekološka, vegetacijska,sestojna in sečno-spravilna analiza predela Avška Osojnica-Golek. SGG Tol­min (Elaborat). Piskernik, M., 1991: Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Primorske. Strokovna in znanstvena dela 106, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste. Rojšek, D., 1994: Ajbško jezero. Proteus (Ljubljana) 57 (1): 19–22. Rojšek, D., 2015: Venerini laski (Adiantum capillus-veneris L.) v Posočju (prvi in drugi del). Proteus (Ljubljana) 77 (9–10): 399–408 in 78 (1): 24–34. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Skoberne, P., 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Narava na dlani. Žepni vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana. Šilc, U. & A. Čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia (Ljubljana) 11 (1): 113–164. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (The Hague) 17: 176–199. Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar & I. Puncer, 1989: Considerations on the phytogeographic division of Slovenia. Biogeographia (Bologna) 13: 89–98. 1 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin, Brunov drevored 13, 5220 Tolmin in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, igor.dakskobler@zrc-sazu.si Slika 1: Visoka bukev v koritih Avščka (premer 72 cm, višina 45 m) Figure 1: Fagus sylvatica in the gorge of Avšček (diameter 72 cm, tree height 45 m) Slika 2: Dvoletni lan (Linum bienne) Figure 2: Linum bienne Slika 3: Kranjski volčič (Scopolia carniolica) v grapi Avščka Figure 3: Scopolia carniolica in the gorge of Avšček Slika 4: Podgorska glistovnica (Dryopteris submontana) v griži pri zaselku Hoje (Levpa) Figure 4: Dryopteris submontana on stony site near the hamlet Hoje (Levpa) Slika 5: Češljasta smetlika (Euphrasia pectinata) Figure 5: Euphrasia pectinata Slika 6: Navadni pasji jezik (Cynoglossum officinale) Figure 6: Cynoglossum officinale Slika 7: Suho travišče (Danthonio-Scorzoneretum villosae), Levpsko brdo Figure 7: Dry meadow (Danthonio-Scorzoneretum villosae) at Levpsko Brdo Slika 8: Steničja kukavica (Orchis coriophora) Figure 8: Orchis coriophora Slika 9: Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) Figure 9: Spiranthes spiralis Slika 10: Sestoj asociacije Rhinantho freynii-Trisetetum flavescentis pri zaselku Pertovti (Kal nad Kanalom) Figure 10: Stand of the association Rhinantho freynii-Trisetetum flavescentis near the hamlet Pertovti (Kal nad Kanalom) Slike (vse foto I. Dakskobler) PRISPEVEK K POZNAVANJU TAKSONOV IZ OBLIKOVNEGA KROGA OPHRYS SPHEGODES S. LAT. IN OPHRYS HOLOSERICEA PRISPEVEK K POZNAVANJU TAKSONOV IZ OBLIKOVNEGA KROGA OPHRYS SPHEGODES S. LAT. IN OPHRYS HOLOSERICEA 38 39 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 37–49, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 PRISPEVEK K POZNAVANJU TAKSONOV IZ OBLIKOVNEGA KROGA OPHRYS SPHEGODES S. LAT. IN OPHRYS HOLOSERICEA S. LAT. V SLOVENIJI CONTRIBUTION TO THE KNOVLEDGE OF THE TAXA FROM THE GROUPS OPHRYS SPHEGODES S. LAT. AND OPHRYS HOLOSERICEA S. LAT. IN SLOVENIA Branko DOLINAR1 IZVLEČEK Prispevek k poznavanju taksonov iz oblikovnega kroga Ophrys sphegodes s. lat. in Ophrys holosericea s. lat. v Sloveniji V članku predstavljam razširjenost šestih taksonov rodu mačje uho (Ophrys) v Sloveniji, z opisi in fotografijami za lažje prepoznavanje in določanje posameznih vrst. Ključne besede: Ophrys sphegodes s. lat., Ophrys holoseri­cea s. lat., Slovenija ABSTRACT Contribution to the knowledge of the taxa from the groups Ophrys sphegodes s. lat. and Ophrys holosericea s. lat. in Slovenia The article presents the distribution of six taxa of the genus Ophrys in Slovenia with descriptions and photographs to facilitate identification and determination of individual taxa. Key words: Ophrys sphegodes s. lat, Ophrys holosericea s. lat., Slovenia 1 UVOD Po podatkih iz Male flore Slovenije v Sloveniji uspeva osem vrst iz rodu mačje uho (Ophrys) (Jogan 2007). Leta 2006 je bila na Kraškem robu najdena nova vrsta Ophrys bertolonii Moretti (Otopal & Kaligarič 2012). V letu 2008 je bila v slovenski Istri prepoznana nova podvrsta Ophrys holosericea subsp. untchjii (Det. B. Dolinar, M. Kocjan, J. Kosec, 0549/1, 21.5.2008, Do­linar 2015), ki uspeva tudi na Hrvaškem in seve­rovzhodni Italiji (Kranjčev 2005, Delforge 2006, Perazza & Lorenz 2013, Paulus 2014). Štiri vrste naših mačjih ušes Ophrys apifera, O. sulcata (sin. O. fusca Link s. lat.), O. insectifera in O. bertolonii so lažje prepoznavne, medtem ko so po trije taksoni iz obli­kovnega kroga Ophrys sphegodes s. lat. in O. holosericea s. lat. težje določljivi in jih v članku podrobneje pred­stavljam. 2 METODE V prispevku opisujem šest vrst in podvrst rodu mačje uho (Ophrys). Popisne podatke za posamezne vrste sem vnašal v bazo podatkov FloVegSi (T. Seliškar et al. 2003), ki sem jih uporabil tudi za izdelavo kart raz­širjenosti. Popisi so narejeni po standardni srednjee­vropski metodi florističnega kartiranja (Ehrendor­fer & Hamann 1965, Haeupler 1976). Pri navajanju rastlinskih imen sem uporabil določevalni ključ Mala flora Slovenije (Martinčič et al. 2007), pomagal pa sem si tudi s tujimi viri (Delforge 2006, Perko 2004, Kranjčev 2005, Kretzschmar 2008, Perazza & Lo­renz 2013). Na zemljevidih razširjenosti taksonov in v seznamih nahajališč sem uporabil le lastne podatke. V primeru, da so bili z menoj pri popisu rastlin na te­renu tudi drugi, sem vse navedel kot soavtorje. Pri opisu rastlinskih delov sem uporabil slovenska imena iz slovarja izrazov Naše orhideje (Jogan 2000) in jih zaradi lažjega prepoznavanja označil na skici rastlin­skih delov Ophrys s. p. (slika 1). Za odvzem delov ra­stlin, ki sem jih uporabil na fotografijah za primerjavo cvetov med posameznimi vrstami in podvrstami (slika 5 in 9), sem pridobil dovoljenje ARSO št 35603-2/2013-4, z dne 25.5.2013. 3 REZULTATI 3.1 Obravnava posameznih taksonov iz obliko­vnega kroga Ophrys sphegodes s. lat. 3.1.1 Ophrys sphegodes Mill. subsp. sphegodes Sin.: Ophrys aranifera Huds., O. crucigera Jacq., O. fuci­fera Curtis, O. galeopsidea Lag. ex Colm., O. insecticife­ra L. var. arachnites L. Osjeliko mačje uho je evromediteranska vrsta, razširje­na na severu do Velike Britanije, na zahodu do Španije, vzhodno seže do otoka Krfa in Grčije. Južna meja uspe­vanja je nejasna, saj so možne zamenjave s sorodnimi vrstami (Delforge 2006). Našim najbližja nahajališča so na avstrijskem Koroškem (Perko 2004), v seve­rovzhodni Italiji (Perazza & Lorenz 2013) in v Istri (Kranjčev 2005, Paulus 2014). V Sloveniji uspeva na sončnih pobočjih, na polsuhih travnikih in senožetnih sadovnjakih, raztreseno po nižinah, redko do montan­skega pasu. (Ravnik 2002, Jogan 2007). Razširjena je v submediteranskem, preddinarskem in predalpskem fi­togeografskem območju, redko tudi v alpskem (Bre­ginjski kot in pod vasjo Dolje ob Soči pri Tolminu; Dakskobler I. 2015, in litt.) in dinarskem fitogeograf­skem območju (Jogan 2007). V subpanonskem fitogeo­grafskem območju manjka v Prekmurju (Bakan 2006). Svetlo zeleni zunanji cvetni listi so pri osjelikem mačjem ušesu srednje široki in podolgovati. Temno ze­lena notranja stranska cvetna lista sta jezičaste oblike z valovitim robom. Izbočena medena ustna je celoroba z dvema izrazitima grbinama. Zaplata je lahko rumena, srebrna ali rjava, ima obliko črke H, ki pa je običajno nerazločna. Zunanji stranski rob medene ustne je posut z dlačicami, spodnji rob je rahlo rumenkasto obarvan, brez priveska (slika 2, sredina). Osjeliko mačje uho zara­di rumenega roba na spodnji strani medene ustne lahko zamenjamo s Tommasinijevim mačjim ušesom (O. tom­masinii), ki pa je ob robu bolj intenzivno rumen in na medeni ustni nima izrazitih stranskih grbin (slika 5). Rastlina je zavarovana vrsta (Anonymous 2004), v Rdečem seznamu (Anonymous 2002) je opredeljena kot ranljiva vrsta (V) naše flore. 9459/2 (33T WM45) Slovenija, Štajerska, Kamnica (Maribor), Lucijin breg, travišče. 396 m n. m. Leg. Dolinar B. & Šenica M., 7.5.2005. 9661/1 (33T WM63) Slovenija, Štajerska, Ptujsko jeze­ro, nasip ob jezeru, travišče na nasipu. 217 m n. m. Leg. Dolinar B. & Šenica M., 29.5.2005. 9661/2 (33T WM73) Slovenija, Štajerska, Markovci (Ptuj), krajinski park Šturmovci, travnik s posa­meznimi grmi. 213 m n. m. Leg. Dolinar B. & Šenica M., 18.3.2006. 9760/1 (33T WM52) Slovenija, Štajerska, Donačka gora, Gornja vas, travnik nad cesto, ki vodi do pla­ninskega doma. 448 m n. m. Leg. Dolinar B. & Vreš B., 15.5.2012. 9853/3 (33T VM60) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Lju­bljana (Bežigrad), Savlje, travniki ob Savi. 291 m n. m. Leg. Dolinar B., 14.5.2012. 9947/1 (33T UM80) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, vzhodno od vasi Senik (Brda), travišče. 560 m n. m. Leg. Dolinar B., 21.04.2002. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Nozno, vrh Brščiča, nasad divjega kostanja vzhod­no od vasi. 420 m n. m. Leg. Dolinar B., 17.4.2000. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Vrhovlje pri Kojskem, travišče. 450 m n. m. Leg. Dolinar B., 21.04.2002. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Kožbana (vzhodno od pokopališča), travišče. 320 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.05.2008. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Belo, travnik. 290 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.04.2008. 0047/2 (33T UL99) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Podsabotin, travnik. 130 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.04.2009. 0047/2 (33T UL99) Slovenija, Primorska, Sabotin, ob sabotinski cesti, travnik v zaraščanju. 406 m n. m. Leg. Dolinar B., 26.03.2011. 0053/3 (33T VL68) Slovenija, Ljubljanska kotlina, za­hodno od vasi Dobravica (Ig), travišče. 421 m n. m.. Leg. Dolinar B., 26.4.2012. 0053/3 (33T VL68) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Do­bravica (Ig), travnik. 430 m n. m. Leg. Dolinar B., 28.04.2010. 0056/1 (33T WL09) Slovenija, Dolenjska, Selo pri Mirni, travnik pri cerkvi sv. Petra. 398 m n. m. Leg. Dolinar B., 11.5.2013. 0058/4 (33T WL38) Slovenija, Dolenjska, Drnovo, travnik severozahodno od naselja. 155 m n. m. Leg. Dolinar B., 20.5.2013. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Vipavska do­lina, Budanje, pod cesto Col – Ajdovščina, suh travnik. 340 m n. m. Leg. Dolinar B., 14.4.2013. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Col, travnik ob cesti Col - Ajdovščina, 500 m po odcepu ceste za Vrhpolje. 410 m n. m. Leg. Dolinar B., 24.04.2004. 0449/2 (33T VL14) Slovenija, Primorska, Kras, Petrin­je, travnik vzhodno od naselja. 408 m n. m. Leg. Dolinar B., 1.6.2014. 0449/4 (33T VL14) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Brežec pri Podgorju, ob cesti Podpeč - Zazid, travnik s posameznimi grmi. 380 m n. m. Leg. Do­linar B., 21.4.2012. 0548/1 (33T UL93) Slovenija, Primorska, Istra, Krkavče, ob kamnu (menhir) na ledini Gradišče, travišče. 266 m n. m. Leg. Dolinar B., 10.04.2010. 0548/1 (33T VL03) Slovenija, Primorska, Istra, Koštabona, travišče jugozahodno pod vasjo. 174 m n. m. Leg. Dolinar B., 7.4.2013. 0548/1 (33T VL03) Slovenija, Primorska, Istra, Puče, Križišče, severozahodno nad vasjo. 313 m n. m. Leg. Dolinar B., 7.4.2013. 0548/1 (33T UL93) Slovenija, Primorska, Istra, Krkavče, ob cesti v dolino Dragonje, južno pod vasjo, travišče. 114 m n. m. Leg. Dolinar B., 7.4.2013. 0549/3 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Prega­ra, vzhodno od cerkve sv. Simona, travišče. 439 m n. m. Leg. Dolinar B., 21.4.2012. 0556/1 (33T WL03) Slovenija, Bela krajina, Stari trg ob Kolpi, travnik pod cerkvijo. 300 m n. m. Leg. Doli­nar B. & Kavšek J., 23.05.2010. 0556/2 (33T WL03) Slovenija, Bela krajina, Močile, severno od zaselka, travnik s posameznimi grmi. 379 m n. m. Leg. Dolinar B. & Kavšek J., 23.5.2010. 3.1.2 Ophrys incubacea Bianca Sin.: Ophrys atrata Lindl., O. incubacea Bianca subsp. incubacea var. septentrionalis Perazza & R. Lorenz, O. sphegodes Mill. subsp. atrata (Lindl.) E. Mayer, O. ara­nifera Huds. subsp. atrata Arcan., O. aranifera Huds. subsp. incubacea (Bianca) Soó Temno mačje uho je zahodno- in centralno-sredozem­ska vrsta, ki je razširjena od Iberijskega polotoka preko Italije, Slovenije, Hrvaške do severne Albanije (Del­forge 2006). V naši bližini uspeva na tržaškem in go­riškem Krasu (Perazza & Lorenz 2013) in v Istri (Kranjčev 2005, Paulus 2014). V Sloveniji uspeva v submediteranskem fitogeografskem območju (slika 3), predvsem po kraških košenicah in na traviščih pora­slih z grmovjem (Ravnik 2002, Jogan 2007). Zunanji cvetni listi pri temnem mačjem ušesu so široki, zeleni in štrleči. Pri notranjih cvetnih listih sta stranska lista ozka, rdečerjava in po robovih valovita. Medena ustna je ovalna in po robu dlakava. V zgor­njem delu ima izraziti grbini, ki sta po notranji strani goli. Zaplata ima obliko črke H in je kovinsko modra, lahko je tudi rjava ali temno rdeča (slika 2, levo). V Sloveniji je temno mačje uho redka vrsta. Neka­teri starejši podatki so vprašljivi, saj navajajo pojavlja­nje te orhideje v notranjosti Slovenije. Na nahajališčih, kjer so zgodaj cvetoče vrste rodu Ophrys pogoste, je potrebno biti pazljiv pri določanju te vrste. Primerki, ki so morfološko zelo podobni temnemu mačjemu ušesu, se lahko pojavljajo tudi v populacijah osjelikega mačjega ušesa (O. sphegodes). Na severovzhodu Italije so botaniki temno mačje uho uvrstili v takson Ophrys incubacea subsp. incuba­cea var. septentrionalis in na ta način označili njeno severno območje uspevanja (Perazza & Lorenz 2013). Tudi ko primerjamo temna mačja ušesa v Slove­niji s primerki, ki uspevajo na jugu Istre, opazimo oči­tne razlike. Temno mačje uho je v Sloveniji zavarovano (Anonymous 2004), v Rdečem seznamu (Anonymous 2002) ima status ranljive vrste (V). 9947/2 (33T UM90) Slovenija, Primorska, srednja Soška dolina, Kanalski Kolovrat, Kamenca, travnik pod zaselkom. 520 m n. m. Leg. Dolinar B., 17.5.2002. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Kožbana, travišče nad vasjo. 326 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.4.2007. 9947/4 (33T UL99) Slovenija, Primorska, Sabotin, ob cesti proti Vrhovljam pred odcepom za zaselek Breg, travišče. 413 m n. m. Leg. Dolinar B., 29.3.2014. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Col, travnik ob cesti Col–Ajdovščina, 500m po odcepu ceste za Vrhpolje. 410 m n. m. Leg. Dolinar B., 26.05.2009. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Budanje, travnik pod cesto Col – Ajdovščina. 340 m n. m. Leg. Dolinar B., 14.4.2013. 0548/3 (33T UL93) Slovenija, Primorska, Istra, Drag­onja, dolina Dragonje, sv. Štefan, travišče z gr­movjem. 29 m n. m. Leg. Dolinar B., 7.4.2013. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Sočerga, travišče nad cesto jugovzhodno od vasi. 293 m n. m. Leg. Dolinar B., 5.4.2007. 0549/1 (33T VL03) Slovenija, Primorska, Istra, Gradin, travišče južno od vasi. 464 m n. m. Leg. Dolinar B., 9.4.2007. 3.1.3 Ophrys tommasinii Vis. Sin.: Ophrys sphegodes Mill. subsp. tommasinii (Vis.) Soó, O. tommasinii Vis subsp. araneola (Rchb) Soó, O. sphegodes Mill. subsp. araneola (Rchb.) Lainz, O. ara­nifera Huds. subsp. tommasinii (Visiani) E. G. Camus, O. araneola subsp. tommasinii (Visiani) Kreutz, O. sphecodes Mill. subsp. tommasinii (Vis.) Soó, O. litigio­sa E. G. Camus Tommasinijevo mačje uho je dobilo ime po tržaškem botaniku Muziu de Tommasiniju (1794 – 1879), ki je raziskoval floro od Julijskih Alp do Kvarnerskega zali­va. Uspeva v Istri, na Kvarnerskih otokih in v južni Dalmaciji (Kranjčev 2005, Paulus 2014). Pojavlja se v jugozahodni Nemčiji, kjer ga navajajo s sinonimom O. sphegodes subsp. araneola (Kretzschmar 2008), med­tem ko ga botaniki na Koroškem (Perko 2005) in seve­rovzhodni Italiji (Perazza & Lorenz 2013) ne ome­njajo. Vsekakor je razširjenost te vrste v Evropi prema­lo poznana, večkrat jo botaniki lokalno uvrščajo v druge taksone številnega rodu Ophrys. V Sloveniji Tommasinijevo mačje uho uspeva raztreseno po niži­nah, po suhih travnatih rastiščih, med grmovjem, v svetlih gozdovih in na gozdnih robovih (Ravnik 2002, Jogan 2007) v submediteranskem fitogeografskem ob­močju (slika 4). Zunanji cvetni listi Tommasinijevega mačjega ušesa so podolgovato jajčasti in svetlo zeleni. Pri notranjih cvetnih listih sta stranska lista četrtino manjša in ožja od zunanjih, rumenozelena in na koncu zaokrožena. Medena ustna je skoraj okrogla, brez izrazitih stranskih grbin, rahlo vzbočena in z povdarjenim rumenim rahlo dlakavim robom. Zaplata ima obliko črk X ali H, je rjave ali sive barve z rumeno ali belo obrobo. Medena ustna ima spodaj zarezo in je brez priveska, ali pa je ta komaj opazen (slika 2, desno). Tommasinijevo mačje uho lahko zamenjamo z osjelikem mačjim ušesom (Ophrys sphegodes), ki ima medeno ustno večjo, ovalno, s pou­darjenimi grbinami in rahlo rumeno obrobo (slika 5). Pri nas je Tommasinijevo mačje uho zavarovana vrsta (Anonymous 2004). V Rdeči seznam (Anonymo­us 2002) ni uvrščeno, lahko pa bi ga, glede na majhno število nahajališč, uvrstili med redke vrste (R) naše flore. 0548/1 (33T UL93) Slovenija, Primorska, Istra, Krkavče, ob kamnu (menhir) na ledini Gradišče, travišče. 266 m n. m. Leg. Dolinar B., 10.04.2010. 0548/2 (33T VL03) Slovenija, Primorska, Istra, Marezige, listopadni gozd vzhodno od vasi. 274 m n. m. Leg. Dolinar B., 9.4.2007. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Sočerga, travišče južno od vasi. 293 m n. m. Leg. Dolinar B., 5.4.2007. 0549/1 (33T VL03) Slovenija, Primorska, Istra, Gradin, grmovje ob cesti proti Abitantom. 439 m n. m. Leg. Dolinar B., 5.4.2014. 3.2 Obravnava taksonov iz oblikovnega kroga Ophrys holosericea s. lat. 3.2.1 Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter subsp. ho­losericea Sin.: Ophrys fuciflora (F. W. Schmidt) Moench, O. ara­chnites Scop., O. holoserica (Burm. f.) Greuter subsp. holoserica, O. holosericea (Burm. f.) Greuter, O. bra­chyotes Rchb., Orchis fuciflora Crantz Čmrljeliko mačje uho je zahodno-srednjeevropska vrsta. Uspeva od južne Anglije, preko srednje Evrope do Romunije na vzhodu (Delforge 2006). V bližini Slove­nije se pojavlja na avstrijskem Koroškem (Perko 2004), na Hrvaškem ob naši severovzhodni meji (Kranjčev 2005) in na zahodu v Furlaniji-Julijski krajini (Perazza & Lorenz 2013). Uspeva na polsuhih travnikih, v svetlih gozdovih in na gozdnih robovih, raztreseno v nižinah, redka je v montanskem pasu (Jogan 2007). Rastlino naj­demo v vseh fitogeografskih območjih Slovenije, redka je v dinarskem območju (Jogan et al. 2001). V subpa­nonskem območju manjka v Prekmurju (Bakan 2006). Čmrljeliko mačje uho ima jajčasto podolgovate liste, ki so v zgornjem delu ožji in obraščajo steblo. So­cvetje je rahlocvetno, z največ desetimi cvetovi, ki so po barvi in obliki zelo spremenljivi. Zunanji cvetni listi so zelenkasti, rožnati ali beli z zelenkasto žilo po sredini. Pri notranjih cvetnih listih sta stranska lista rožnato obarvana, rogljaste oblike in očitno krajša od zunanjih cvetnih listov. Žametno rjava medena ustna ima v vrhnjem delu ob strani dve izraziti grbini, spodaj je razširjena in ima na koncu navzgor zavihan nazob­čan zelenkasti privesek. Ovoj stebriča je brez kljunčka. Zaplata je v obliki črke H, lahko tudi ., ki pa je običaj­no nerazločna (slika 6, desno). Čmrljeliko mačje uho, ki večinoma uspeva v notranjosti Slovenije, lahko za­menjamo z Untchjevim mačjim ušesom, ki uspeva na Primorskem (slika 9). V Sloveniji je čmrljeliko mačje uho zavarovano (Anonymous 2004), v Rdečem seznamu (Anonymous 2002) pa uvrščeno med ranljive vrste (V). 9650/3 (33T VM22) Slovenija, Gorenjska, Bohinj, Sotes­ka, pod bivšo železniško postajo, med železniško progo in reko Savo Bohinjko, travnik s posamezni­mi grmi. 495 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.05.2010. Opomba: Ta travnik je že nekaj let melioriran, gno­jen in vrstno obubožan (Dakskobler I., 2015, in litt.). 9660/4 (33T WM52) Slovenija, Štajerska, Naraplje, suh travnik. 293 m n. m. Leg. Dolinar B., & Šenica M., 24.5.2003. 9661/1 (33T WM63) Slovenija, Štajerska, Ptujsko jeze­ro, nasip ob jezeru. 217 m n. m. Leg. Dolinar B., & Šenica M., 29.5.2005. 9760/1 (33T WM52) Slovenija, Štajerska, Donačka gora, Gornja vas, travnik nad cesto, ki vodi do pla­ninskega doma. 448 m n. m. Leg. Dolinar B., & Vreš B., 15.5.2012. 9853/3 (33T VM60) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Roje, travnik ob Savi pod Savljami. 291 m n. m. Leg. Dolinar B., 9.5.2014. 9853/3 (33T VM60) Slovenija, Ljubljanska kotlina, travniki ob Savi pod Klečami. 294 m n. m. Leg. Dolinar B., 24.5.2011. 9947/2 (33T UM90) Slovenija, Primorska, srednja Soška dolina, Kanalski Kolovrat, Kamenca, travišče pod cerkvijo sv. Matej. 510 m n. m. Leg. Dolinar B. & Trnkoczy A., 21.5.2013. 9947/1 (33T UM80) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, vzhodno od vasi Senik, travišče. 560 m n. m. Leg. Dolinar B., 20.05.2002. 9947/1 (33T UM80) Slovenija, Primorska, Korada, travnik vzhodno od vrha. 800 m n. m. Leg. Doli­nar B., 16.05.2008. 9947/1 (33T UM80) Slovenija, Primorska, Kanalski Kolovrat, Vrtače, travnik nad zaselkom. 600 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.05.2008. 9947/2 (33T UM90) Slovenija, Primorska, srednja Soška dolina, Kanalski Kolovrat, Kamenca, travnik pod vasjo. 520 m n. m. Leg. Dolinar B., 17.5.2002. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Slapnik, terasasti travniki nad vasjo. 365 m n. m. Leg. Dolinar B., 25.05.2010. 9947/4 (33T UL99) Slovenija, Primorska, Plave, Palje­vo, travišče. 310 m n. m. Leg. Dolinar B., 07.05.2002, potrjeno Dolinar B., 21. 5. 2013. 9952/1 (33T VM50) Slovenija, Gorenjska, Stanežiče, Babni dol, vlažen travnik. 366 m n. m. Leg. Doli­nar B., 24.5.2011. 9954/3 (33T VL79) Slovenija, Ljubljanska kotlina, Ravno Brdo, travnik SV od vasi. 540 m n. m. Leg. Dolinar B., 27.5.2014. 0058/4 (33T WL38) Slovenija, Dolenjska, Drnovo, travnik severozahodno od naselja. 155 m n. m. Leg. Dolinar B., 20.5.2013. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Col, travnik ob cesti Col - Ajdovščina, 500m po odcepu ceste za Vrhpolje. 410 m n. m. Leg. Dolinar B., 26.05.2009. 0152/4 (33T VL57) Slovenija, Notranjska, Ponikve (Cerknica), pri odcepu ceste proti vasi., travnik. 606 m n. m. Leg. Stergaršek J. & Dolinar B., 20.6.2014. 0153/3 (33T VL67) Slovenija, Dolenjska, Rob, travnik v sadovnjaku zahodno od vasi. 524 m n. m. Leg. Do­linar B. & Starič M., 3.6.2011. 3.2.2 Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter subsp. te­traloniae (W.P. Teschner) Kreutz Sin.: Ophrys tetraloniae W.P. Teschner Majhnocvetno čmrljeliko mačje uho je sredozemska (stenomediteranska) vrsta, ki uspeva v severovzhodni Italiji (Perazza & Lorenz 2013), v Istri, na Kvarner­skih otokih in v južni Dalmaciji (Kranjčev 2005, Delforge 2006, Paulus 2014). V Sloveniji uspeva v submediteranskem fitogeografskem območju (slika 7), pogosta je na suhih travnikih pod Kraškim robom (Ravnik 2002, Jogan 2007). Rastlina ima od 20 do 50 cm visoko steblo z razpo­tegnjenim socvetjem. Široki zunanji cvetni listi so beli, z neizrazito zeleno liso po sredini in so rahlo upognje­ni naprej. Bela, svetlo rjava ali redko rdečkasta notra­nja cvetna lista sta rogljasta, rahlo dlakava in štrleča navzgor. Temno rjava medena ustna je ovalna, lahko tudi enako dolga kot široka in po robu dlakava. V zgornjem delu ima ob strani dve grbini, ki sta po no­tranji strani rumenkasti. Med grbinama leži belo ali rumeno obrobljena zaplata v obliki črk X ali H, spodaj pa je navzgor spodvihan rumen privesek (slika 6, levo). Variabilnost majhnocvetnega čmrljelikega mačje­ga ušesa je pogosta. Najbolj spremenljiva je medena ustna z grbinama v gornjem delu in zaplata, ki je pogo­sto neizrazito oblikovana (slika 9). Mačje uho je latin­sko vrstno ime dobilo po čebelah iz rodu Tetralonia (sedaj Eucera), ki kukavičevko oprašujejo. V Sloveniji je majhnocvetno čmrljeliko mačje uho, tako kot vse naše kukavičevke, zavarovana rastlinska vrsta (Anonymous 2004). 9947/2 (33T UM90) Slovenija, Primorska, Kanalski Kolovrat, srednja Soška dolina, Kamenca, travnik pod vasjo. 519 m n. m. Leg. Dolinar B. & Trnkoczy A., 21.5.2013. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Col, travnik pod cesto Col - Ajdovščina, travnik s posamezni­mi grmi. 418 m n. m. Leg. Dolinar B., 21.5.2014. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Vipavska do­lina, Col, travnik pod cesto Col – Ajdovščina. 403 m n. m. Leg. Dolinar B., 8.6.2013. 0449/3 (33T VL14) Slovenija, Primorska, Istra, Hras­tovlje, Rižana, izvir Rižane, travišče. 75 m n. m. Leg. Dolinar B., 1.5.2011. 0449/3 (33T VL14) Slovenija, Primorska, Istra, Hras­tovlje, vlažen travnik S od izvira Rižane. 76 m n. m. Leg. Dolinar B., 1.5.2011. 0449/4 (33T VL14) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Brežec pri Podgorju, ob cesti Podpeč - Zazid., travnik s posameznimi grmi. 380 m n. m. Leg. Do­linar B., 21.4.2012. 0449/4 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Zazid, travnik zahodno od vasi. 394 m n. m. Leg. Dolinar B., 10.6.2012. 0451/4 (33T VL44) Slovenija, Primorska, dolina Reke, Kuteževo, travišče zahodno od vasi. 450 m n. m. 5.6.2013. Leg. Dolinar B., 5.6.2013. 0451/4 (33T VL44) Slovenija, Primorska, dolina Reke, Kuteževo, travišče ob flišni sipini zahodno od vasi. 453 m n. m. 25.6.2011. Leg. Dolinar B. & Poljšak F., 25.6.2011. 0548/2 (33T VL03) Slovenija, Primorska, Istra, Drag­onja, Škrline, sotočje potoka Rokave in Dragonje. 75 m n. m. Leg. Dolinar B., 19. 5.2015. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Maršiči, travišče vzhodno od vasi. 121 m n. m. Leg. Dolinar B., 24. 5. 2012, potrjeno Dolinar B,. 18.5.2014. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Maršiči, travnik z grmovjem ob gozdu vzhodno od vasi. 125 m n. m. Leg. Dolinar B., 18.5.2014. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Pisari, travnik s posameznimi grmi. 177 m n. m. Leg. Do­linar B., 29.5.2011. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Pisari, travišče vzhodno od vasi. 153 m n. m. Leg. Dolinar B., 24.5.2012. 3.2.3 Ophrys holosericea (Burm. f.) Greuter subsp. unt­chjii (M. Schulze) Kreutz Sin.: Ophrys untchjii (M. Schulze) P. Delforge, O. fuci­flora (F. W. Schmidt) Moench var. untchjii (M. Schul­ze) Soó, O. fuciflora (F. W. Schmidt) Moench subsp. untchjii M. Schulze, O. holosericea (Burm. f.) Greuter subsp. medea (Devillers & Devillers-Tersch.) Kreutz, O. medea Devillers & Devillers-Tersch., O. holoserica (Burm. f.) Greuter subsp. untchjii (M. Schulze) Kreutz, O. serotina auc., non Rolli ex Paulus Untchjevo mačje uho je submediteranska vrsta, ki uspeva na Hrvaškem v Istri in na Kvarnerskih otokih (Kranjčev 2005, Delforge 2006, Paulus 2014) in v se­verovzhodnem delu Italije (Perazza & Lorenz 2013). Pri nas se pojavlja v submediteranskem fitogeografskem območju, od Kanalskega Kolovrata preko Vipavske do­line do Kraškega roba in doline Reke pri Ilirski Bistrici (slika 8). Posamezni primerki, ki morfološko ustrezajo Unchijevemu mačjemu ušesu, se pojavljajo tudi znotraj večjih populacij čmrljelikega mačjega ušesa v predalp­skem in subpanonskem fitogeografskem območju. Untchjevo mačje uho ima v redkem socvetju do osem majhnih cvetov. Zunanji cvetni listi so zeleni, redko tudi beli ali rožnati in rahlo ukrivljeni naprej. Notranja cvetna lista sta dlakava, kratka, priostrena v konico in zelenkasta. Medena ustna je enako dolga in široka, ob robu rahlo dlakava. V zgornjem delu ima dve izraziti zelenkasti grbini, ki sta po notranji strani goli. Med njima je rumeno obrobljena zaplata v obliki črk H ali X. Na spodnji strani ima čokat in naprej obr­njen rumenozelen privesek (slika 6, sredina). Karl Untchj je bil madžarski botanik, po katerem je dobilo mačje uho vrstno ime. Rodil se je v Herman­nstadtu (Nagy Szeben, Sibi) v tedanji Avstroogrski, in služboval v Puli, kot kraljevi ladijski inženir. Ukvarjal se je z botaniko in dobro poznal floro Istre. V Sloveniji je Untchjevo mačje uho, tako kot vse naše kukavičevke, zavarovana rastlinska vrsta. (Anonymous 2004). 9947/2 (33T UM90) Slovenija, Primorska, srednja Soška dolina, Kanalski Kolovrat, vas Kamenca, travnik pod vasjo. 517 m n. m. Leg. Dolinar B. & Trnkoczy A., 21.5.2013. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Vipavska do­lina, Col, travnik pod cesto Col – Ajdovščina. 403 m n. m. Leg. Dolinar B., 8.6.2013. 0149/2 (33T VL18) Slovenija, Primorska, Vipavska do­lina, Col, travnik nad cesto Col – Ajdovščina. 435 m n. m. Leg. Dolinar B. & Seliškar A., 21.5.2014. 0449/3 (33T VL14) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Podpeč, travišče. 350 m n. m. Leg. Dolinar B., 20.05.2007. 0449/4 (33T VL14) Slovenija, Primorska, Kraški rob, Brežec pri Podgorju, ob cesti Podpeč - Zazid, travnik s posameznimi grmi. 380 m n. m. Leg. Do­linar B., 10.6.2012. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Kožbana (vzhodno od pokopališča), travišče. 320 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.05.2008. 9947/3 (33T UL89) Slovenija, Primorska, Goriška Brda, Kožbana, travišče pod vasjo, ob cesti Kožbana- Neblo. 229 m n. m. Leg. Dolinar B., 16.5.2007. 0548/2 (33T VL03) Slovenija, Primorska, Istra, Župančiči, Rokava, ob desnem bregu potoka. 90 m n. m. 19.5.2015. Leg. Dolinar B., 19.5.2015. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Maršiči, travnik severovzhodno od vasi. 121 m n. m. Leg. Dolinar B., 24.5.2012. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Maršiči, travnik vzhodno od vasi. 125 m n. m. Leg. Dolinar B., 18.5.2014. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Pisari, travišče ob njivi zasajeni s sivko. 159 m n. m. Leg. Dolinar B., 12.5.2013. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Pisari, travišče vzhodno od zaselka ob gozdu. 163 m n. m. Leg. Dolinar B., 12.5.2013. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Gračišče, Galantiči, travišče jugovzhodno od vasi. 317 m n. m. Leg. Dolinar B., Kocjan M. & Kosec J., 21.5.2008. 0549/1 (33T VL13) Slovenija, Primorska, Istra, Pisari, travišče vzhodno od vasi. 153 m n. m. Leg. Dolinar B., 24.5.2012. 0451/4 (33T VL44) Slovenija, Primorska, dolina Reke, Kuteževo, travnata gozdna jasa zahodno od vasi. 453 m n. m. Leg. Dolinar B., 5.6.2013. 0451/4 (33T VL44) Slovenija, Primorska, dolina Reke, Kuteževo, travišče na flišni sipini zahodno od vasi. 453 m n. m. Leg. Dolinar B. & Poljšak F., 19.6.2012. 4 ZAKLJUČKI Za pričujoč članek sem popisoval, fotografiral in zbiral podatke o razširjenosti nekaterih vrst rodu Ophrys in s tem želel pripomoči k lažjemu prepoznavanju mačjih ušes v Sloveniji. Popis je pokazal, da je raznovrstnost mačjih ušes v Sloveniji velika, s številnimi medvrstni­mi križanci in varietetami znotraj posamezne vrste. Zavedam se, da morfometrična metoda v prihodnje verjetno ne bo zadostna za dovolj natančno določitev posameznih taksonov mačjih ušes, temveč bo potreb­no uporabiti metode populacijske genetike in za pri­merjavo upoštevati vrste, ki uspevajo v naši soseščini na Hrvaškem, Avstriji, Italiji in tudi drugod. 5 SUMMARY For the present article, data on the distribution of some taxa from the genus Ophrys has been listed, photo­graphed and collected with the intention to facilitate the identification of Ophrys species in Slovenia. The survey has shown a large diversity of Ophrys species in Slovenia, with many interspecific hybrids and varieties within each species. Nevertheless, the morphometric method may not be sufficient for accurate identificati­on of different taxa in the future, requiring instead re­course to the methods of population genetics and com­parisons with the species that thrive in neighbouring Croatia, Austria, Italy and elsewhere. ZAHVALA Za pomoč pri popisu rastlin na terenu se zahvaljujem J. Kavšku, M. Kocjanu, J. Koscu, F. Poljšaku, A. Seliškar­ju, J. Stergaršku, M. Šenici, A. Trnkoczyju in B. Vrešu. Zahvaljujem se I. Dakskoblerju, M. Kocjanu, A. Seli­škarju in B. Vrešu, ki so s koristnimi opombami in do­polnili izboljšali preglednost članka in J. Stergaršku za izdelavo slike 1. 6 LITERATURA – REFERENCES Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči sez­nam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82), pp. 8893-8910. Anonymous, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.Ur. l. RS, št.46/04. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja: prispevek k poznavanju flori. Prekmurja. Razvojni cen­ter. Lendava. Delforge, P., 2006: Orchids of Europe, North Africa and the Middle East. Timber Press. London. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga. Podsmreka. Jogan, N., 2000: Naše orhideje. Ključ za določanje divjerastočih kukavičevk v Sloveniji. Samozaložba. Ljubljana. Jogan, N. (ur.), Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc - Krajšek S. & B. Trčak, 2001: Gradivo za atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravs­kem polju. Jogan, N., 2007: Orchidaceae – kukavičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije: ključ za določanje prapro­tnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. pp. 762–784. Kranjčev, R., 2005: Hrvatske orhideje. Prilozi za hrvatsku floru: AKD. Zagreb. Kretzschmar, H, 2008: Die Orchideen Deutschlands und angrenzender Laender. Quelle & Meyer Verlag GmbH & Co. Wiebelsheim. Otopal, J. & M. Kaligarič, 2012: Botanične redkosti iz Slovenske Istre: vpliv Sredozemskega roba. Annales (Koper) 22(2): 139-144. Paulus, H., 2014: Ophrys L. – Ragwurz. In: W. K. Rottensteiner (ed.): Exkursionsflora für Istrien. Verlag des Natur­wissenschaftlichen Vereins für Kärnten. Klagenfurt. pp. 628–632. Perazza, G. & R. Lorenz, 2013: Le orchidee dell'Italia nordorientale, atlante corologico e guida al riconoscimento. CIV pubblicazione del Museo Civico di Rovereto, Edizioni Osiride. Rovereto. Perko, M. L., 2004: Die Orchideen Kärntens. Kärntner Druckerei. Klagenfurt. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU. Ljubljana. 1 Bizjanova 21, 1107 Ljubljana, branko.dolinar@telemach.net Slika 1: Zgradba cveta pri rodu Ophrys. (risba J. Stergaršek) Figure 1: Structure of the flower in genus. Ophrys (drawing J. Stergaršek) Slika 2: Ophrys incubacea (levo), O. sphegodes (sredina), O. tommasinii (desno). (foto B. Dolinar) Figure 2: Ophrys incubacea (left), O. sphegodes (centre), O. tommasinii (right). (foto B. Dolinar) Ophrys incubacea Slika 3: Razširjenost temnega mačjega ušesa (Ophrys incubacea) v Sloveniji Figure 3: Distribution of Ophrys incubacea in Slovenia Ophrys tommasinii Slika 4: Razširjenost Tommasinijevega mačjega ušesa (Ophrys tommasinii) v Sloveniji Figure 4: Distribution of Ophrys tommasinii in Slovenia Slika 5: Primerjava cvetov oblikovnega kroga Ophrys sphegodes s. lat. (foto B. Dolinar) Figure 5: Comparison of the flowers in the group Ophrys sphegodes s. lat. (foto B. Dolinar) Slika 6: Ophrys holosericea subsp. tetraloniae (levo), O. holosericea subsp. untchjii (sredina), O. holosericea subsp. holosericea (desno). (foto B. Dolinar) Figure 6: Ophrys holosericea subsp. tetraloniae (left), O. holosericea subsp. untchjii (centre), O. holosericea subsp. holosericea (right). (photo B. Dolinar) Ophrys tetraloniae Slika 7: Razširjenost majhnocvetnega čmrljelikega mačjega ušesa (O. holosericea subsp. tetraloniae) v Sloveniji Figure 7: Distribution of Ophrys holosericea subsp. tetraloniae in Slovenia Ophrys untchjii Slika 8: Razširjenost Untchjevega mačjega ušesa (Ophrys holosericea subsp. untchjii) v Sloveniji Figure 8: Distribution of Ophrys holosericea subsp. untchjii) in Slovenia Slika 9: Primerjava cvetov oblikovnega kroga Ophrys holosericea s. lat .(foto B. Dolinar) Figure 9: Comparison of the flowers in the group Ophrys holosericea s. lat. (photo B. Dolinar) ANMERKUNGEN ZU EPIPACTIS NORDENIORUM ROBATSCH ANMERKUNGEN ZU EPIPACTIS NORDENIORUM ROBATSCH 52 53 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 51–56, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 ANMERKUNGEN ZU EPIPACTIS NORDENIORUM ROBATSCH SOME NOTES ON EPIPACTIS NORDENIORUM ROBATSCH Stefan HERTEL1 ZUSAMMENFASSUNG Anmerkungen zu Epipactis nordeniorum Bei mehreren Reisen nach Slowenien und Kroatien wer­den verschiedene Fundorte von Epipactis nordeniorum auf­gesucht. Die gesehenen Pflanzen entsprechen vollumfäng­lich dieser Art und liegen in ihrer Variationsbreite innerhalb der bekannten Formen aus Österreich und Ungarn. Keywords: Orchidaceae; Epipactis, Epipactis norde­niorum, Verbreitung, Ökologie, Flora Sloweniens ABSTRACT Some notes on Epipactis nordeniorum During several trips to Slovenia and Croatia certain lo­cations of Epipactis nordeniorum have been visited. The plants observed there can be regarded as variation of the forms of the same species seen in Austria and Hungary. Keywords: Orchidaceae; Epipactis, Epipactis norde­niorum, distribution, ecology, flora of Slovenia 1 EINLEITUNG Der Autor beschäftigt sich seit über 15 Jahren intensiv mit der Gattung Epipactis. Die ersten Pflanzen von Epipactis nordeniorum sah er in dem bekannten und für die Art untypischen Sekundärbiotop im Schlos­spark von Pinkafeld (Burgenland, Österreich), wenige weitere Exemplare in ursprünglichen Biotopen der weiteren Umgebung, im Günser Gebirge (Burgenland, Österreich). Danach begegnete ihm die Art mehrfach auf zwei Reisen 2004 und 2005 nach Ungarn, sowohl am Locus classicus von Epipactis tallosii bei Nyirad, insbesondere aber im Mecsek-Gebirge (Pecs, Ungarn). Epipactis nordeniorum wird gerne von anderen Au­waldarten der Gattung Epipactis begleitet. Dies sind im Einzelnen Epipactis albensis im Günser Gebirge, Epipactis tallosii bei Nyirad und Epipactis mecsekensis im Mecsek-Gebirge. 2008 wurde er von Roko Čičmir, Zagreb, gebeten, einige Populationen in Kroatien und Slowenien zu be­gutachten, über deren Zuordnung keine absolute Si­cherheit bestand. Insbesondere war aufgefallen, dass die vermuteten Epipactis nordeniorum unterschiedlich ausgeprägt waren. Ein weiteres Ziel war das Auffinden weiterer Populationen von Epipactis rivularis und das genaue Studium dieser Art am Locus typicus. Epipactis nordeniorum ist durch die fast kugeligen Blütenknospen und die rundlichen Früchte sowohl im knospigen, als auch im verblühten Zustand gut von den anderen, sie begleitenden Epipactis-Arten zu un­terscheiden, die länglichere Knospen, bzw. schmalere Früchte aufweisen (Robatsch 1991, Delforge 2005, AHO Bayern e.V. 2014). Das ist sehr hilfreich, da man die Pflanzen nicht immer blühend vorfindet. Dagegen ist eine Zuordnung anhand von Habitus und Laubblät­tern nicht sicher möglich. Als feuchtigkeitsliebende Art wächst Epipactis nordeniorum gerne entlang von Bächen und in Bach­schluchten. Sie kann aber auch an anderen Stellen mit ausreichender Wasserversorgung beobachtet werden, wie z.B. in lehmig feuchten Bergwäldern (Mecsek-Ge­birge, Ungarn), in Sumpfwäldern (Krakovski Gozd, Slowenien) oder sogar in halbschattigen Wiesen mit ausreichend Feuchtigkeit (Pinkafeld, Österreich). Auch weitere Auwaldarten der Gattung Epipactis wie Epi­pactis moravica bei Stupava (Slowakei) oder Epipactis albensis bei Görlitz (Deutschland) wachsen bisweilen in ausreichend feuchten Wiesen (Hertel, persönliche Beobachtungen). Nach intensivem Studium von Epipactis rivularis am Locus classicus sollte eine weitere, der wenigen be­kannten Populationen dieser Art untersucht werden. Ein einsetzendes Gewitter zwang uns allerdings, das Vorhaben abzubrechen, kaum dass wir die Pflanzen erreicht hatten. Allerdings konnten wir noch feststel­len, dass es sich dabei ausschließlich um Epipactis nor­deniorum und nicht um Epipactis rivularis handelte. Am Medvednica, einem Bergmassiv nördlich von Zagreb (Kroatien) wurde eine weitere Stelle aufge­sucht, die sich ebenfalls als Epipactis nordeniorum her­ausstellte. Mit einer Höhe von 760 m ü. N.N. war der zweite dieser Fundorte ein ungewöhnlich hoch gelege­ner Standort dieser Art. Am nächsten Tag studierten wir zwei individuen­reiche Populationen von Epipactis nordeniorum im Krakovski Gozd südwestlich von Krško (Slowenien), die uns Jože Kosec (aus Šinkov Turn, Slowenien) zeig­te. Dabei wurden unterschiedliche Ausprägungen fest­gestellt, die bereits früher in Österreich und Ungarn beobachtet wurden: Typ A: Im bereits erwähnten Schlosspark von Pinka­feld hat Epipactis nordeniorum eher ein rötli­ches Epichil mit relativ krausen Kalli und ge­zähnten Epichilrändern. Der Durchgang vom Hypochil zum Epichil ist eher eng Typ U: In Ungarn ist das Epichil eher weiß mit meist nur leichter rosa Tönung, die Kalli sind völlig glatt und die Epichilränder ungezähnt. Der Durchgang vom Hypochil zum Epichil ist eher breit. Bisher konnte an einem Standort oder sogar in einer Gegend immer nur einer der beiden Typen gefun­den werden. Auch im Krakovski Gozd schien dies auf den ersten Blick der Fall zu sein. Die eine Population tendierte mehr zu Typ A, die andere mehr zu Typ B. Bei genauerer Betrachtung der Pflanzen zeigte sich aber, dass die Pflanzen vom Typ A weniger krause Höcker hatten und die Lippenränder kaum bis gar nicht ge­zähnt waren. Die Pflanzen vom Typ U hatten dagegen etwas stärkere, wenn auch glatte Kalli. Letztendlich va­riieren die Pflanzen dort in einer Bandbreite die zwi­schen den beiden Typen liegt, ohne jedoch die Extrem­formen aus Österreich und Ungarn zu erreichen. Angeregt durch die Erstbeschreibung von Epipac­tis autumnalis unternahmen Helmut Presser und ich vier Wochen später eine weitere Exkursion, die uns im weiteren Verlauf auch nach Kroatien und Slowenien führte. Uns war bekannt, dass alle bisher beobachteten sogenannten Auwald-Epipactis-Arten nach der nor­malen Blütezeit vereinzelt bis in den November blühen konnten. Nachdem dies Roko Čičmir, Zagreb, auch bei Epipactis rivularis beobachtet hatte, lag die Vermutung nahe, dass das bei Epipactis nordeniorum ebenfalls der Fall ist. Eine erste aufblühende Pflanze fanden wir am 29.08.2008 am Stausee bei Soteska, südöstlich von Žužemberk in unmittelbarer Nähe des Wassers. Auch im Krakovski Gozd blühten in beiden Populationen am 29.08.2008 noch wenige Pflanzen. Da hier bereits vier Wochen früher ein Teil der Pflanzen fruchtend war, erstreckt sich die Blütezeit über mindestens 6 Wo­chen. Auch am Medvednica und nördlich des Ivanščica in Kroatien konnten wir am 31.08.2008 an mehreren Stellen noch letzte blühende Epipactis nordeniorum finden. Auch hier war der Großteil der Pflanzen be­reits fruchtend. Die Pflanzen waren hier alle eindeutig vom Typ U. 2 SUMMARY The author get to know Epipactis nordeniorum du­ring trips to Austria and Hungary in 1998, 2004 and 2005 and studied the differences between Epipactis nordeniorum and similar species. At the beginning of August 2008 he was invited by Roko Čičmir, Zagreb, Croatia, to analyse some populations of Epipactis nor­deniorum in Croatia and Slovenia. We concluded after seeing all populations (Krakovski Gozd, Slovenia, Medvednica, Croatia) that all plants really are Epipac­tis nordeniorum also at one location where it was thought to be Epipactis rivularis before. We also realised that there are two types of Epipac­tis nordeniorum, one like in Austria (type A) and one like in Hungary (type H). Type A: reddish epichile with curly calli and dentate margins. The connection between hypochile and epichile is usually narrow. Typ U: whitish epichile with only slightly rose shading, completely smooth calli and plain margins. The connection between hypochile and epichile is usually broad. The author has undertaken a second trip with Hel­mut Presser to Slovenia and Croatia at end of August 2008 to visit the same populations again. They wanted to see if there were late flowering plants in the same places as in other related species. We could confirm the latter and discovered some new populations espe­cially around Mount Ivanščica in the very North of Croatia and a single plant near Soteska, southeast of Žužemberk, Slovenia. DANKSAGUNG – ACKNOWLEDGEMENTS Ich danke Dr. Matej Lipovšek, Maribor für die Anre­gung zu dieser Arbeit und für seine Hilfe beim Verfas­sen des englischen summary. Helmut Presser, Eichstätt hat dankenswerter den Artikel Korrektur gelesen. Dr. Matej Lipovšek, sowie Roko Čičmir, Zagreb und Jože Kosec, Ljubljana haben mir freundlicherwei­se verschiedene Fundorte von Epipactis nordeniorum gezeigt. 3 LITERATUR – REFERENCES AHO Bayern e.V., 2014: Einblicke in die Gattung Epipactis. http://www.aho-bayern.de/epipactis/fs_epipactis_1.html Croce, A., L. Bongiorni, R. De Vivo & S. Fori, 2011: Epipactis nordeniorum subsp. maricae, una nuova sottospe­cie dal Vulcano di Roccamonfina (Campania, Sud Italia). Jour. Eur. Orch. (Stuttgart) 43 (4): 833 – 846. Delforge, P., 2005: Guide des Orchidées d’Europe d’Afrique du Nord et du Proche Orient (3). Delachaux et Niestlé S.A. Lausanne – Paris. Robatsch, K., 1991: Epipactis nordeniorum K. Robatsch, spec. nova, eine neue Epipactis-Art aus der Steiermark. Mitt. Abt. Bot. Landesmus. Joanneum Graz (Graz) 20: 31-35. 1 Lerchenbergerstr. 18, D-83527 Haag, Deutschland, e-mail: kus-hertel@t-online.de Epipactis nordeniorum, Soteska 29.08.2008 Epipactis nordeniorum Typ A, Krakovski Gozd 03.08.2008 Epipactis nordeniorum Typ A, Krakovski Gozd 30.08.2008 Epipactis nordeniorum Typ U, Ivanščica 31.08.2008 Epipactis nordeniorum Typ U, Krakovski Gozd 03.08.2008 PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI KUKAVIČEVK BELE KRAJINE (JV SLOVENIJA) PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI KUKAVIČEVK BELE KRAJINE (JV SLOVENIJA) 58 59 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 57–80, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI KUKAVIČEVK BELE KRAJINE (JV SLOVENIJA) CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE DISTRIBUTION OF ORCHIDS IN BELA KRAJINA REGION (SE SLOVENIA) Jernej KAVŠEK1 IZVLEČEK Prispevek k poznavanju razširjenosti kukavičevk Bele krajine (JV Slovenija) Bela krajina je pokrajina na jugovzhodu Slovenije. Pokrajina, ki obsega območje treh občin (Črnomelj, Metlika, Semič) je v primerjavi z ostalo Slovenijo bistveno manj poseljena. Dve tretjini Bele krajine prekrivajo gozdovi in skoraj polovica je je vključene v območje Natura 2000. Njena rastlinska pestrost je v slovenskem merilu zelo velika, na kar vplivajo klimatske posebnosti, ki omogočajo uspevanje nekaterih sredozemskih in jugovzhodnoevropskih vrst. V obdobju desetih let je bilo na tem območju popisanih 35 tak­sonov kukavičevk. V Beli krajini je najpogostejša kukavičevka navadna kukavica (Anacamptis morio), ki us­peva skoraj na vseh ekstenzivnih travnikih. Podobno po­gosta je trizoba kukavica (Neotinea tridentata). Nekateri tak­soni se pojavljajo sorazmerno redko, vendar pa so njihove populacije na določenih rastiščih izredno številčne. Popu­laciji steničje kukavice (Anacamptis coriophora) in transsil­vanske prstaste kukavice (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) sta izredno številčni v okolici vasi Belčji Vrh. Populacija Fuksove prstaste kukavice (Dactylorhiza macula­ta subsp. fuchsii) je podobno številčna na smučišču Gače. Identificirana so bila tudi travniška območja večje vrstne pestrosti kukavičevk, in sicer okolica Starega Trga, smučišče Gače in okolica vasi Belčji Vrh. Ta območja so pod velikim pritiskom sukcesijskega zaraščanja in potrebujejo še poseb­no skrb za varovanje. Ključne besede: flora, ogrožene rastlinske vrste, zaraščanje, kukavičevke, Bela krajina, Slovenija ABSTRACT Contribution to the knowledge of the distribution of or­chids (Orchidaceae) in Bela krajina region (SE Slovenia) Bela Krajina is a region in southeastern Slovenia. The area of three municipalities (Črnomelj, Metlika, Semič) is in comparison with the rest of Slovenia significantly less popu­lated. Two-thirds of the region is covered by forests and nearly half of a region is part of Natura 2000. Its plant diver­sity in the Slovenian scale is very large, which is influenced by special climatic conditions that allow the growth of cer­tain types of Mediterranean and south-eastern European species. During the ten year research 35 different taxons of orchids were identified. The most common taxon of orchids in Bela krajina is green-winged orchid (Anacamptis morio), which thrives in almost every single extensive meadow. Sim­ilarly frequent is Three Toothed Orchid (Neotinea tridenta­ta). Some taxons occur relatively rarely, but their popula­tions are of extraordinary numbers at certain sites. Popula­tion of bug orchid (Anacamptis coriophora) and Transylva­nian heath spotted-orchid (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) are extremely abundant around the village Belčji Vrh. Population of Common spotted orchid (Dactylor­hiza maculata subsp. fuchsii) is similar abundance on the ski resort Gače. Three important hot spots of greater taxon abundance have been identified (surroundings of Stari Trg, ski resort Gače, surroundings of village Belčji Vrh). These areas need special protection regime to stop natural affores­tation. Key words: flora, endangered plant species, orchids, af­forestation, Bela krajina, Slovenia 1 UVOD Poznavanje flore Bele krajine je glede na številne razi­skave tega območja v zadnjih nekaj desetletjih razme­roma dobro, kljub temu pa so nahajališča nekaterih rastlinskih družin (npr. kukavičevk) ostala manj razi­skana. Pestrost kukavičevk in tudi ostale flore je izre­dno zanimiva na antropogeno nastalih travnikih, ki pa so v Beli krajini zaradi vedno bolj intenzivnega zara­ščanja v zadnjih desetletjih začeli izginjati (Kavšek 2013, Vreš & Seliškar 2013). S tako hitro sukcesijo zaraščanja travnikov se utegne zgoditi, da bodo v bli­žnji prihodnosti, predvsem v južnem delu Bele krajine, izginila številna pomembna rastišča kukavičevk. Nujno je, da temeljito opišemo sedanje stanje in ohranimo po­datke za čas, ko se bo pokrajina bistveno spremenila. 2 METODE Geografska opredelitev Bele krajine Bela krajina je pokrajina na jugovzhodu Slovenije, ki je omejena z reko Kolpo na jugu in vzhodu, s Kočevskim Rogom na zahodu in z Gorjanci na severu. Na obmo­čju treh občin (Črnomelj, Metlika, Semič) in na povr­šini približno 600 km2 živi približno 27. 000 prebival­cev. To je približno 45 prebivalcev na km2, kar je bi­stveno manj kot je gostota poseljenosti v Sloveniji (Plut 2013) s povprečno 100 prebivalci na km2. Kar 46% površine Bele krajine je uvrščene v območje Natu­ra 2000 (Hudoklin 2013). Dve območji sta dodatno zavarovani v okviru Krajinskega parka Lahinja in Kra­jinskega parka Kolpa. Osrednji del Bele krajine obsega nizek kraški rav­nik, ki ga obdajata višji kraški planoti Kočevski rog in Gorjanci, katerih dela prav tako spadata v Belo krajino, čeprav bi po fitogeografski opredelitvi območji lahko izločili. Krasški ravnik gradijo pretežno kredni apnen­ci in dolomiti, ki se na tektonsko dvignjenem območju Gorjancev, Kočevskega Roga in Poljanske gore izme­njujejo s starejšimi triasnimi in jurskimi apnenci (Kaj­tezović 2007). Na severnih obronkih Bele krajine so pogosti ostanki poznojurskih apnencev, v okolici Dra­šičev pa muljevci, peščenjaki in breče, ki sestavljajo fliš. V okolici vasi Hrast pri Vinici je s preperevanjem karbonatnih kamnin nastal boksit, v okolici Kanižari­ce (območje Kanižariške kadunje) pa se pojavljajo je­zerski sedimenti iz miocena, kjer je v procesu karboni­fikacije nastal premog. Geološko najmlajši so aluvijal­ni rečni nanosi ob Kolpi (muljasto peščeni nanosi) in Lahinji (glinasti nanosi) (Jeršek & Rožič 2013). Podnebje Bele krajine uvrščamo v zmerno celin­sko ali subpanonsko, kjer je povprečna aprilska tempe­ratura enaka oktobrski in ima submediteranski pada­vinski režim (s prvim padavinskim maksimumom v avgustu in drugim v novembru, medtem ko padavin­ski minimum nastopi v februarju) s povprečno količi­no padavin od 1200 mm do 1300 mm (Kajtezović, ibid). Na obrobju v Kočevskem Rogu in na Gorjancih se zaradi večje nadmorske višine pojavlja gorska klima, kjer je padavin več kot na ravniku. Povprečna letna temperatura znaša 10,1 °C, kar je nad slovenskim povprečjem. Na leto je v povprečju 10 dni z minimalno temperaturo -10 °C in v povprečju 14 dni z maksimalno temperaturo 30 °C. Pogosti tempera­turni viški so posledica močnejših vplivov s panonske strani. Visoka srednja mesečna temperatura spomladi omogoča zgoden začetek vegetacije (Kajtezović, ibid). Fitogeografska opredelitev Bele krajine Geografsko pripada Bela krajina obronkom Dinarske­ga gorstva, v fitogeografskem pogledu pa leži v preddi­narskem območju Slovenije (po razdelitvi M. Wraber­ja) in v pretežnem delu pripada belokranjskemu dis­triktu preddinarskega podsektorja Ilirske province evrosibirsko-severnoameriške florne regije (Vreš & Seliškar 2013). Rastlinska pestrost Bele krajine je v slovenskem merilu zelo velika. Po doslej znanih in zbranih podat­kih v Beli krajini, ki predstavlja zgolj 3 odstotke oze­mlja Slovenije, uspeva več kot 1150 različnih prapro­tnic in semenk, kar predstavlja eno tretjino za Sloveni­jo znanih taksonov. Med njimi je 130 naravovarstveno pomembnih vrst, od teh 100 ogroženih (s slovenskega rdečega seznama) in 70 zavarovanih (Vreš & Seli­škar, ibid). Ni presenetljivo, da skoraj tretjinski delež rastlinskih vrst predstavljajo sredozemske in jugo­vzhodnoevropske rastline skupaj z JV-alpskimi in ilir­skimi (balkanskimi) vrstami. Drugi dve tretjini vrst so evropsko (Z-azijsko), evrosibirsko in evrazijsko (S­-ameriško) razširjene vrste (Vreš & Seliškar, ibid). Zaradi kamninske sestave je v Beli krajini zelo malo močvirij. Med redkimi močvirnimi predeli izsto­pajo Lahinjski in Nerajski lugi v povirnem delu Lahi­nje, kjer je kompleks močvirij, vlažnih in mokrotnih travnikov, visokega šašja, trstišč in gozdnih površin (Vreš & Seliškar, ibid). Belokranjski steljniki so naslednja botanična po­sebnost Bele krajine. Steljnik je kmetijska površina, po­rasla s posamičnimi drevesi – večinoma z brezo (Betu­la pendula Roth. ), rdečim borom (Pinus sylvestris L. ) in trepetliko (Populus tremula L. ). V podrasti prevla­dujejo orlova praprot (Pteridium aquilinum (L. ) Kuhn), jesenska vresa (Calluna vulgaris (L. ) Hull) ter spomladanska resa (Erica carnea L. ). Naselitev Bele krajine v preteklosti in boj za preživetje je narekoval izsekavanje nižinskega gozda belega gabra in hrasta za pridobitev obdelovalnih kmetijskih površin (Ivanovič 2013). Steljniki so zdaj zaradi več vzrokov izredno iz­postavljeni zaraščanju. Severno od Metlike so jih del zavarovali in jih še vedno obdelujejo (kosijo) po tradi­cionalni metodi in s tem preprečujejo sukcesijo v gozd. Zaraščanje Bele krajine Danes je Bela krajina zelo gozdnata pokrajina, saj je bilo po nekaterih ocenah leta 2010 kar 68% površin označe­nih za gozd. Leta 1965 je bilo takšnih le 27% površin (Grah 2013). Brez vpliva človeka bi bila pokrajina popol­noma zaraščena z gozdovi, število vrst v takšni popolno­ma naravni pokrajini pa bi bilo zagotovo nižje kot je v antropogeno preoblikovani pokrajini predindustrijske dobe (Wohlgemuth et al. 2002). Očiten trend zarašča­nja Bele krajine je zagotovo odraz porusˇenega ravnotezˇja med socioekonomskim polozˇajem prebivalstva in narav­nimi mozˇnostmi za kmetijsko pridelavo (Cunder 1999). Zaraščanje opuščenih kmetijskih površin ne pote­ka povsod enako hitro. Od zemljisˇkih kategorij se naj­hitreje zarasˇcˇajo pasˇniki, pocˇasneje travniki, na njivah in drugih intenzivno obdelanih zemljisˇcˇih je ta proces najpocˇasnejsˇi. Intenzivnejsˇe je zarasˇcˇanje v obmocˇjih z veliko dolzˇino gozdnatega roba oziroma tam, kjer so kmetijska zemljisˇcˇa in gozdovi mozaicˇno prepleteni (Ilc 2008). Najobsežnejše površine so se zarasle v južnem delu Bele krajine, kjer so bili pogoji za intenzivno kmetova­nje najslabši. Suhi travniki s toploljubnim rastlinstvom so se začeli spreminjati v pionirske sestoje visokih ste­blik in grmišč, ponekod pa so jih posadili z iglavci. Močnejše zaraščanje je tudi v okolici Semiča, medtem ko je v okolici Metlike in Črnomlja intenzivnost majh­na (Grah, ibid). V tradicionalno gozdnatem predelu Bele krajine (obronki Kočevskega Roga in Gorjancev) ni opaziti sprememb, čeprav obstaja velika verjetnost za zarašča­nje večjih osamelih travnatih površin (npr. Ponikve in smučišče Gače). Na splošno lahko rečemo, da je Bela krajina izre­dno izpostavljena zaraščanju, posebej na območjih, kjer so pogoji za intenzivno kmetovanje slabi. V stro­kovnih krogih se pogosto kresˇejo mnenja o tem, ali je zarasˇcˇanje kmetijskih zemljisˇcˇ glede vplivov na okolje pozitiven ali negativen proces. Nekateri ekologi trdijo, da prav zarasˇcˇanje povrsˇin prispeva k izboljsˇanju splosˇnega ekolosˇkega stanja v prostoru (Cunder, ibid). Vsekakor je potrebno v primeru Bele krajine upošteva­ti dejstvo, da je na teh območjih biotska pestrost najve­čja in bo z zaraščanjem izginila oz. se bistveno zmanj­šala. S tem bodo izginile ogrožene travniške vrste ku­kavičevk, vse več pa bo gozdnih vrst. Raziskovalne metode Za namene popisovanja kukavičevk je bila uporabljena širša opredelitev območja Bele krajine. Poleg fitogeo­grafske opredelitve smo upoštevali tudi geografsko­-politično opredelitev. Pri imenih taksonov sledimo navedbam knjige Kukavičevke v Sloveniji (Dolinar 2015). Terensko popisovanje smo izvajali skladno s sre­dnjeevropsko metodo (Niklfeld 1971) in sicer v kva­drantih, ki vključujejo občine Črnomelj, Metlika in Semič (Slika 1). V prvih letih kartiranje ni potekalo sistematično, toda osnovne podatke (takson, koordi­nate, datum najdbe, itd) o najdbah smo vnašali v pri­ročne baze podatkov. Z napredkom informacijske teh­nike in znanja popisovalcev je kartiranje postalo vse bolj sistematično. Podatke smo vnašali v naprednejše baze podatkov, večalo se je število dodatnih atributov najdb (MTB kvadranti, habitatni tip, gostota, faza ra­zvoja, itd). Starejši podatki so ostali nespremenjeni, ker jih je za nazaj zelo težko opredeljevati. Manjši del po­datkov so prispevali še nekateri ljubiteljski botaniki, vendar smo vsako najdbo osebno preverili in jo tako bodisi potrdili bodisi zavrgli. Vsi podatki so shranjeni pri avtorju prispevka v zbirki podatkov v orodju MS ACCESS. Identifikacja nekaterih taksonov je bila izve­dena na rastlinah, ki so bile osemenjene, zato vsi datu­mi najdb ne prikazujejo čas cvetenja. Koordinate najdb smo v prvih letih popisovanja pridobili s pomočjo orodja Google Zemlja, v kasnejših letih pa s pomočjo GPS naprav v pametnih telefonih. Nobena od omenjenih metod ni popolnoma natančna, vendar smo ob vnosu podatkov v bazo podatkov del le-teh verificirali s pomočjo kart na portalu Geopedia. Naknadno smo iz koordinat določili nadmorsko višino vsake najdbe s pomočjo spletne aplikacije GPSVisuali­zer. Tako pridobljene nadmorske višine smo naknadno vizualno verificirali na kartah na portalu Geopedia. 3 REZULTATI Anacamptis coriophora (L. ) R. M. Bateman, A. M. Pridgeon & M. W. Chase - steničja kukavica 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 179 m nm. v. Det. J. Kavšek, 11. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 160 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. 0458/3 Slovenija: Bela krajina, Marindol, 216 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 06. 2012. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 163 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 05. 2012. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Gornji Suhor pri Vinici, 171 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 06. 2012. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Hrast pri Vinici, 179 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 05. 2011. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Žuniči, 202 - 204 m nm. v. Det. J. Kavšek, 22. 05. 2011, 27. 05. 2012. Zelo zanimivo je rastišče pri vasi Belčji Vrh, kjer se na površini 1,5 ha na suhem travniku pojavlja zelo ob­sežna populacija tega taksona (več kot 100 osebkov). Na istem travniku rastejo tudi navadna kukavica (Anacamptis morio), trizoba kukavica (Neotinea tri­dentata), osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), zavita škrbica (Spiranthes spiralis) in piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), če omenimo samo nekaj za­nimivejših. Anacamptis morio (L. ) R. M. Bateman, A. M. Pridgeon & M. W. Chase - navadna kukavica 0257/3 Slovenija: Bela krajina, Jugorje, 555 - 571 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 05. 2015. 0257/3 Slovenija: Bela krajina, Maline, 438 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0257/4 Slovenija: Bela krajina, Ravnace, 418 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2015. 0258/3 Slovenija: Bela krajina, Krašnji Vrh, 408 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Brezje pri Rožnem Dolu, 418 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Črmošnjice, 434 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2014. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 733 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 05. 2013. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Pribišje, 462 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Gaber, 248 - 490 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 05. 2013, 20. 04. 2014. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Brezova Reber, 466 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Osojnik, 329 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Štrekljevec, 187 - 264 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014, 25. 04. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Dolnji Suhor pri Met­liki, 306 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Gornja Lokvica, 232 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Krvavčji Vrh, 216 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Kot pri Semiču, 216 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 04. 2014. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Praprot, 199 - 206 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Ručetna vas, 193 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2014. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Stranska vas, 187 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0358/1 Slovenija: Bela krajina, Boldraž, 197 - 198 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2012. 0358/3 Slovenija: Bela krajina, Božakovo, 162 - 190 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Dobliče, 163 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Rodine, 302 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Talčji Vrh, 162 - 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2013, 04. 05. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Tušev Dol, 222 - 230 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 05. 2010, 04. 05. 2014. 0456/3 Slovenija: Bela krajina, Kovača vas, 378 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Dragovanja vas, 188 - 208 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 170 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2013, 06. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Zapudje, 201 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2013. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Črnomelj, 154 - 188 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012, 26. 04. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Dolnja Paka, 182 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 04. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Svibnik, 153 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 04. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Talčji Vrh, 161 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 04. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Tribuče, 194 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 160 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Butoraj, 199 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2010. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Golek, 145 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2012, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 185 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Knežina, 217 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2013. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Obrh, 146 m nm. v. Det. J. Kavšek, 11. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Pusti Gradec, 165 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zapudje, 240 m nm. v. Det. J. Kavšek, 01. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Adlešiči, 213 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Bedenj, 209 - 210 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012, 02. 05. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Bojanci, 259 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 05. 2013. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Dolenjci, 202 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Jankoviči, 161 - 196 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Pobrežje, 193 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 04. 2012. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Tribuče, 194 - 196 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhovci, 211 - 232 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014, 13. 05. 2014. 0458/3 Slovenija: Bela krajina, Marindol, 202 - 226 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2011, 29. 04. 2012. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Kovača vas, 378 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 04. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 343 m nm. v. Det. J. Kavšek, 06. 05. 2010. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 342 m nm. v. Det. J. Kavšek, 08. 05. 2010. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 358 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 05. 2013. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Zapudje, 167 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2013. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Drenovec, 204 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Gornji Suhor pri Met­liki, 168 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Perudina, 237 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Sečje selo, 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2013. 0557/2 Slovenija: Bela krajina, Balkovci, 292 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0557/2 Slovenija: Bela krajina, Vinica, 187 - 200 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 04. 2011, 27. 04. 2014. 0557/2 Slovenija: Bela krajina, Zilje, 266 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0557/3 Slovenija: Bela krajina, Damelj, 206 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 05. 2013. 0557/3 Slovenija: Bela krajina, Draga, 233 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 05. 2013. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Miliči, 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Preloka, 201 - 253 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 04. 2011, 27. 04. 2014. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Žuniči, 194 - 203 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2011, 27. 05. 2012. Anacamptis palustris (Jacq. ) R. M. Bateman, A. M. Pridgeon & M. W. Chase - močvirska ku­kavica 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Golek, 145 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Nerajski lugi, 143 - 148 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2009, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 158 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 05. 2015. V Beli krajini je dolgo veljalo, da raste močvirska kukavica zgolj v Nerajskih Lugih. Popisovanja so po­kazala, da je dokaj pogosta tudi na nizkem barju v oko­lici vasi Golek, ki prav tako kot Nerajski Lugi leži v zgornjem toku reke Lahinje (zračna razdalja med obema območjema znaša 2,7 km). Na tem območju je bila v preteklosti izvedena melioracija zemljišč, vendar je k sreči ostal del zemljišč skoraj v nespremenjeni obli­ki in tako omogočil preživetje taksona. Z opuščanjem intenzivnega kmetovanja in vzdrževanja celotnega sis­tema, so se meliorirana zemljišča začela zaraščati in spreminjati nazaj v nizko močvirje. To je omogočilo ponovno razširitev močvirske kukavice skoraj na celo­tno območje melioriranih močvirij. Anacamptis pyramidalis (L. ) Rich. - piramidasti pilovec 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 152 - 166 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 05. 2009, 10. 06. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 163 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 164 - 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015, 30. 05. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhovci, 229 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 210 - 264 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2008, 27. 05. 2012. Cephalanthera damasonium (Mill. ) Druce - ble­da naglavka 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Resa, 782 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 06. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 665 - 861 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 07. 2009, 19. 05. 2012. 0356/3 Slovenija: Bela krajina, Golobinjek, 970 m nm. v. Det. J. Kavšek, 06. 06. 2014. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Mirna gora, 960 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Planina, 776 m nm. v. Det. J. Kavšek, 17. 08. 2014. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Črnomelj, 172 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2015. 0358/1 Slovenija: Bela krajina, Drašiči, 241 m nm. v. Det. J. Kavšek, 12. 05. 2013. 0358/1 Slovenija: Bela krajina, Drašički stelniki, 184 m nm. v. Det. J. Kavšek, 12. 05. 2012. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Miklarji, 602 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Tušev Dol, 228 m nm. v. Det. J. Kavšek, 04. 05. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 249 - 337 m nm. v. Det. J. Kavšek, 22. 05. 2010, 23. 05. 2010. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Močile, 343 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 06. 2015. Cephalanthera longifolia (L. ) Fritsch - dolgo­listna naglavka 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Črmošnjice, 464 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2014. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 675 - 959 m nm. v. Det. J. Kavšek, 12. 06. 2010, 18. 05. 2013. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Ponikve, 818 m nm. v. Det. J. Kavšek, 05. 06. 2010. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Podgora, 669 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 158 m nm. v. Det. J. Kavšek, 08. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 177 - 184 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhovci, 224 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 541 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2008. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Dečinska stena, 261 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2012. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 344 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2008. Cephalanthera rubra (L. ) Rich - rdeča naglavka 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 665 - 907 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2009, 26. 06. 2010. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Miklarji, 602 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 255 m nm. v. Det. J. Kavšek, 06. 06. 2009. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Močile, 335 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 06. 2014. Izmed vseh treh vrst rodu je rdeča naglavka v Beli krajini najbolj redka. Vednost o njenem uspevanju v tem delu Slovenije smo povečali za tri nova ­nahajališča. Omeniti velja številčno populacijo v okolici Močil (0556/2), kjer je zelo razširjena v podrasti sestojev borov (Pinus sp. ) in kjer uspevajo tudi nekaj albino osebkov. Dactylorhiza incarnata (L. ) Soo - mesnordeča prstasta kukavica 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 146 - 149 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 05. 2009, 06. 06. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Butoraj, 141 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2010. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Golek, 145 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Nerajski lugi, 148 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. Dactylorhiza maculata (L. ) Soo subsp. fuchsii (Druce) Hyl. - Fuchsova prstasta kukavica 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 743 - 917 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2009, 19. 05. 2012. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Komarna vas, 598 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Srednja vas, 150 m nm. v. Det. J. Kavšek, 06. 06. 2012. 0356/3 Slovenija: Bela krajina, Travnik, 858 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 06. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Ponikve, 818 m nm. v. Det. J. Kavšek, 05. 06. 2010. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Miklarji, 602 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 153 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 05. 2009. 0458/3 Slovenija: Bela krajina, Marindol, 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 06. 2012. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Prelesje, 199 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 05. 2005. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Drežnik, 180 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2010. V Beli krajini je največja gostota tega taksona na smučišču Gače (0356/2), kjer se raste od nadmorske vi­šine 742 metrov do vrha smučišča, 916 metrov nad morjem (Slika 2). Velika populacijska gostota ima za posledico izredno morfološko variabilnost populacije, ki se kaže v vseh mogočih oblikah vzorcev in barvah medene ustne. Dactylorhiza maculata (L. ) Soo subsp. transsil­vanica (Schur) Soo - transilvanska prstasta ku­kavica 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 153 - 155 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 05. 2009, 06. 06. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Butoraj, 144 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 06. 2010. Takson je pogost na vlažnih travnikih v porečju reke Lahinje (v glavnem ob zgornjem toku v Krajinskem parku Lahinja), posebej na vlažnem travniku pri vasi Belčji Vrh (0457/3). V teh populacijah je mogoče najti tudi osebke z popolnoma rožnato barvo cvetov (Slika 3). Dactylorhiza sambucina (L. ) Soo - bezgova prstasta kukavica 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 924 - 925 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2009, 19. 05. 2012. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Talčji Vrh, 165 m nm. v. Det. J. Kavšek, 01. 05. 2010. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 361 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2010. Na nahajališču Gače (0356/2) uspevajo tako rume­nocvetne kot rdečecvetne varijante. Dactylorhiza viridis (L. ) R. M. Bateman, A. M. Pridgeon & M. W. Chase - zeleni volčji jezik 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Meglenka, 732 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 907 - 924 m nm. v. Det. J. Kavšek, 22. 05. 2010, 19. 05. 2012. 0356/3 Slovenija: Bela krajina, Travnik, 845 - 853 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 06. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Ponikve, 811 m nm. v. Det. J. Kavšek, 05. 06. 2010. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 150 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 05. 2009, 06. 06. 2012. Taksona s težiščem razširjenosti pretežno v alp­skem delu Slovenije, v Beli krajini ne bi pričakovali. Na ustrezni nadmorski višini smo ga našli štirikrat (Me­glenka (0356/1), Gače (0356/2), Travnik (0356/3), Poni­kve (0356/4). Presenetljiva in povsem nepričakovana pa je najdba blizu izvira reke Lahinje v okolici vasi Bel­čji vrh, kjer smo na komaj 150 m n. m. ob robu nizkega barja našli nekaj primerkov (Slika 4). Leži v povsem novem in v Beli krajini najbolj vzhodnem kvadrantu (0457/3), obenem pa najdba najverjetneje predstavlja najnižje zabeleženo uspevanje taksona v Sloveniji, ki jo je sicer najdemo tudi nad 2000 metri. Dodatna zanimi­vost tega rastišča so križanci, ki so po izgledu cvetov zelo podobni zelenemu volčjemu jeziku, vendar so ra­stline do 0,5 m visoke. Epipactis atrorubens (Hoffm. Ex Bernh. ) Besser - temnordeča močvirnica 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 891 m nm. v. Det. J. Kavšek, 05. 07. 2012. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Močile, 332 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 06. 2014. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 325 m nm. v. Det. J. Kavšek, 04. 07. 2010. Epipactis greuteri H. Baumann & Kunkele - Greuterjeva močvirnica 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Mirna gora, 1006 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2009, 25. 07. 2010. Epipactis helleborine (L. ) Crantz subsp. helle­borine - širokolistna močvirnica 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 891 m nm. v. Det. J. Kavšek, 05. 07. 2012. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Mirna gora, 955 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Planina, 776 m nm. v. Det. J. Kavšek, 17. 08. 2014. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Sredgora, 748 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Črnomelj, 175 m nm. v. Det. J. Kavšek, 01. 07. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Miklarji, 602 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhgora, 602 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 07. 2008. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 569 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 07. 2008. Epipactis muelleri Godfery - Müllerjeva močvirnica 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 665 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012, 10. 07. 2014. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Sredgora, 758 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2015. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 325 m nm. v. Det. J. Kavšek, 04. 07. 2010. Epipactis palustris (L. ) Crantz - navadna močvirnica 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 150 m nm. v. Det. J. Kavšek, 06. 06. 2012. Gymnadenia conopsea (L. ) R. Br. subsp. conop­sea - navadni kukovičnik 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Resa, 787 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 06. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 752 - 924 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2009, 19. 05. 2012. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 179 - 184 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2013, 29. 04. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 160 - 161 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 05. 2009, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Golek, 152 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 171 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Mala Lahinja, 158 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Obrh, 145 m nm. v. Det. J. Kavšek, 11. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Pusti Gradec, 151 m nm. v. Det. J. Kavšek, 11. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 168 - 185 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 05. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhovci, 224 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 178 m nm. v. Det. J. Kavšek, 31. 05. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Gornji Suhor pri Vinici, 164 m nm. v. Det. J. Kavšek, 31. 05. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Sečje selo, 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2013. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Žuniči, 202 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 05. 2012. Gymnadenia conopsea (L. ) R. Br. subsp. densi­flora (Wahlenb. ) K. Richt - gostocvetni kukovičnik 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 551 - 908 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2009, 26. 06. 2010. 0458/3 Slovenija: Bela krajina, Marindol, 216 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 06. 2012. Himantoglossum adriaticum H. Baumann - jadranska smrdljiva kukavica 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Sečje selo, 188 m nm. v. Det. J. Kavšek & B. Dolinar, 22. 06. 2011, 10. 06. 2012. Jadranska smrdljiva kukavica je bila v Beli krajini v preteklosti nekajkrat že najdena (Ravnik 2002), ven­dar v zadnjih 30 letih ni bilo novih potrditev. Območje se je v literaturi pojavljalo zgolj v historičnem smislu (Trčak et al. 2006). Uspevanje taksona je bilo ponovno potrjeno leta 2011, ko je bil najden en sam primerek ob cesti Sečje selo – Sinji Vrh (Slika 5). Za oceno stanja populacije na tem območju bi bilo potrebno v prihodnje izvesti siste­matično popisovanje območja na levem bregu Kolpe od Sinjega Vrha do Marindola. Na desnem bregu reke Kolpe pri vasi Brajakovo brdo – Hrvaška (0458/4 Hrvaška: Brajakovo brdo, 250 m nm. v. Det. Z. Cunjak, 04. 06. 2013) uspeva velika po­pulacija tega taksona (nekaj deset rastlin), kar daje dobre izglede za pojavljanje tega taksona tudi na levem bregu. Limodorum abortivum (L. ) Sw. - navadna splavka 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Pribišje, 462 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Hrast pri Vinici, 180 - 182 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 05. 2011, 02. 06. 2012. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Preloka, 233 - 251 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 06. 2013, 16. 05. 2015. Na vseh treh nahajališčih takson uspeva pod ali v bližini hrastov (Quercus sp. ). Omeniti je potrebno ra­stišče pri vasi Preloka (0558/1), kjer na gozdnem robu hrastovega gozda uspeva populacija vsaj 100 cvetočih rastlin. Listera ovata (L. ) R. Br. - jajčastolistni muhovnik 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Meglenka, 732 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Resa, 780 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Ribnik, 682 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Črmošnjice, 451 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2014. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 728 - 924 m nm. v. Det. J. Kavšek, 12. 06. 2010, 19. 05. 2012. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Komarna vas, 598 - 657 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Črešnjevec, 186 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Črnomelj, 175 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Stranska vas, 182 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2015. 0358/1 Slovenija: Bela krajina, Drašički stelniki, 184 m nm. v. Det. J. Kavšek, 12. 05. 2012. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 05. 2014. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Desinec, 180 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 163 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 186 - 190 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Dolenjci, 192 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 213 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2008. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 189 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2010. Neotinea tridentata (Scop. ) R. M. Bateman, A. M. Pridgeon & M. W. Chase - trizoba kukavica 0257/3 Slovenija: Bela krajina, Maline, 462 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Meglenka, 732 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Resa, 777 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Črmošnjice, 464 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2014. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 705 - 925 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 05. 2011, 18. 05. 2013. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Pribišje, 462 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Gaber, 463 - 549 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 05. 2013, 20. 04. 2014. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Ponikve, 818 m nm. v. Det. J. Kavšek, 05. 06. 2010. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Brezova Reber, 464 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Osojnik, 323 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Štrekljevec, 263 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Dolnji Suhor pri Met­liki, 300 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Kot pri Semiču, 215 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 04. 2014. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Praprot, 199 - 206 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2014. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Ručetna vas, 193 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2014. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Stranska vas, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2015. 0358/3 Slovenija: Bela krajina, Božakovo, 159 - 202 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2014. 0358/3 Slovenija: Bela krajina, Rosalnice, 129 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Bistrica, 452 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Dobliče, 170 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Rodine, 302 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Talčji Vrh, 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 04. 05. 2014. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Tušev Dol, 222 - 230 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 05. 2010, 04. 05. 2014. 0456/3 Slovenija: Bela krajina, Kovača vas, 370 - 371 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Dragovanja vas, 188 - 208 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 170 - 179 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2013, 27. 04. 2014. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Tribuče, 194 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 160 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2011, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 170 - 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Obrh, 146 m nm. v. Det. J. Kavšek, 11. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Pusti Gradec, 165 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Adlešiči, 213 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Dolenjci, 202 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Jankoviči, 196 - 202 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Purga, 190 - 193 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 05. 2010, 27. 04. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhovci, 232 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0458/3 Slovenija: Bela krajina, Marindol, 226 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2011. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Kovača vas, 378 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 04. 2014. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Močile, 357 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2012. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 209 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2008. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Drenovec, 203 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Sečje selo, 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2013. 0557/2 Slovenija: Bela krajina, Vinica, 187 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0557/2 Slovenija: Bela krajina, Zilje, 266 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 04. 2014. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Preloka, 201 - 253 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 04. 2011, 27. 04. 2014. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Žuniči, 194 - 203 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2011, 27. 05. 2012. Neotinea ustulata (L. ) R. M. Bateman, A. M. Pridgeon & M. W. Chase - pikastocvetna ku­kavica 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 739 - 930 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2009, 06. 06. 2012. 0456/3 Slovenija: Bela krajina, Kovača vas, 378 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 04. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 323 - 358 m nm. v. Det. J. Kavšek, 22. 05. 2010, 27. 05. 2012. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Gornji Suhor pri Vinici, 171 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 06. 2012. Neotinea ustulata (L. ) R. M. Bateman, A. M. Pridgeon & M. W. Chase var. aestivalis (Kümpel) Tali, M. F. Fay & R. M. Bateman - poletna pikastocvetna kukavica 0557/2 Slovenija: Bela krajina, Podklanec, 267 m nm. v. Det. J. Kavšek & B. Dolinar, 22. 06. 2011. Neottia nidus-avis (L. ) Rich. - rjava gnezdovnica 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Resa, 782 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 06. 2015. 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Ribnik, 682 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Črmošnjice, 435 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2014. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 503 - 665 m nm. v. Det. J. Kavšek, 12. 06. 2010, 19. 05. 2012. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Komarna vas, 657 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/3 Slovenija: Bela krajina, Golobinjek, 970 m nm. v. Det. J. Kavšek, 06. 06. 2014. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Mirna gora, 955 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Ponikve, 818 m nm. v. Det. J. Kavšek, 05. 06. 2010. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Črnomelj, 172 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2015. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Miklarji, 602 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Tušev Dol, 228 m nm. v. Det. J. Kavšek, 04. 05. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Dragovanja vas, 202 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Podgora, 669 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhgora, 464 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2008. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Črnomelj, 190 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 08. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Čudno selo, 185 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 08. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 161 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 166 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 08. 2015. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Močile, 332 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 06. 2014. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 369 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2015. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Miliči, 227 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 08. 2015. Ophrys apifera Huds. - čebeljeliko mačje uho 0456/3 Slovenija: Bela krajina, Predgrad, 389 m nm. v. Det. J. Kavšek, 31. 05. 2015. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 369 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2015. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 173 - 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 11. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 173 m nm. v. Det. J. Kavšek, 01. 06. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Sečje selo, 184 - 188 m nm. v. Det. J. Kavšek, 22. 06. 2011, 10. 06. 2012. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Preloka, 233 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 06. 2013. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Žuniči, 196 m nm. v. Det. J. Kavšek & B. Dolinar, 22. 06. 2011. Ophrys sphegodes Mill. - osjeliko mačje uho 0257/4 Slovenija: Bela krajina, Ravnace, 422 m nm. v. Det. J. Kavšek & M. Kocjan, 03. 05. 2015. 0456/3 Slovenija: Bela krajina, Kovača vas, 371 - 372 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 170 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 05. 2013, 06. 04. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 160 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2011. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Pobrežje, 193 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 04. 2012. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Purga, 190 - 192 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 05. 2010, 27. 04. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Kovača vas, 378 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 04. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 335 - 357 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 04. 2010, 23. 04. 2011. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Močile, 357 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2012. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Radenci, 257 m nm. v. Det. J. Kavšek, 08. 05. 2010. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 166 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2014 (Slika 6). Orchis mascula subsp. speciosa (W. D. J. Koch) Hegi - zvezdnata kukavica 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Meglenka, 732 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 924 - 925 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 05. 2011, 19. 05. 2012. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Gaber, 448 - 549 m nm. v. Det. J. Kavšek, 18. 05. 2013, 20. 04. 2014. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Ponikve, 818 m nm. v. Det. J. Kavšek, 23. 05. 2014. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 171 m nm. v. Det. J. Kavšek, 08. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 04. 2012. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 332 - 335 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 04. 2010, 09. 04. 2011. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Špeharji, 278 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2010. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Preloka, 235 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 05. 2015. Orchis pallens L. - bleda kukavica 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Butoraj, 168 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 04. 2010. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 310 - 335 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 05. 2005, 02. 04. 2012. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Dečinska stena, 261 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2012. Populacija blede kukavice (Orchis pallens) v okoli­ci Starega Trga je zelo številčna in zajema dokaj veliko območje. Iz števila nahajališč v okolici Starega Trga lahko sklepamo, da je na tem območju relativno po­gost takson. Orchis purpurea Huds. - škrlatnordeča kukavica 0358/1 Slovenija: Bela krajina, Drašiči, 236 m nm. v. Det. I. Brajkovič & J. Kavšek, 12. 05. 2013. Škrlatno rdeča kukavica je bila prvič najdena v Beli krajini v Vinomerskih steljnikih leta 2010 (Ivanovič, 2013), vendar po zapisih le nekaj rastlin. Populacije v kasnejših letih ni bilo mogoče potrditi, je pa bila v letu 2013 odkrita večja populacija (nekaj 10 rastlin) nekoli­ko severneje, pod vasjo Drašiči v težko dostopnem gozdu, na pobočjih, kjer kot osnovna kamenina pre­vladujejo laporji (Slika 7). Platanthera bifolia (L. ) Rich. - dvolistni vimen­jak 0356/1 Slovenija: Bela krajina, Meglenka, 801 m nm. v. Det. J. Kavšek, 14. 06. 2015. 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 665 m nm. v. Det. J. Kavšek, 12. 06. 2010. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Mirna gora, 955 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2015. 0356/4 Slovenija: Bela krajina, Planina, 1023 m nm. v. Det. J. Kavšek, 26. 07. 2015. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Smuk, 501 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 07. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Stranska vas, 192 m nm. v. Det. J. Kavšek, 10. 05. 2015. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Podgora, 669 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 07. 2015. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 179 - 184 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2013, 29. 04. 2014. 0456/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhgora, 545 - 578 m nm. v. Det. J. Kavšek, 21. 06. 2014, 21. 07. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Črnomelj, 170 - 191 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 06. 2010, 16. 08. 2015. 0457/1 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 159 - 169 m nm. v. Det. J. Kavšek, 08. 06. 2013, 08. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 160 - 169 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012, 06. 06. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Brdarci, 179 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 177 - 184 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Mala Lahinja, 158 m nm. v. Det. J. Kavšek, 19. 05. 2012. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Nerajski lugi, 152 m nm. v. Det. J. Kavšek, 24. 05. 2009. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Pusti Gradec, 151 - 165 m nm. v. Det. J. Kavšek, 30. 04. 2014, 11. 05. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Dolenjci, 194 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 05. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Jankoviči, 211 m nm. v. Det. J. Kavšek, 29. 04. 2012. 0458/3 Slovenija: Bela krajina, Marindol, 176 - 218 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 06. 2012, 16. 05. 2015. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 358 m nm. v. Det. J. Kavšek, 22. 05. 2010. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 178 m nm. v. Det. J. Kavšek, 31. 05. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Gornji Suhor pri Vinici, 164 m nm. v. Det. J. Kavšek, 31. 05. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Sečje selo, 176 m nm. v. Det. J. Kavšek, 25. 05. 2013. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Paunoviči, 209 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 05. 2015. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Preloka, 239 m nm. v. Det. J. Kavšek, 16. 05. 2015. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Žuniči, 202 m nm. v. Det. J. Kavšek, 27. 05. 2012. Platanthera chlorantha (Custer) Rchb. - zelen­kasti vimenjak 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Kanižarica, 162 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zorenci, 177 m nm. v. Det. J. Kavšek, 09. 05. 2015. Spiranthes spiralis (L. ) Chevall. - zavita škrbica 0257/3 Slovenija: Bela krajina, Jugorje, 533 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0257/4 Slovenija: Bela krajina, Ravnace, 421 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Osojnik, 319 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/1 Slovenija: Bela krajina, Podreber, 256 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Bereča vas, 299 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Gornja Lokvica, 239 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Metlika, 160 - 179 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Ravnace, 411 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/2 Slovenija: Bela krajina, Trnovec, 216 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0357/3 Slovenija: Bela krajina, Trebnji Vrh, 217 m nm. v. Det. J. Kavšek, 13. 09. 2015. 0456/2 Slovenija: Bela krajina, Tušev Dol, 228 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 09. 2014. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 160 m nm. v. Det. J. Kavšek, 03. 10. 2010. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Tanča Gora, 171 m nm. v. Det. J. Kavšek, 28. 09. 2013. 0457/3 Slovenija: Bela krajina, Zapudje, 240 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 09. 2015. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Adlešiči, 213 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 09. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Jankoviči, 193 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 09. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Tribuče, 193 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 09. 2014. 0457/4 Slovenija: Bela krajina, Vrhovci, 230 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 09. 2014. 0458/3 Slovenija: Bela krajina, Marindol, 212 - 217 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 09. 2014. 0556/1 Slovenija: Bela krajina, Stari Trg, 313 m nm. v. Det. J. Kavšek, 06. 09. 2009. 0556/2 Slovenija: Bela krajina, Špeharji, 275 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 09. 2015. 0556/4 Slovenija: Bela krajina, Daljne Njive, 362 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 09. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Belčji Vrh, 163 m nm. v. Det. J. Kavšek, 31. 08. 2014. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Gornji Suhor pri Vinici, 168 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 09. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Hrast pri Vinici, 179 - 180 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 09. 2015. 0557/1 Slovenija: Bela krajina, Sinji Vrh, 351 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 09. 2015. 0557/3 Slovenija: Bela krajina, Draga, 229 m nm. v. Det. J. Kavšek, 20. 09. 2015. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Miliči, 220 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 09. 2014. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Preloka, 242 m nm. v. Det. J. Kavšek, 02. 09. 2014. 0558/1 Slovenija: Bela krajina, Žuniči, 195 - 203 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 09. 2014. Najdena je bila na rastiščih z nadmorsko višino od 160 metrov (Belčji Vrh (MTB kvadrant: 0457/3)) od 533 metrov (Jugorje (MTB kvadrant: 0257/3)). Na rastišču Belčji Vrh (MTB kvadrant: 0457/3) smo leta 2010 prve cvetoče primerke našli 3. oktobra, leta 2014 pa že 31. avgusta. Julija in avgusta leta 2010 je bila skupna koli­čina padavin 164 mm, leta 2014 pa 351 mm (Vir: http://meteo. arso. gov. si/met/sl/agromet/data/month/). Za določitev nedvoumne korelacije med količino padavin v poletnih mesecih in začetkom cvetenja, bi bilo po­trebno izvesti večletno raziskavo, vendar bi lahko glede na dolgoletne izkušnje pri popisovanju tega taksona potrdili, da je začetek cvetenja posledica količine pada­vin v poletnih mesecih, ko takson prične z rastjo. Traunsteinera globosa (L. ) Rchb. - navadna oblasta kukavica 0356/2 Slovenija: Bela krajina, Gače, 918 m nm. v. Det. J. Kavšek, 07. 06. 2009. Takson je bil najden na smučišču Gače leta 2009. Najdenih je bilo le nekaj primerkov, ki pa jih v nasle­dnjih šestih letih na istem rastišču ni bilo mogoče več najti. 4 RAZPRAVA V Beli krajini je bilo v obdobju od leta 2005 do leta 2014 na 357 rastiščih najdenih 35 različnih taksonov kukavičevk. Njihovo razširjenost prikazujemo na sli­kah 8-10. Glede na pojavljanje taksonov v posameznih MTB kvadrantih je najpogostejši takson navadna ku­kavica (Anacamptis morio), ki je bil najden v 23 od 29 kvadrantov (Tabela 1). Drugi najpogostejši takson je trizoba kukavica (Neotinea tridentata), ki je bil najden v 20 kvadrantih. Zavita škrbica (Spiranthes spiralis) je tretji najpogostejši takson, najden v 15-ih kvadrantih. Enak vrstni red velja tudi glede na skupno število po­pisanih rastišč posameznega taksona. V treh MTB kvadrantih nismo popisali nobenega rastišča. Na drugi strani je bilo šest taksonov najdenih na samo enem rastišču, kar lahko kaže na redkost takso­na v Beli krajini. To so: Greuterjeva močvirnica (Epi­pactis greuteri), navadna močvirnica (Epipactis palu­stris), jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), poletna pikastocvetna kukavica (Neotinea ustulata var. aestivalis), škrlatnordeča kukavica (Orchis purpurea) in navadna oblasta kukavica (Traunsteinera globosa). 26 taksonov kukavičevk, najdenih v Beli krajini, je uvrščenih na rdeči seznam praprotnic in semenk (ANON. 2002), od tega 23 kot ranljivi taksoni (Ana­camptis coriophora, Anacamptis morio, Anacamptis pa­lustris, Anacamptis pyramidalis, Cephalanthera dama­sonium, Cephalanthera longifolia, Cephalanthera rubra, Dactylorhiza incarnata, Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica, Dactylorhiza sambucina, Dac­tylorhiza viridis, Epipactis palustris, Gymnadenia co­nopsea subsp. conopsea, Himantoglossum adriaticum, Limodorum abortivum, Neotinea tridentata, Neotinea ustulata, Ophrys apifera, Ophrys sphegodes, Orchis pal­lens, Orchis purpurea, Spiranthes spiralis, Traunsteine­ra globosa), trije taksoni pa so uvrščeni v kategorijo redkih vrst (Epipactis greuteri, Epipactis muelleri, Pla­tanthera chlorantha). Razširjenost kukavičevk v Beli krajini je v veliki meri povezana z rabo prostora. Na območju intenziv­nega kmetijstva (okolica Dragatuša, Črnomlja, Gribelj, Metlike, Semiča) je rastlinska diverziteta na splošno nizka, zato je pojavljanje kukavičevk zelo omejeno. Na opuščenih njivskih površinah je opazna ponovna kolo­nizacija predvsem navadne kukavice in za njo trizobe kukavice, ki sta preživeli na majhnih neobdelovanih površinah (lokalno poimenovane kot »obrovi«) med intenzivno obdelovanimi njivami. Takšen trend je opazen vzhodno od Črnomlja, kjer se je navadna ku­kavica (Anacamptis morio) v zadnjih letih začela mno­žično pojavljati na opuščenih njivah, ki se počasi spre­minjajo v nekošene travnike. Število in gostota taksonov kukavičevk se bistveno poveča na ekstenzivnih travnikih, ki so še vedno v kmetijski funkciji (redna ekstenzivna obdelava). Ta­kšni travniki se pojavljajo v južnem delu Bele krajine od Vinice do vasi Adlešiči ter v okolici Starega trga. Število in gostota taksonov kukavičevk na ekstenziv­nih travnikih, kjer je bila opuščena kmetijska raba (okolica Sinjega vrha) pa je presenetljivo izredno nizka. Glede na različne kriterije je mogoče v Beli krajini identificirati nekaj območij, kjer je gostota in vrstna pestrost kukavičevk bistveno povečana (t. i. vroče točke) in so iz tega stališča zanimiva in vredna poseb­ne naravovarstvene pozornosti. Največ taksonov (21) je bilo popisanih na območju MTB kvadrantov 0356/2 (Brezje pri Rožnem Dolu, Čr­mošnjice, Gače, Komarna vas, Pribišje, Srednja vas) in 0457/3 (Belčji Vrh, Brdarci, Butoraj, Golek, Kanižarica, Knežina, Mala Lahinja, Nerajski lugi, Obrh, Pusti Gra­dec, Tanča Gora, Zapudje, Zorenci). To sta tudi MTB kvadranta z največ popisanimi rastišči: 0356/2 – 60 po­pisanih rastišč, 0457/3 – 75 popisanih rastišč. Če se osredotočimo na širša homogena območja, moramo na prvem mestu omeniti Poljansko dolino (MTB kvadranti: 0456/3, 0456/4, 0556/1, 0556/2), ki ob­sega širše območje Starega trga na površini okoli 20 km2 in se administrativno nahaja del v Beli krajini, del pa v občini Kočevje. Osrednje območje doline zajema suhe ekstenzivne travnike, s plitvo plastjo prsti. Na juž­nih pobočjih nad reko Kolpo, kjer se pojavljajo sestoji rdečega (Pinus sylvestris) in črnega bora (Pinus nigra), ki so bili antropogeno zasajeni okoli leta 1948, uspeva kar nekaj termofilnega rastlinstva. Celotna dolina je omejena z gozdovi in ni neposredne travniške povezave z ostalim delom Bele krajine ali drugimi večjimi travni­škimi območji na Kočevskem ali Hrvaškem. Na tem območju je bilo najdenih 20 taksonov (Anacamptis morio, Anacamptis pyramidalis, Cephalanthera dama­sonium, Cephalanthera longifolia, Cephalanthera rubra, Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii, Dactylorhiza sambucina, Epipactis atrorubens, Epipactis helleborine, Epipactis muelleri, Listera ovata, Neotinea tridentata, Neotinea ustulata, Neottia nidus-avis, Ophrys apifera, Ophrys sphegodes, Orchis mascula subsp. speciosa, Or­chis pallens, Platanthera bifolia, Spiranthes spiralis). Ohranitev travniških površin je pod pritiskom zarašča­nja, vendar stanje še ni kritično, ker se kmetijstvo ohra­nja in se večji del doline še vedno redno kosi. V prete­klih letih je bilo opaziti nekaj poizkusov povečanja in­tenzivnosti proizvodnje sena na suhih travnikih v ne­posredni okolici Starega Trga. Gnojenje s hlevskim gnojem je imelo kratkoročen vpliv na rast kukavičevk. Na določenih travnikih je bilo opaziti zmanjšanje po­gostnosti predvsem osjelikega mačjega ušesa (Ophrys sphegodes) in v manjši meri navadne kukavice (Ana­camptis morio). Ker gnojenje suhih travnikov na plitvih tleh bistveno ne poveča produktivnosti, se je gnojenje v nekaj letih opustilo. Razveseljivo je, da so se na te trav­nike začeli vračati izginuli taksoni. Druga pomembna »vroča točka« je smučišče Gače (MTB kvadrant: 0356/2). Območje zajema strnjene travnike (površina 55 ha, od nadmorske višine 680m do nadmorske višine 960m) in okoliške bukove in bu­kovo-jelove gozdove. Na tem območju je bilo najdenih 19 taksonov (Anacamptis morio, Cephalanthera dama­sonium, Cephalanthera longifolia, Cephalanthera rubra, Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii, Dactylor­hiza sambucina, Dactylorhiza viridis, Epipactis atroru­bens, Epipactis helleborine, Epipactis muelleri, Gymna­denia conopsea subsp. conopsea, Gymnadenia conopsea subsp. densiflora, Listera ovata, Neotinea tridentata, Neotinea ustulata, Neottia nidus-avis, Orchis mascula subsp. speciosa, Platanthera bifolia, Traunsteinera glo­bosa). Območje samega smučišča je pod velikim priti­skom zaraščanja, ker ga obdajajo obsežni gozdovi. Redna poletna košnja ohranja travnike v dokaj dobri kondiciji in preprečuje zaraščanje. Ohranitev teh trav­nikov je zelo povezana z ohranitvijo smučišča, ki pa je zaradi toplih zim in relativno nizke nadmorske višine vse bolj vprašljiva. Zelo zanimiva je tudi okolica vasi Belčji vrh (MTB kvadranti: 0457/3, 0557/1), kjer se na relativno majh­nem območju 20 ha prepletajo suhi in vlažni travniki ter nizko barje. Na tem območju je bilo najdenih 16 taksonov (Anacamptis coriophora, Anacamptis morio, Anacamptis pyramidalis, Dactylorhiza incarnata, Dac­tylorhiza maculata subsp. fuchsii, Dactylorhiza macu­lata subsp. transsilvanica, Dactylorhiza viridis, Epipac­tis palustris, Gymnadenia conopsea subsp. conopsea, Listera ovata, Neotinea tridentata, Ophrys apifera, Ophrys sphegodes, Orchis mascula subsp. speciosa, Pla­tanthera bifolia, Spiranthes spiralis). Ohranitev tega ob­močja je najmanj ogrožena v primerjavi s prej omenje­nima. Celotno opisano območje se nahaja znotraj Kra­jinskega parka Lahinja, kar daje institucionalni okvir varovanja in zagotavlja dolgoročno ohranitev te vroče točke. 5 ZAKLJUČEK Kljub vsem naporom v desetih letih raziskovanja dolo­čeni taksoni niso bili najdeni, čeprav so v ostali Slove­niji dokaj pogosti ali pa so bili v preteklosti v Beli kra­jini že najdeni, o čemer pričajo nekateri literaturi po­datki: - majska prstasta kukavica (Dactylorhiza majalis) v MTB kvadrantih 0456/3 (Jogan et al. 2001) in 0457/3 (Ravnik 2002), - čmrljeliko mačje uho (Ophrys holoserica s. lat.) v MTB kvadrantu 0357/2 (Jogan et al. 2001), - čeladasta kukavica (Orchis militaris) v MTB kvad­rantu 0356/3 (Ravnik 2002). Za lepi čeveljc (Cypripedium calceolus) sicer ni lite­raturnih podatkov o rastiščih v Beli krajini. Takson je nazadnje leta 1983 na območju Golobinjeka (0356/3), na skrajnem severozahodnem delu Bele krajine, našel gozdar g. Franc Janež. Podatek je bil preverjen tudi pri nekaterih drugih gozdarjih, ki so najdbo potrdili. Dne 6. 6. 2014 smo skupaj z g. Janežem pregledali območje najdbe iz leta 1983, vendar lepi čeveljc ni bil najden. Smatramo, da je takson v Beli krajini izumrl. Omeniti moramo še neobjavljena podatka iz leta 2015 za dva taksona, ki sta bila popisana v sklopu »Raz­iskovalnega tabora študentov biologije 2015«, pod men­torstvom Mihe Kocjana. Purpurna močvirnica (Epi­pactis purpurata) je bila najdena pri vasi Miliči (MTB kvadrant 0558/1). Drobnolistna močvirnica (Epipactis microphylla) pa je bila najdena v okolici Mirne gore (MTB kvadrant 0356/4). Obe rastišči smo v tem letu tudi potrdili. Glede na časovno obsežnost popisovanja in popisano število rastišč lahko sklepamo, da so ome­njeni štirje »nenajdeni« taksoni, če uspevajo v Beli kra­jini, dokaj redki in verjetno uspevajo na zelo omejenih rastiščih. Za njihov ponovni popis bo potrebno prido­biti natančne podatke o lokacijah najdb in na osnovi tega izvesti pregled rastišč. Obstaja pa dokaj realna mo­žnost, da so zaradi spreminjanja okolja izumrli. V Beli krajini tako uspeva ali je uspevalo skupaj 42 taksonov kukavičevk kar uvršča Belo krajino med slo­venske pokrajine z dokaj velikim številom taksonov, posebej ob dejstvu, da v Beli krajini ne morejo uspeva­ti tipični mediteranski in montanski taksoni. Takšno število taksonov posredno nakazuje na velik ekološki pomen celotnega območja za ohranitev katerega bo potrebno v prihodnje vložiti veliko energije, posebej zaradi zelo intenzivnega procesa naravne sukcesije. 6 SUMMARY Bela krajina is region in south east of Slovenia com­posed of three municipalities (Črnomelj, Metlika and Semič). Population density is significantly lower than in the rest of Slovenia and almost half of the area is listed in Natura 2000. Additionally there are two nature parks (Krajinski park Kolpa, Krajinski park Lahinja). Climate of Bela krajina belongs to temperate conti­nental or subpannonial type with sub-Mediterranean rainfall regime (with the first rainfall maximum in August and the other in November, while rainfall min­imum occurs in February). Such climatic conditions enable high plant diversity compared to the rest of Slo­venia with one third of known taxons of Slovenia growing in Bela krajina. Currently Bela krajina is mostly covered with forests (68% of area), but 40 years ago landscape was not domi­nated by forests at all (only 27% of area). At the moment afforestation is far greater ecological problem than in­dustry and agriculture. With disappearing meadows, especially in southern part of Bela krajina where condi­tions for agriculture are poor, a lot of biodiversity is being lost, because extensive agriculture is the only mechanism to preserve dry meadows. It is extremely im­portant to identify rare taxons of plants and based on that to determine biodiversity hotspots where conserva­tion efforts have to be concentrate in order to preserve pristine meadows. Orchids are perfect markers of such hotspots, so inventory of orchid habitats can greatly help. In 10 year period, 357 different habitats and 35 dif­ferent taxons of orchids in Bela krajina were found. The most frequent taxon of orchids is green-winged orchid (Anacamptis morio), which thrives in almost every single extensive meadow. Similarly frequent is Three Toothed Orchid (Neotinea tridentata) which grows almost on same habitats as Green Winged Or­chid (Anacamptis morio). Slightly less frequent is Au­tumn Lady's-Tresses (Spiranthes spiralis). Based on number of different taxons of orchids found, three hotspots of greater orchid abundance has been identified. Poljanska dolina (MTB quadrants: 0456/3, 0456/4, 0556/1, 0556/2) is the region of 20 km2 around Stari Trg where 20 diferent taxons has been found. Whole valley is surrounded with forests, so there is a real threat of afforestation. Fortunately agri­culture activity is still present and meadows are mowed regularly. There were some attempts to increase mead­ow productivity with manure fertilization which re­sulted in rapid decline of orchids populations (espe­cially green-winged orchid (Anacamptis morio) and Early Spider Orchid (Ophrys sphegodes), but popula­tion restored quickly after manure fertilization was abandoned. Ski resort Gače (MTB quadrant: 0356/2) is the area with the second highest number of taxons found (19 taxons). This area is under great pressure of afforesta­tion because meadows are surrounded by a dense beech and fir forests. Preservation of these meadows is related to the long term operation of the ski resort, which is increasingly questioned due to a relatively low altitude and warm winters. Surroundings of village Belčji Vrh (MTB kvadran­ti: 0457/3, 0557/1) is also very interesting (we found 16 different taxons), because on relatively small area of 20 hectares, we found dry meadows, wet meadows and even some marshes. This area is integral part of Park of Nature Lahinja which gives institutional protection to this area and this is a guarantee for long-term preser­vation of this “hot spot”. Based on magnitude of research and some litera­ture data we can conclude that Bela krajina is relatively well endowed with orchid taxons. 42 taxons of orchids is or could grow in Bela krajina region which ranks Bela krajina among regions with highest orchid taxons abundance in Slovenia. ZAHVALA Članek zajema obdobje 10 let, zato je z njim posredno ali neposredno povezanih veliko ljudi. Največja zahva­la gre moji družini (ženi, sinovoma, očetu in mami), ki mi je v tem obdobju omogočala krajše in daljše odso­tnosti, me razumela in tudi spremljala v mojih bota­ničnih izletih po Beli krajini, Sloveniji in Hrvaški. Velika zahvala gre tudi moji botanični družini, ki me je vpeljala v svet kukavičevk. Branko Dolinar, mi je pomagal narediti prve botanične korake in mi pokazal prenekatero rastišče redkih vrst kukavičevk v Sloveni­ji. Skupaj sva po mnogih letih ponovno odkrila ja­dransko smrdljivo kukavico v Beli krajini. Miha Ko­cjan je vedno dosegljiv za nasvete in pogovor. Kar nekaj nahajališč sva odkrila ali potrdila skupaj. Brane Vreš mi je s svojimi prefinjenim pristopom za ljubitelj­ske botanike, dal in mi daje samozavest pri novih od­kritjih. Vsem iskrena hvala. 7 LITERATURA Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 82/2002: 5-20. Cunder, T., 1999: Zaraščanje kmetijskih zemljišč v slovenskem alpskem svetu. Revija Dela (Ljubljana) 13: 165-175. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga. Podsmreka. Grah, M., 2013: Gozdovi v Beli krajini. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (ed.): Narava Bele krajine. Belokranjski muzej, Metlika. Pp. 95-101. Hudoklin, A., 2013: Natura 2000 v Beli krajini. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (ed.): Narava Bele krajine. Be­lokranjski muzej, Metlika. Pp. 51-59. Ilc, R., 2008: Zaraščanje kmetijskih zemljišč na območju Ribniško – Kočevske doline. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Ljubljana, 104 pp. Ivanovič, M., 2013: Steljniki v Beli krajini. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (ed.): Narava Bele krajine. Belokran­jski muzej, Metlika. Pp. 81-86. Jeršek, M. & B. Rožič, 2013: Geološke značilnosti Bele krajine. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (ed.): Narava Bele krajine. Belokranjski muzej, Metlika. Pp. 21-27. Jogan, N., Bačič, T., Frajman, B., Leskovar, I., Naglič, D., Podobnik, A., Rozman, B., Strgulc - Krajšek S. & B. Trčak, 2001: Gradivo za atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju. Kajtezović, A., 2007: Geografija občine Črnomelj. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana. 94 pp. Kavšek, J., 2013: Nekatera zanimiva rastišča orhidej v Beli krajini. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (ed.): Narava Bele krajine. Belokranjski muzej, Metlika. Pp. 103-109. Niklfeld, H., 1971: Bericht über die Kartirung der Flora Mitteleeuropas. Taxon (Berlin) 20: 545-571. Plut, D., 2013: Nekatere geografske značilnosti Bele krajine. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (ed.): Narava Bele krajine. Belokranjski muzej, Metlika. Pp. 15-19. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenija. Ljubljana. Trčak, B., D. Erjavec, M. Jakopič & A. Javorič, 2006. Popis jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adri­aticum) s predlogom conacije Natura 2000 območja “Haloze – vinorodne” (SI3000117). (Projekt: »Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij« (7174201-01-01-0002) Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. (Elaborat, 21 str.). Vreš, B. & A. Seliškar, 2013: Flora in vegetacija Bele krajine. In: M. Štangelj & M. Ivanovič (ed.): Narava Bele krajine. Belokranjski muzej. Metlika. Pp. 71-86. Wohlgemuth et al. 2002: Dominance reduction of species through disturbance a proposed management principle for central European forests. Forest Ecology and Management 166: 1–15. Tabela 1: Število MTB kvadrantov kjer je bil najden posamezen takson kukavičevk. Table 1: Number of MTB quadrants of orchid taxon found. Vrsta Št. MTB kvadrantov Anacamptis morio 23 Neotinea tridentata 20 Spiranthes spiralis 15 Platanthera bifolia 13 Neottia nidus-avis 11 Listera ovata 10 Cephalanthera damasonium 9 Cephalanthera longifolia 8 Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii 8 Ophrys sphegodes 8 Orchis mascula subsp. speciosa 8 Gymnadenia conopsea subsp. conopsea 7 Epipactis helleborine 6 Anacamptis coriophora 5 Dactylorhiza viridis 5 Ophrys apifera 5 Cephalanthera rubra 4 Neotinea ustulata 4 Anacamptis pyramidalis 3 Dactylorhiza sambucina 3 Epipactis muelleri 3 Limodorum abortivum 3 Orchis pallens 3 Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica 2 Epipactis atrorubens 2 Gymnadenia conopsea subsp. densiflora 2 Platanthera chlorantha 2 Anacamptis palustris 1 Dactylorhiza incarnata 1 Epipactis greuteri 1 Epipactis palustris 1 Himantoglossum adriaticum 1 Neotinea ustulata var. aestivalis 1 Orchis purpurea 1 Traunsteinera globosa 1 1 mag., Ulica bratov Klemenc 3, SI - 8340 Črnomelj, E-naslov: nejc.kavsek@gmail.com; www. orhideje-bk. eu Slika 1: Mreža MTB kvadrantov v Beli krajini (Vir: http://www. geopedia. si/) Figure 1: Network MTB quadrants in Bela Krajina (Source: http://www. geopedia. si/) Slika 2: Populacija Fuksove prstaste kukavice (Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii) na smučišču Gače, 07. 06. 2009. Foto: J. Kavšek. Figure 2: Population of Common Spotted Orchid (Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii) on the ski resort Gače, 07. 06. 2009. Photo: J. Kavšek. Slika 3: Populacija transilvanske prstaste kukavice (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) v okolici vasi Belčji Vrh, 14. 06. 2009. Foto: J. Kavšek. Figure 3: Population of Transylvanian Heath Spotted Orchid (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica) around the village Belčji vrh, 14. 06. 2009. Photo: J. Kavšek. Slika 4: Križanec zelenega volčjega jezika (Dactylorhiza viridis) iz okolice vasi Belčji Vrh, 24. 05. 2009. Foto: J. Kavšek. Figure 4: Crossbreed of Longbract Frog Orchid (Dactylorhiza viridis) in the vicinity of the village Belčji Vrh, 24. 05. 2009. Photo: J. Kavšek. Slika 5: Edini najdeni primerek jadranske smrdljive kukavice (Himantoglossum adriaticum) v okolici vasi Sečje selo, 17. 06. 2012. Foto: J. Kavšek. Figure 5: The only specimen of Adriatic Lizard Orchid (Himantoglossum adriaticum) found in the vicinity of the village Sečje selo, 17. 06. 2012. Photo: J. Kavšek. Slika 6: Osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes) brez barvila najdeno v okolici Belčjega vrha, 30. 04. 2014. Foto: J. Kavšek. Figure 6: Early Spider-orchid (Ophrys sphegodes) without pigment found in the vicinity of the village Belčji Vrh, 30. 04. 2014. Photo: J. Kavšek. Slika 7: Populacija škrlatnordeče kukavice (Orchis purpurea) najdena pod vasjo Drašiči, 12. 05. 2013. Foto: J. Kavšek. Figure 7: Population of Lady Orchid (Orchis purpurea) found in the vicinity of the village Drašiči, 12. 05. 2013. Photo: J. Kavšek. Slika 8: Karte razširjenosti kukavičevk v Beli krajini: steničja kukavica (Anacamptis coriophora), navadna kukavica (A. morio), močvirska kukavica (A. palustris), piramidasti pilovec (A. pyramidalis), bleda naglavka (Cephalanthera damasonium), dolgol­istna naglavka (C. longifolia), rdeča naglavka (C. rubra), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata), Fuchsova prstasta kukavica (D. maculata subsp. fuchsii), transilvanska prstasta kukavica (D. maculata subsp. transsilvanica), bezgova prstasta kukavica (D. sambucina) in zeleni volčji jezik (D. viridis). Figure 8: Map of distribution of orchids Anacamptis coriophora, Anacamptis morio, A. palustris, A. pyramidalis, Cephalan­thera damasonium, C. longifolia, C. rubra, Dactylorhiza incarnata, D. maculata subsp. fuchsii, D. maculata subsp. transsil­vanica, D. sambucina and D. viridis in Bela krajina. Slika 9: Karte razširjenosti kukavičevk v Beli krajini: temnordeča močvirnica (Epipactis atrorubens), Greuterjeva močvirnica (E. greuteri), širokolistna močvirnica (E. helleborine), Müllerjeva močvirnica (E. muelleri), navadna močvirnica (E. palustris), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea subsp. conopsea), gostocvetni kukovičnik (G. conopsea subsp. densiflora), jadranska smrdljiva kukavica (Himantoglossum adriaticum), navadna splavka (Limodorum abortivum), jajčastolistni muhovnik (Listera ovata), trizoba kukavica (Neotinea tridentata) in pikastocvetna kukavica (N. ustulata). Figure 9: Map of distribution of orchids Epipactis atrorubens, E. greuteri, E. helleborine, E. muelleri, E. palustris, Gymnadenia conopsea subsp. conopsea, G. conopsea subsp. densiflora, Himantoglossum adriaticum, Limodorum abortivum, Listera ovata, Neotinea tridentata and N. ustulata in Bela krajina. Slika 10: Karte razširjenosti kukavičevk v Beli krajini: poletna kukavica (Neotinea ustulata var. aestivalis), rjava gnezdovnica (Neottia nidus-avis), čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera), osjeliko mačje uho (O. sphegodes), zvezdasta kukavica (Orchis mascula subsp. speciosa), bleda kukavica (O. pallens), škrlatnordeča kukavica (O. purpurea), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia), zelenkasti vimenjak (P. chlorantha), zavita škrbica (Spiranthes spiralis), navadna oblasta kukavica (Traunsteinera globosa). Figure 10: Map of distribution of orchids Neotinea ustulata var. aestivalis, Neottia nidus-avis, Ophrys apifera, O. sphegodes, Orchis mascula subsp. speciosa, O. pallens, O. purpurea, Platanthera bifolia, P. chlorantha, Spiranthes spiralis and Traunstein­era globosa in Bela krajina. PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI NEKATERIH KUKAVIČEVK (ORCHIDACEAE) V SLOVENIJI PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI NEKATERIH KUKAVIČEVK (ORCHIDACEAE) V SLOVENIJI 82 83 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 81–119, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 PRISPEVEK K POZNAVANJU RAZŠIRJENOSTI NEKATERIH KUKAVIČEVK (ORCHIDACEAE) V SLOVENIJI CONTRIBUTION TO THE KNOWLEDGE OF THE DISTRIBUTION OF SOME ORCHIDS (ORCHIDACEAE) IN SLOVENIA Janez Mihael KOCJAN1, Urška KAČAR2 & Matej PALKA3 IZVLEČEK Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih kukavičevk (Orchidaceae) v Sloveniji V prispevku povzemamo zanimive rezultate florističnih kartiranj osrednje, južne in deloma zahodne Slovenije, ki smo jih v glavnem opravili v letih 2009 do 2015. Opisujemo nova nahajališča naslednjih taksonov: Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Anacamptis palustris (Jacq.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Neotinea tridentata (Scop.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Neotinea ustulata (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Orchis mascula (L.) L. subsp. speciosa (Mutel) Hegi in Orchis purpurea Huds. Na podlagi lastnih podatkov, novejših literaturnih podatkov in nekaterih spregledanih pisnih virov smo izdelali tudi nove zemljevide zdaj poznane razširjenosti teh vrst v Sloveniji in ovrednotili njihov naravovarstveni sta­tus. Ključne besede: flora, ogrožene rastlinske vrste, kukavičevke, Slovenija ABSTRACT Contribution to the knowledge of the distribution of some orchids (Orchidaceae) in Slovenia We present new location depictions of some interesting taxa recorded during floristic mapping, conducted in the cen­tral, south and partly western Slovenia between 2009 and 2015: Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Anacamptis palustris (Jacq.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Neotinea tridentata (Scop.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Neottinea ustulata (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, Orchis mascula (L.) L. subsp. speciosa (Mutel) Hegi and Orchis purpurea Huds. Based on our own data and literature we present their cur­rently known distribution in Slovenia and evaluate their na­ture conservation status. Key words: flora, endangered plant species, orchids, Slo­venia 1 UVOD Kukavičevke so podobno kot drugod po Evropi tudi pri nas razmeroma zelo dobro raziskana družina ra­stlin. Ker smo bili kljub številni obstoječi literaturi, ki jo v pretežni meri povzema že Jogan et al. (2001), pre­pričani da bi dala objektivnejšo sliko razširjenosti po­sameznih taksonov šele sistematična popisovanja iz­branih območij in habitatov, smo z letom 2009 pričeli z intenzivnim in organiziranim terenskim delom, pri čemer smo se omejili zgolj na družino kukavičevk in skušali v omejenem času pregledati čimvečje površine. Najprej smo pričeli z raziskavami v Istri, te pa kasneje razširili tudi na vso južno in osrednjo Primorsko, Go­renjsko, Notranjsko, Dolenjsko, Koroško ter manjše dele Štajerske. Kot del rezultatov je prvi avtor prispev­ka (JMK) v preteklosti že predstavil dve vrsti, Epipactis palustris in Spiranthes spiralis (Kocjan 2014), tokrat pa želimo predstaviti šest novih taksonov ter glede na no­vejše objave in zbrane lastne podatke ovrednotiti zdaj­šnje vedenje o njihovem pojavljanju v Sloveniji, njihovo ekologijo, redkost ter ogroženost. Z izbiro taksonov smo želeli poudariti pomemb­nost sledenja aktualni klasifikaciji in nomenklaturi, ki se je v zadnjem času precej spremenila in v pretežni meri sledi zlasti rezultatom genetskih analiz DNK po­sameznih enot, ki so jih prvi objavili Batemann et al. (2003), a v Sloveniji zaenkrat še niso bili splošno spre­jeti (razen Dolinar (2015)), čeprav jih omeni že Jogan (2007: 777). Del vrst, ki smo jih do sedaj prištevali k rodu Orchis, smo po novem pridružili k rodu Ana­camptis, tako v prispevku obravnavani Anacamptis morio (prej Orchis morio) ter Anacamptis palustris (prej O. palustris), del vrst pa k rodu Neotinea, med drugim tudi vrsti Neotinea tridentata (prej Orchis tri­dentata) in Neotinea ustulata (prej O. ustulata), saj se je izkazalo, da sta genetsko precej bolj sorodni z vrsto Ne­otinea maculata, ki sicer v Sloveniji ne uspeva. Še dve obravnavani vrsti, Orchis purpurea in Orchis speciosa, sta obdržali svoje nomenklaturno ime. Ne glede na ob­stoječe spremembe se sprašujemo o smotrnosti spre­minjanja slovenskih imen pri posameznih vrstah, če­prav jih je potrebno dopustiti (npr. navadni pilovec za vrsto A. morio), obenem pa še o potencialni zmedi pri morebitni vpeljavi novega slovenskega imena za rod Neotinea. 2 RAZISKOVALNE METODE Izbrano floro smo popisovali po srednjeevropski me­todi (Niklfeld 1971), del terenskih podatkov pa vnesli v bazo podatkov FloVegSi (Seliškar et al. 2003). Pri opisu novih nahajališč smo uporabljali temeljno topo­grafsko karto RS 1 : 10 000 (GURS) ter Atlas Slovenije v merilu 1 : 50 000 (3. izdaja, 1996), geoelementno, eko­loško in fitocenološko oznako obravnavanih vrst pa povzemamo po delu Flora alpina (Aeschimann et al. 2004). Doslej znano razširjenost posameznih taksonov povzemamo po zadnji izdaji Male flore Slovenije (Jogan v Martinčič et al. 2007), Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001), knjigi Orhideje Slo­venije (Ravnik 2002), starejših spregledanih literatur­nih objavah in novejših, v glavnem po letu 2008 obja­vljenih podatkih. Na zemljevidih razširjenosti smo pojavljanje v novih kvadrantih (temne pike) predstavi­li drugače od podatkov, ki se nanašajo na literaturne navedbe ali na nahajališča, ki smo jih našli sami, ven­dar v že ugotovljenih kvadrantih. Obravnavane vrste predstavljamo po abecednem vrstnem redu. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1 Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Prid­geon & M. W. Chase (= Orchis morio L.) – na­vad­na kukavica 9651/1 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, okolica Bleda, severno od vasi Smokuč, zmerno suho travišče, 450-500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2014 (av­torjev popis). 9651/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Radovljice, desni breg Save, severno od vasi Ravnica, suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2014 (avtorjev popis). 9657/1 Slovenija: Štajerska, okolica Velenja, severoza­hodno od zaselka Loke pod Paškim Kozjakom, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 27. 5. 2012 (avtorjev popis); okolica Dobrne, jugozahodno od lovske koče pri vasi Parož, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 5. 2012 (avtorjev popis). 9749/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Do­brava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, ju­govzhodno od vasi Savica, na južni strani glavne asfaltirane ceste, ob makadamski cesti, suho košeno travišče, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 12. 6. 2010 (avtorjev popis). 9850/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, zahodno od vasi Leskovica, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 820 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9850/3 Slovenija: Primorska, okolica Cerknega, pri zaselku Mravljev grič nad vasjo Dolenji Novaki, suho travišče, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9850/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, severno od zaselka Polenšek pod Volako, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); jugovzhod­no od vrha Čelo, vzhodno od zaselka Studor, suho travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9851/1 Slovenija: Gorenjska, Škofjeloško hribovje, med vasema Murave in Četena Ravan, na severozahod­ni strani makadamske ceste, suho, strmo, košeno travišče, pribl. 830 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010, 27. 4. 2014 (avtorjev popis). 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Selo nad Polhovim Gradcem, Sv. Jedert, suho, pris­ojno, košeno travišče, 700-740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2009 (avtorjev popis); okolica Sv. Jed­erta, severno od zaselka Ugrin, zmerno suho, pris­ojno, košeno travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2009 (avtorjev popis). 9852/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Topol pri Medvodah, ob makadamski cesti, ki povezuje zaselek Babni Dol z naseljem Topol, med zaselkom Ovovk in vasjo Topolo, zmerno suho travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev). 9852/2 Slovenija: Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, severovzhodno od Kobiljarja, Ušica, ob potoku Mlake, zmerno vlažno travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 18. 5. 2008 (avtorjev popis). 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, Tehovec, vzhodno od Hrastovca, prisojna pobočja pod vasjo, suho travišče, pribl. 640 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Studenčice in Tehovec, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 4. 2009 (popis avtorjev); Topol pri Medvodah, ob maka­damski cesti, ki povezuje zaselek Babni Dol z naseljem Topol, jugovzhodno pobočje Jetrbenka, vzhodno od kmetije Dobje, suha, prisojna, košena travišča, 550-630 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev); zaselek zahod­no od vasi Golo Brdo, greben zahodno od Čakovega studenca, suho travišče, 440-460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22. 4. 2014 (avtorjev popis); jugozahod­no pobočje Jetrbenka, zmerno suho travišče, 660-720 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22. 4. 2014 (avtor­jev popis). 9852/4 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Šmarna gora, prisojno pobočje pod vrhom Šmarne gore, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 9. 5. 2003 (avtorjev popis). 9853/3 Slovenija: Ljubljanska kotlina, okolica Lju­bljane, okolica Črnuč, obsavski logi med Savo in obvozno »Nemško cesto«, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 5. 2006, 20. 4. 2011 (avtorjeva popisa). 9854/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Lukovice pri Domžalah, Trnovče, ob asfaltirani cesti, suho travišče, 550 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 13. 4. 2009 (popis avtorjev). 9854/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Lukovice pri Domžalah, Češnjice nad Blagovico, med vasema Češnjice in Poljane nad Blagovico, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 13. 4. 2009 (popis avtorjev). 9854/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Moravč, med Ve­liko vasjo in Križevsko vasjo, južno pobočje pod lokalno cesto, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2014 (avtorjev popis). 9947/1 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Kožbane, med vasjo Senik in Sv. Magdaleno sev­erno od vasi, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); križišče jugovzhodno od vasi Senik, odcep z glavne ceste, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); jugovzhodno od vasi Senik, pod makadamsko cesto, polsuho travišče, 420-590 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severovzhod­no od vasi Vrhovlje pri Kožbani, severno od an­tene, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severoza­hodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica Golega Brda, severno od Golega Brda, ob Idriji, ob makadamski cesti, polsuho travišče, pribl. 120 m nm. v. Det. I. Dak­skobler, M. Palka & J. M. Kocjan, 24. 5. 2010 (popis avtorjev). 9947/3 Slovenija: Primorska, Goriška brda, vzhodno od vasi Nozno, suho travišče pod kostanjevim na­sadom, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2005 (avtorjev popis); okolica Kožbane, severo­zahodno od vasi Kožbana, nad asfaltirano cesto, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtor­jev); jugovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, tik pod cerkvijo Sv. Andrej, suho travišče, pribl. 410 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); severovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, južno od antene, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahod­no od vasi Kožbana, nad asfaltirano cesto, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica vasi Neblo, Na Krnicah, severno od vasi Hlevnik, suho travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); Korada - Ka­pela, med vasema Slapnik in Nozno, vzhodno od slednje, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 4. 2009 (popis avtorjev). 9947/4 Slovenija: Primorska, Banjšice, severno od zaselka Baske pri vasi Grgarske Ravne, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); jugozahodno od zaselka Baske pri vasi Grgarske Ravne, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 9948/1 Slovenija: Primorska, Banjšice, jugovzhodno od vasi Kanalski Vrh, jugozahodno od Belega brda, suho travišče, pribl. 630 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); pri zaselku Lužarji, proti vasi Banjšice, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); ju­govzhodno od vasi Trušnje, pri Sv. Vidu, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 9948/3 Slovenija: Primorska, Banjšice, Bate, nad zaselkom Breščaki, južno pobočje vrha Kamerač, suho, kamnito travišče v zaraščanju, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis); okolica vasi Banjšice, južno pobočje Kuka, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); severno od vasi Grgar, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 9950/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, Žirovski vrh Sv. Urbana, pri zaselku Prek, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9951/1 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, pod vasjo Planina nad Horjulom, južno od zaselka Roženija, zmerno suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); zahodno od vasi Črni Vrh, severozahodno od zaselka Gradišar, suho travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 4. 2014 (avtorjev popis); zahodno od vasi Črni Vrh, zahodno od zaselka Osredkar, suho travišče, 790-840 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 4. 2014 (avtorjev popis). 9951/4 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Horjula, pri vasi Samotorca, vzhodno pobočje vrha Kožljek, zmerno suho, zakisano travišče, 740-780 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); med vasjo Samotorca in zaselkom Ulaka, zahodno od asfaltirane ceste, prisojno, zmerno suho in zakisano travišče, 640-680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtor­jev popis); nad zaselkom Kisovnik, suho travišče, 360-380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2015 (av­torjev popis). 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, dolinica severno od zaselka Babnik, suho travišče ob nizkem barju, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2006, 1. 5. 2014 (avtorjeva popisa); Osredek pri Dobrovi, jugozahodno od vasi, suho travišče, 420-480 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev); det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2013 (avtorjev popis); zahodno pobočje Tabora nad vasjo Dvor pri Polhovem Gradcu, zmerno suho travišče, 400-440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2014 (avtorjev popis). 9952/2 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Podutika pri Ljubljani, med Prevalom in Toškim Čelom, severno od zaselka Prevalnik, ob asfaltirani cesti, zmerno suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica Ljubljane, med vasema Kamna Gorica in Dolnice, suho travišče, 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12. 4. 2012 (avtorjev popis); Toško Čelo, jugozahodno od vrha Peštota, južno pobočje pod makadamsko cesto, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 4. 2014 (avtorjev popis). 9952/3 Slovenija: Notranjska, okolica Horjula, severovzhodno od vasi Brezje pri Horjulu, vzhod­no od zaselka Kališnik, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2015 (avtorjev popis). 9953/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Ljubljane, vas Orle nad Lavrico, Hruševje severno od vasi, ob kolovo­zu, suh travnat rob, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 7. 5. 2010 (avtorjev popis). 9954/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, okolica vasi Zg. Besnica, zahodno od zaselka Hribar, suho, strmo, košeno travišče, 490-550 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 5. 2009 (popis avtor­jev). 9956/1 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, jugovzhodno od vasi Magolnik, južno od vrha Špičnik, ob makadamski cesti, mezofilno travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); zahodno pod vasjo Magolnik, suho travišče, pribl. 650 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9956/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, Jelenska Reber, nad strnjenim zaselkom ju­govzhodno od vasi Spodnje Jelenje, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); severno od vasi Spodnje Jelenje, ob mak­adamski cesti, suho travišče, pribl. 780 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); Dobovica, severovzhodno od vasi, pod odcepom za zaselkem Ribič, ob makad­amski cesti, suho prisojno travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); okolica Mirne, dolina poto­ka Bistrica, jugozahodno od Velikega vrha, ob makadamski cesti, zmerno suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9956/4 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Radeč, severozahodno od vasi Šentjanž, pri sotočju Glaviškega potoka in potoka Hinja, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9957/2 Slovenija: Štajerska, Zasavje, okolica Radeč, Lokavec, severozahodno od Kamrice, zmerno suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 5. 5. 2014 (popis avtorjev). 0047/2 Slovenija: Primorska, Goriška brda, Podsabot­inski dol, severno od zaselka V Koncu, suho travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severno vasi Podsabotin, suho travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtor­jev). 0048/1 Slovenija: Primorska, okolica Nove Gorice, v vasi Ravnica pri Grgarju, ob asfaltirani cesti, suho, košeno in prisojno travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis); Banjšice, jugozahodno od vasi Ravnica, Vratca, suho travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); Vipavska dolina, južno od vasi Loka pri Kromberku, suho travišče, pribl. 80 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (av­torjev popis). 0048/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Šempasa, Vitovlje, pod Sv. Petrom, zmerno suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); južno od Šempasa, Gorenje Visoko, suho travišče, pribl. 160 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); jugovzhod­no od vasi Črniče, pri odcepu za vas Malovše, suho travišče, pribl. 170 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); severovzhodno od zaselka Tabor pri vasi Ravne, suho travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0049/3 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, med vasjo Stomaž in zaselkom Bratini, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); okolica Ajdovščine, med vasema Čohi in Gorenje, ob asfaltirani cesti, suho, košeno in prisojno travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis). 0050/1 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, med vasema Gore in Dole, suho travišče, pribl. 760 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0050/2 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, Medvedje brdo, pri zaselku Veharše, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, južno od vasi Potok, suho travišče, pribl. 760 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, Kamnikov grič pri vasi Zavratec, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); vzhodno od vasi Godovič, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); med naseljem Godovič in vasjo Ivanje Doline, severno od asfaltirane ceste, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, vzhodno od križišča ob potoku, suho travišče, pribl. 650 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, severozahodno od Sv. Katarine, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, pri gasilskem domu, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0050/3 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, Idrijski Log, jugozahodno od zaselka Pevec, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 730 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); vzhodno od zaselka Pevec, južno od Habečkovega brezna, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); med zaselkom Smrekar in vasjo Predgriže, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0051/2 Slovenija: Notranjska, Ljubljansko barje, okoli­ca Vrhnike, severno od zaselka Breg pri Vrhniki, severno pobočje vrha s koto 311, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 7. 5. 2007 (avtorjev popis). 0051/3 Slovenija: Notranjska, okolica Logatca, ju­govzhodno od vasi Ravnik pri Hotederšici, pod zaselkom Urbanovc, suho travišče, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 17. 5. 2015 (avtorjev popis). 0053/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Iga, pri odcepu z glavne ceste Ig – Golo za vas Dobravica, zmerno suh travnat rob, 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2009 (avtorjev popis); zahodno od vasi Dobravi­ca, južno od ceste, zmerno suho travišče, 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2009 (avtorjev popis). 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, sever­no od vasi Kožljevec pri Polici, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 4. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica Višnje gore, med vasjo Dedni dol in zaselkom Žabjek, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od zaselka Peščenik, sev­erno od asfaltirane ceste, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev); dolina Višnjice, severozahodno od Višnje Gore, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 17. 5. 2011 (avtorjev popis). 0054/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, Pristava nad Stično, južno od partizanskega doma, prisojno pobočje, suho košeno travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 4. 2011 (avtorjev popis); med vasema Leskovec in Poljane pri Stični, pod kmetijo Izirk, zmerno suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2013 (avtorjev popis). 0054/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, Kriška vas, zahodno pobočje Malega vrha, vzhod­no od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od vasi Velika Loka, nad železniško progo, suho, pris­ojno travišče, 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0055/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Trebnjega, Čatež, jugozahodno pobočje pod cerkvijo na Zaplazu, suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 10. 5. 2015 (avtorjev popis). 0056/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne, severovzhodno od vasi Hudeje, suho travišče, pribl. 270 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 10. 5. 2015 (avtorjev popis). 0056/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Mokronoga, vas Stara gora, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012 (avtorjev popis). 0058/4 Slovenija: Dolenjska, Krško-Brežiška kotlina, okolica Krškega, južno od vasi Žadovinjek, suho travišče, pribl. 150 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12. 5. 2012 (avtorjev popis). 0147/4 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Opatjega sela, jugovzhodno od Hudega Loga pri Opatjem selu, suho travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); Brestovica pri Komnu, vzhodno tik ob Sv. Lovrencu, suho travišče, pribl. 80 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0148/1 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Branika, severozahodno od zaselka Šibelji, suho travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis). 0148/2 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, južno od vasi Gojače, suho travišče, pribl. 160 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0148/3 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Branika, severovzhodno od vasi Škrbina, suho travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); okolica Branika, od vasi Škrbina proti zaselku Šibelji, zmerno suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtor­jev popis); okolica Brestovice pri Komnu, ju­govzhodno od vasi Vale, nasproti odcepa za zase­lek Majerji, suho travišče, pribl. 120 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); Gorjansko, jugozahodno od vaškega pokopališča, suho travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0148/4 Slovenija: Primorska, Kras, Komenšček med vasema Komen in Branik, severozahodno od vasi Mali Log, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtor­jev popis); vzhodno od vasi Coljane, suho travišče, pribl. 150 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasema Gabrovica pri Komnu in Tomačevica, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasema Štanjel in Kobjeglava, pri odcepu za Krajni vrh, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasema Kobjeglava in Gabrovica pri Komnu, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 270 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis). 0149/1 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, ju­govzhodno od vasi Stomaž, suho travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); Vipavska brda, okolica vasi Planina, vzhod­no od vasi Štrancarji, suho travišče, pribl. 230 m nm. v. Det. A. Paušič & J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (popis avtorjev). 0149/2 Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, vas Žagolič nad Colom, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0149/3 Slovenija: Primorska, Braniška dolina, okolica Štanjela, jugovzhodno od Ječmenovega hriba, pribl. 300 m zahodno od križišča za Gabrje, sev­erno od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 140 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); zahodno od Stare gore, pribl. 300 m jugovzhodno od križišča za Gabrje, severno od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 150 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); severovzhodno od vasi Hruševica, suho travišče, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis). 0149/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, suha travišča, 140-200 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (popis avtorjev). 0150/4 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, Podgorje, severno od križišča zahodno od vasi Bu­kovje, suho travišče, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0152/1 Slovenija: Notranjska, okolica Borovnice, južno od vasi Brezovica pri Borovnici, vzhodno od po­toka Pružnica in vojaškega objekta, zmerno suho, zakisano travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 11. 5. 2011 (avtorjev popis). 0153/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Velikih Lašč, severozahodno od zaselka Mala Rašica pod Cerovcem, nizko barje, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 5. 2010 (avtorjev popis). 0153/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Velikih Lašč, južna pobočja nad vasjo Zgonče proti Sv. Primožu in Felicijanu, suho travišče, 770-810 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2010 (popis avtorjev). 0154/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Vidma, jugoza­hodno (1 km) od vasi Hočevje, suho travišče, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis). 0154/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica vasi Krka, blizu izvira reke Krke, severno od vasi Treb­nja Gorica, prisojno, suho košeno travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 23. 4. 2011 (avtor­jev popis); jugovzhodno od vasi Gabrovčec, na vzhodni strani asfaltirane ceste nad potokom, suho travišče, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 23. 4. 2011 (avtorjev popis); južno od vasi Kuželjevec, suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0154/4 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, med vasjo Kamni vrh pri Ambrusu in Sv. Petrom, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); severno od Primče vasi, suho travišče, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Za­gradca, južno pobočje Straže nad zaselkom Velike Rebrce, suho, redko košeno, nekoliko zaraščeno prisojno travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2010 (avtorjev popis); zahodno pobočje Straže nad vasjo Češnjice pri Zagradcu, pri odcepu za Gabrovko, nad asfaltirano cesto, suho košeno travišče, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2010 (avtorjev popis); jugozahodno pobočje Straže nad vasjo Češnjice pri Zagradcu, pri odcepu za Breg pri Zagradcu, pod asfaltirano cesto, suho košeno travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2010 (avtorjev popis); južno pobočje Straže nad zaselkom Velike Rebrce, zase­lek Gora, pred domačo hišo, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica Žužemberka, Valična vas – Sv. Marjeta, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis); severno od vasi Vrh pri Križu, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis); vzhodno od vasi Vrh pri Križu, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis); severno od Spodnjega Cviblja, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis). 0155/3 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, med vasema Višnje in Bakrc, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); ju­govzhodno od vasi Brezov dol, južno pobočje vrha Na Hribu, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0155/4 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, severoza­hodno od vasi Malo Lipje, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); južno od Stavče vasi, ob potoku Šica, suho travišče, pribl. 230 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); severovzhodno od Sardinje vasi pri Dvoru, suho travišče, pribl. 250 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0156/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, južno od vasi Vrbovec, suho travišče, pribl. 270 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0156/3 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, severno od zaselka Jarčev pri vasi Srednji Lipovec, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); južno od vasi Srednji Lipo­vec, zaselek Hrib, suho travišče, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0156/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Novega mesta, letališče pri vasi Podgora, suho travišče, pribl. 170 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); severozahodno od Češče vasi, suho travišče, pribl. 170 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0248/1 Slovenija: Primorska, Kras, okolica naselja Gorjansko, Brje pri Komnu, južno od vasi, suho travišče, pribl. 180 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Brje pri Komnu in Tublje pri Komnu, suho travišče, pribl. 180 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0248/2 Slovenija: Primorska, Kras, okolica vasi Komen, južno od vasi Volčji Grad, suho travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasema Pliskovica in Gabrovica pri Komnu, zahodno od vasi Kosovelje, suho travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); okolica naselja Dutovlje, vzhodno od vasi Veliki Dol, suho travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); vzhodno od vasi Pliskovica, suho travišče, pribl. 270 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0248/4 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Sežane, ju­govzhodno od zaselka Salince pri Vrhovljah, suho travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0249/1 Slovenija: Primorska, Kras, okolica vasi Štanjel, med vasema Štanjel in Dutovlje, zahodno od vrha Pleša, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); okolica Štjaka, zahodno od vasi Selo, kamnito travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis). 0249/2 Slovenija: Primorska, Vipavska brda, med vasjo Razguri in Sv. Ano, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); Vrhe, okolica Štjaka, severozahodno od cerkve Sv. Ana, pod vrhom Hrbec, kamnito travišče, pribl. 590 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Gradišče pri Štjaku in Sv. Ano, pri odcepu za vas Bogo, osojno pusto travišče, pribl. 590 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); Vipavska brda, severozahodno od vasi Tabor pri Vrabčah, severno od vrha Goli vrh, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); severovzhodno od vasi Sela, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); Krakašija, jugozahodno od vasi Veliko Polje, suha prisojna travišča, 550-600 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); južno od vasi Veliko Polje, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); Krakašija, med vasema Veliko Polje in Jakovce, suho travišče, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis). 0249/4 Slovenija: Primorska, okolica Sežane, med vasema Merče in Žirje, pri odcepu za slednjo, ob asfaltirani cesti, suho košeno travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis). 0250/1 Slovenija: Primorska, okolica Podnanosa, ju­govzhodno od vasi Lozice, severozahodno od zaselka Gorenji Žvanuti, severno od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Otošče in Sv. Magdaleno, suho košeno travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); okolica Razdrtega, med vasjo Otošče in Razdrtim, tik pod glavno cesto, suho košeno travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0250/2 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, povirje Nanoščice, jugovzhodno od zaselka Fara, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2015 (avtorjev popis); južno od ceste med vase­ma Hruševje in Orehek, 50 m jugovzhodno od križišča za vas Dilce, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2015 (avtorjev popis). 0250/3 Slovenija: Primorska, okolica Senožeč, severno od Dolenje vasi, severno od vrha Zasada, suho prisojno travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); severozahodno od Dolenje vasi, ob asfaltirani cesti, suho prisojno travišče, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); jugovzhodno od vasi Potoče, suho prisojno travišče, pribl. 570 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis). 0251/1 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, jugoza­hodno od vasi Zagon pri Postojni, zmerno suho travišče, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis); jugovzhodno od Stare vasi, Žerible, suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2015 (avtorjev popis). 0254/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Ribnice, jugoza­hodno od vasi Velike Poljane, pri odcepu z glavne ceste, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis); južno od vasi Vinice, suho travišče, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis). 0255/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, severoza­hodno od vasi Sela pri Hinjah, suho travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0255/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, severno od vasi Klopce, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0256/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Novega mesta, letališče pri vasi Podgora, suho travišče, pribl. 170 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0349/2 Slovenija: Primorska, Kras, Gabrk, okolica Divače, jugovzhodno od vasi, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtor­jev popis); severovzhodno od vasi Gorenje pri Divači, suho travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); Brkini, med vasjo Matavun in jamo Globočak, suho travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0349/3 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Kozine, severovzhodno od vasi Beka, nad asfaltirano cesto, suho prisojno travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0349/4 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Kozine, južno od zaselka Kras pri vasi Rodik, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0350/1 Slovenija: Primorska, vznožje Vremščice, Ležeški Gabrk, suho travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); do­lina Reke, severno od vasi Famlje, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); južno od vasi Gorenje Ležeče, suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); Brkini, ob potoku Sušica, jugozahodno od vasi Zavrhek, zmerno suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0350/3 Slovenija: Primorska, Brkini, Podgrad pri Vre­mah, pri kamnolomu severno od vasi, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); jugozahodno od vasi Barka, pri kapelici, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasema Gradišica in Artviže, suho, zakisano travišče, pribl. 780 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); Brkini, med vasema Artviže in Osirovica, suho travišče, pribl. 780 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); Brkini, dolina potoka Padež, pri zaselku Padež, suho suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0350/4 Slovenija: Primorska, Brkini, dolina potoka Padež, južno od grebena Obravnica, zmerno suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); nad zaselkom Ribnica, proti vasi Ostrožno Brdo, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); severozahodno od vasi Tatre, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); Brkini, med vasjo Ostrožno Brdo in vrhom Sevc, suho travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0351/3 Slovenija: Primorska, okolica Pivke, med vasjo Zagorje in vrhom Grmada, ob asfaltirani cesti proti vasi Tabor nad Knežakom, suho travišče, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2011 (avtorjev popis); Brkini, dolina Reke, okolica vasi Prem, sev­erno od vrha Buben, močvirno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); okolica Ilirske Bistrice, južno od vasi Mereče, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); okolica Ilirske Bistrice, nad vasjo Podtabor, pri tunelih, kamnito zaraščeno travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasema Podtabor in Podstenje, suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0447/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Portoroža. Šentjane, 200 m zahodno od glavnega križišča nad Portorožem, suho travišče, pribl. 100 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2012 (avtorjev popis). 0448/3 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Šared, med zaselkom Kranci in cerkvijo Sv. Jakob, ob asf. cesti, kamnito travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2012 (avtorjev popis). 0448/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica naselja Šmarje, severno od vasi Pomjan, suho travišče v zaraščanju, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev). 0449/1 Slovenija: Primorska, Kras, severovzhodno od vasi Kastelec, ob makakadamski cesti, suho kam­nito travišče, pribl. 410 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 4. 2011 (avtorjev popis). 0449/2 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Kozine, ob cesti od Kozine proti vasi Klanec pri Kozini, proti vasi Ocizla, suho košeno travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); Matarsko podolje, severno od vasi Tublje pri Hr­peljah, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0449/3 Slovenija: Primorska, Istra, Kraški rob, Bezovi­ca, Marija Snežna – Sv. Apolonija, jugozahodno od makadamske ceste, ki povezuje naselji Črnotiče in Podpeč, suho košeno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Dolinar, J. Kosec & J. M. Kocjan, 21. 5. 2008 (popis avtorjev); okolica Kubeda, med vasjo Kubed in zaselkom Kocjančiči, ob glavni cesti med vrho­voma Varda in Čela, zmerno suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); vzhodno od vasi Bezovica, pod železniško progo, suho travišče v zaraščanju, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (avtorjev popis). 0449/4 Slovenija: Primorska, Istra, Kraški rob, okolica Hrastovelj, med vaseme Zazid in Podpeč, suh travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); Matarsko podolje, med vasema Tublje pri Hrpeljah in Slope, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0450/1 Slovenija: Primorska, Brkini, okolica Kozine, med vasjo Materija in Sv. Duhom, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); pri vasi Ma­terija, Sv. Peter, pod asfaltirano cesto, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis); južno od vasi Mrše, jugozahodno od glavnega razcepa, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0450/2 Slovenija: Primorska, Brkini, jugozahodno od vasi Tatre, proti vrhu Goliči, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtor­jev popis); med vasjo Čelje in lovsko kočo Gradel, suho travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0450/3 Slovenija: Primorska, Matarsko podolje, med vasema Obrov in Gradišče pri Materiji, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); Čičarija, okolica vasi Podgrad, severovzhodno od vasi Golac, kamnito travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0450/4 Slovenija: Primorska, Matarsko podolje, južno od casi Obrov, suho travišče, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); Br­kini, jugovzhodno od vasi Podbeže, suho travišče, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); vzhodno od vasi Podgrad, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); Čičarija, okolica vasi Podgrad, severozahodno od vasi Poljane pri Podgradu, kamnito travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0451/1 Slovenija: Primorska, Brkini, okolica Ilirske Bistrice, severno od vasi Smrje, pri vrhu Hrbec, suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Šembije in Ilirsko Bistrico, južno od vrha Breg, ob asfalti­rani cesti, zmerno suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2011 (avtorjev popis); med zaselkom Možnarija in vrhom Kolina, pri odcepu za vas Mereče, močvirno travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0451/3 Slovenija: Primorska, Brkini, okolica Ilirske Bistrice, jugovzhodno od vasi Sabonje, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); jugozahodno od vasi Pavlica, vrh s koto 649, suho travišče, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); za­hodno od vasi Veliko Brdo, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0451/4 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, severozahodno od vasi Jablanica, suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); severovzhodno od vasi Dolenje pri Jelšanah, suho travišče, pribl. 470 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0452/2 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, južno od vasi Jelšane, zahodno od vrha Sušnjak, suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasema Novokračine in Sušak, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0452/3 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, med vasema Kuteževo in Podgraje, suho travišče, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); dolina Kolaškega potoka, ju­govzhodno od vasi Žabiče, suho travišče, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); pri vasi Žabiče, suho travišče, pribl. 450 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0548/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica naselja Šmarje, vzhodno od vrha Straža, severovzhodno od Poljanske buže, suho travišče v zaraščanju, pribl. 360 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); det. U. Kačar, J. Kosec, M. Palka & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev). 0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica naselja Šmarje, med vasjo Pomjan in zaselkom Dilici, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pomjan, na začetku odcepa za vas Di­lici, vzhodno od asfaltirane ceste, suho, kamnito travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica vasi Pomjan, južno od vasi Fjeroga, pod asfaltirano cesto proti vasi Župančiči, prisojno suho kamnito travišče, pribl. 250 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtor­jev popis); okolica Sočerge, vzhodno od zaselka Hrvoji, suho travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); jugovzhodno od zaselka Hrvoji, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasjo Močunigi in vrhom Praponjik, dolina potoka Malinska, suh travnat rob, pribl. 330 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Koromači, vzhodno od zaselka Belvedur, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (avtorjev popis). 0549/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasema Butari in Trebeše, severno od križišča za Brezovico, ob glavni cesti, zmerno suho travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica Gračišča, severovzhodno od vasi Butari, suho travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); okolica Sočerge, med vasjo Butari in zaselkom Galantiči, južno od slednjega, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasema Gračišče in Smokvica, ob asfaltirani cesti, suho, nekošeno, apnenčasto travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. U. Kačar, J. Kosec, M. Palka & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica Sočerge, med vasjo Butari in zaselkom Galantiči, južno od slednjega, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, J. Kosec, M. Palka & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev); med vasema Brezovica pri Gradinu in Pregara, severno od slednje, severozahodno pobočje vrha V bregu, zmerno suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasjo Butari in zaselkom Pičuri, južno od križišča za Brezovico, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 360 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); zahodno od vasi Brezovica pri Gradinu, suh travnat rob, pribl. 450 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtor­jev); zahodno od vasi Gradin, severno od vrha Praponjik, suh travnat rob, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasema Gradin in Sirči, ju­govzhodno od slednje, zmerno vlažno travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); jugozahodno od vasi Gradin, severozahodno pobočje vrha Dvorina, suh travnat rob, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasema Šeki in Maršiči, suho travišče, pribl. 150 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); severozahodno od Sv. Kirika na Gradcu, suho apnenčasto travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. U. Kačar, J. Kosec, M. Palka & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev). 0549/3 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasjo Pregara in zaselkom Reparec, pri kape­lici, zmerno suho travišče, pribl. 470 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); jugozahodno od vasi Brezovica pri Gradinu, severno od vrha Bojenik, kamnito travišče v zaraščanju, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); jugozahodno od vasi Gradin, jugoza­hodno pobočje vrha Dvorina, suh travnat rob, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pregara, severozahodno od Sv. Simona, suho kam­nito travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pregara, južno od Sv. Simona, ob kolo­vozu, suho kamnito travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev). 0552/1 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, vzhodno od vasi Sušak, pri zaselku Kartonjera, suho travišče, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). Navadna kukavica (Slika 1a) je evropska vrsta suhih in polsuhih travišč, največkrat združb, ki pripa­dajo redu Brometalia erecti (Aeschimann et al. 2004). Po MFS se v Sloveniji pojavlja raztreseno v vseh fitoge­ografskih območjih, vendar naj bi bile njene populacije v upadanju (Jogan 2007: 779). V preteklosti sta bila objavljena dva zemljevida razširjenosti (Jogan et al. 2001, Ravnik 2002), ki smo ju dopolnili z večinoma po letu 2002 objavljenimi literaturnimi podatki. Novo na­hajališče za območje Gorenjske je prispevala Mihorič (2012), upoštevali pa smo še spregledano nahajališče z okolice Kamnika (Hayek & Paulin 1907). Z območja Štajerske nismo našli novejših literaturnih objav, so pa razveseljive najdbe v Prekmurju (Bakan 2006, 2011). Vrsta je bila popisana še na Notranjskem (Accetto 2010, Hertel & Riechelmann 2003, Vreš et al. 2013) in Dolenjskem (Accetto 2010, Dolinar & Vreš 2012, Hertel & Riechelmann 2003, Kavšek 2013), daleč največ prispevanih nahajališč pa je s Primorske. Za Breginjski kot jo navaja Čušin (2006), za severno Pri­morsko pa še Dakskobler (2005a, 2005b), Daksko­bler & Vreš (2011), Dakskobler et al. (2011, 2014) in Terpin (2005, 2006), npr. na Banjšicah, v Baški dolini in dolini Idrije, pa tudi drugod v Posočju. V Vipavski dolini sta jo popisala Figelj & Slameršek (2011), v Vi­pavskih Brdih Dolinar (2010) in Dakskobler (2015a), na Krasu Stergaršek (2009), Schifner (1905), Her­tel & Hertel (2002), Dakskobler (2015a) ter Dakskobler & Trnkoczy (2015), medtem ko so njeno pojavljanje v okolici Ilirske Bistrice, v Brkinih, v Čiča­riji in v Istri zabeležili Kerschbaumsteiner et al. (2003, 2007), Glasnovič (2006), Hertel & Hertel (2002), Hertel & Riechelmann (2003) in Jakely & Kreutz (2013). Na osnovi upoštevanih literaturnih podatkov ter večinoma novih nahajališč, ki smo jih pri deloma sistematičnem, deloma naključnem terenskem delu našli v zadnjih desetih letih, smo izdelali nov ze­mljevid razširjenosti (Slika 1b), ki oba starejša že v marsičem dopolnjuje, je pa še vedno nepopoln in bo v prihodnje gotovo izboljšan. Težišča pojavljanja vrste so kljub temu lepo razvidna, prav tako tudi manj pogo­steje v primernem času kartirana območja ter tista, kjer je uspevanje vrste redko ali pa ta celo manjka (pre­težni del Julijskih Alp ter večje planote z večinoma sklenjenimi gozdovi nad 1000 metri). Čeprav so pone­kod populacije navadne kukavice še vedno precej skle­njene in stabilne, je v nekaterih območij njihovo število v zadnjih 100 letih močno upadlo, deloma zaradi zara­ščanja nekdanjih košenic, deloma pa zaradi pospeše­vanja kmetijstva in spremembe rabe nekdanjih košenic v pašnike in/ali njive. Kljub temu, da gre za najpogo­stejšega predstavnika rodu Anacamptis v Sloveniji, je vrsta marsikje lokalno močno ogrožena in kot taka povsem utemeljeno kot ranljiva vrsta (V) uvrščena tudi v rdeči seznam (Anon. 2002). 3.2 Anacamptis palustris (Jacq.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase (= Orchis palustris Jacq.; incl. Anacamptis palustris subsp. elegans (Jacq.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Cha­se) – močvirska kukavica 9852/4 Slovenija: Gorenjska, Šmarna gora z zaledjem, severno od Zavrha, pod daljnovodom, ob potoku Mlake, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 7. 6. 2006 (avtorjev popis); potočje Gračenice, jugozahodno od Skaručne, na zahodni strani avtoceste, nizko barje, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 10. 6. 2004 (avtorjev popis). 9853/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Domžal, Zaboršt jugovzhodno od Domžal, močvirno travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2007 (avtorjev popis). 9951/4 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, rob Ljubljanskega barja, od Drenovega Griča proti Horjulu, med Kurjo vasjo in zaselkom Bernik, ob asfaltirani cesti, nizko barje, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2011, 21. 5. 2014 (avtorjeva popisa). 0051/2 Slovenija: Notranjska, Ljubljansko barje, tik ob glavni cesti Ljubljana – Vrhnika, malo pred odce­pom za Malo Ligojno, močvirno travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2003 (avtorjev popis); južno od Velike Ligojne, Devci, močvirno travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2014 (avtorjev popis). 0052/1 Slovenija: Notranjska, Ljubljansko barje, med vasema Blatna Brezovica in Bevke, južno od glavne asfaltirane ceste, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12. 6. 2013 (avtorjev popis). 0053/1 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Ljubljansko barje, južno od vasi Gumnišče, nizko barje, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2012 (avtorjev popis). 0053/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosupelj, Črna dolina, severozahodno od izsušenega ribnika, vlažna blatna tla, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Doli­nar &. J. M. Kocjan, 17. 6. 2005 (popis avtorjev); med vasjo Brezje pri Grosupljem in zaselkom Benat, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 9. 6. 2012 (avtorjev popis); med vasema Podblato in Drenik, nizko barje, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 09. 6. 2012 (avtorjev popis). 0053/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasjo Brezje pri Grosupljem in zaselkom Benat, nizko barje, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 9. 6. 2012 (avtorjev popis). 0056/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne, med vase­ma Rakovnik pri Šentrupertu in Glinke, levi breg reke Mirne, močvirno travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); zahodno od vasi Puščava, nizko barje, pribl. 240 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 0056/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne na Dolen­jskem, severovzhodno od vasi Gomila, južno od železniške proge, nizko barje, pribl. 280 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2014 (avtorjev popis). 0151/1 Slovenija: Notranjska, Planinsko polje, ju­govzhodno od vasi Grčarevec, močvirno travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31. 5. 2015 (avtorjev popis). 0151/4 Slovenija: Notranjska, Planinsko polje, med Dolnjo Planino in Sv. Križem, močvirno travišče, pribl. 450 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 17. 5. 2015 (avtorjev popis). 0153/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Velikih Lašč, do­lina Črnega potoka, zahodno od vasi Črni potok pri Velikih Laščah, nizko barje, pribl. 530 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 19. 6. 2010 (popis avtorjev). 0250/2 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, povirje Nanoščice, severno od vasi Hrašče, vzhodno od Centovega mlina, desni breg Nanoščice, močvirno travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31. 5. 2015 (avtorjev popis). 0251/1 Slovenija: Notranjska, Postojnska kotlina, jugo­zahodno od vasi Zagon pri Postojni, močvirno travišče, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 9. 6. 2007 (avtorjev popis). 0252/1 Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, jugo­zahodno od Dolenjega jezera, nizko barje, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31. 5. 2015 (avtorjev popis). 0252/2 Slovenija: Notranjska, Cerkniško jezero, jugo­zahodno od Grahovega, nizko barje, pribl. 550 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31. 5. 2015 (avtorjev popis). 0457/3 Slovenija: Dolenjska, Bela krajina, okolica Dragatuša, vzhodno od vasi Golek, nizko barje, pribl. 150 m nm. v. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20. 5. 2012 (popis avtorjev); okolica Črnomlja, vzhodno od vasi Veliki Nerajec, nizko barje, pribl. 150 m nm. v. Det. N. Kavšek & J. M. Kocjan, 20. 5. 2012 (popis avtorjev). Močvirska kukavica (Slika 2a) je evrazijska vrsta povirij, nizkih barij in močvirnih travišč, pretežno pa jo najdemo v združbah zveze Schoenion nigricantis (Aeschimann et al. 2004). Zaradi redkega in raztrese­nega pojavljanja ter upadanja populacij, je bila vrsta kot ranljiva (Vu) uvrščena že v prvi rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989), kjer je bil podan tudi ob­širen pregled do tedaj znanih nahajališč v Sloveniji. Do izida Gradiva za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001) je bilo objavljenih še nekaj nahajališč. S severne­ga in severovzhodnega vznožja Šmarne gore (Gorenj­ska) sta poročala Šuštar (1998) in Kocjan (2001), na Jovsih (Štajerska) sta jo našla Trpin & Vreš (1993), pri Čučji Mlaki na Dolenjskem pa Seliškar et al. (1994). Da je bila v nekaterih starejših popisih močvirska ku­kavica najverjetneje zamenjana z rahlocvetno kukavi­co (Anacamptis laxiflora (Lam.) R. M. Bateman, Prid­geon & M. W. Chase) sta dopustila že Dolinar & Vreš (2012) – glej tudi članek Dolinar & Jogan (2014). Temu mnenju se v celoti pridružujemo, saj je bila ra­hlocvetna kukavica poleg nam znanih nahajališč v Vi­pavski dolini ter v Istri v zadnjem času opažena le še v okolici Ilirske Bistrice (Dolinar & Jogan 2014), zato lahko vsa ostala zgodovinska nahajališča v notranjosti Slovenije z veliko zanesljivostjo prištejemo k močvirski kukavici. Poleg nahajališč pri Horjulu, severno od vasi Drenov Grič, zahodno od vasi Preserje in okolice vasi Planina na Planiskem polju (vse Dolšak 1923) ter na­vedbe za Dujice na Cerkniškem jezeru (Wraber 1971) je takšnih tudi večina nahajališč, ki jih je objavil Pau­lin (1915, 1916). O uspevanju močvirske kukavice na Cerkniškem jezeru so nazadnje poročali Gaberščik et al. (2009), zmotne navedbe o uspevanju rahlocvetne kukavice na Pokljuki (Paulin 1916, Budnar 1950) pa sta delno popravila Martinčič & Seliškar (2004), ki za barje Golenbrca ugotavljata le močvirsko (žal nam te najdbe kljub sistematičnemu iskanju na omenjenem barju ni uspelo potrditi, pač pa tam uspeva precej vrst rodu Dactylorhiza). Ista avtorja jo nadalje navajata še iz okolice Pijave Gorice (pod vasjo Drenik) in območja Jovsi. Pri preučevanju vegetacije travnikov reda Moli­nietalia in kontaktnih rastišč v Sloveniji je o uspevanju v mnogih znanih kvadrantih (zlasti v Krakovskem gozdu) poročal Zelnik (2004, 2005), dodal pa tudi na­hajališča v štirih novih (!) Na Gorenjskem jo je našel blizu vasi Tatinec pri Kranju (9752/1), na Dolenjskem pa v okolici Mokronoga (0056/4), okolici Šmarjete pri Novem mestu (0157/2) ter na Rosalnicah pri Metliki (0358/3). Tri nova nahajališča v porečju Rašice na Do­lenjskem (0153/4) sta objavila Dolinar & Vreš (2012), še tri na Bloški planoti pa Vreš et al. (2013). Jogan et al. (2001) ter Ravnik (2002) so na kartah razširjenosti rahlocvetne kukavice prikazali uspevanje v še nekate­rih kvadrantih (Notranjska, Dolenjska, Štajerska, Pre­kmurje), za katere nam viri podatkov niso znani, zara­di verjetne zamenjave pa smo tudi te kvadrante pri­ključili k novi arealni karti močvirske kukavice. Kot posledico sistematičnih kartiranj povirij, barij in mo­čvirnih travišč v zadnjem desetletju smo močvirsko kukavico našli tudi na številnih novih nahajališčih. Poleg uspevanja v že znanih kvadrantih (na Ljubljan­skem barju, v okolici Domžal, v zaledju Šmarne gore, v dolini Črnega potoka pri Velikih Laščah, na Planin­skem polju, na Cerkniškem jezeru ter na več nahajali­ščih v okolici Grosuplja in v Beli krajini) smo jo našli tudi v treh novih kvadrantih (0056/2, 0056/3, 0151/1), v dveh v okolici Mirne na Dolenjskem ter v enem na Pla­ninskem polju. V letu 2015 odkrito nahajališče severno od vasi Hrašče (0250/2) je najbolj zahodno nahajališče v Sloveniji. Še južneje ga je našel F. Poljšak (Dolinar & Jogan 2014 – glej sliko z Grobiških mlak pri Rakitniku (0251/1)). Ob Nanoščici je bila dolgo časa le spregleda­na, saj je bila v zadnjem času tam opažena še vsaj dva­krat (Vreš et al. 2013). Najnovejše vedenje o poznava­nju razširjenosti vrste prikazujemo tudi na novi areal­ni karti (Slika 2b), čeprav je glede na tendenco odkri­vanja novih nahajališč v zadnjem desetletju povsem možno, da nas bo presenetila še kje. V najnovejši izda­ji rdečega seznama (Anon. 2002) je uvrščena med ran­ljive (V) vrste. Za Slovenijo se omenja tudi Anacamptis palustris subsp. elegans (Jacq.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase, ki naj bi se od tipične podvrste razlikovala po bolj postavnem habitusu z večjimi stebelnimi in podpornimi listi ter socvetjem, temneje obarvanimi in številnejšemi cvetovi ter nerazložno trikrpo medeno ustno z približno enako dolgimi krpami (Jogan 2007: 779, Dolinar 2015: 21). Po našem mnenju bi zanesljivo prisotnost ene, druge ali obeh podvrst pokazale šele genetske raziskave. 3.3 Neotinea tridentata (Scop.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase (= Orchis tridentata Scop.) – trizoba kukavica 9650/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, med Les­cami in Bodeščami, zahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011 (popis avtorjev); okolica Žirovnice, med vase­ma Breg in Vrba, zahodno od žel. proge, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2013 (avtorjev popis). 9650/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, med Les­cami in Bodeščami, jugozahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011 (popis avtorjev). 9651/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Podbrezja, med vasema Podnart in Zaloše, med asfaltirano cesto in reko Savo, suho košeno travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2011 (avtorjev popis). 9657/1 Slovenija: Štajerska, okolica Dobrne, jugoza­hodno od lovske koče pri vasi Parož, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 5. 2012 (avtorjev popis). 9850/3 Slovenija: Primorska, okolica Cerknega, pri zaselku Mravljev grič nad vasjo Dolenji Novaki, suho travišče, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, pri zaselku Oblak, ob potoku Kopačnica, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9850/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, severno od zaselka Polenšek pod Volako, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); jugovzhod­no od vrha Čelo, vzhodno od zaselka Studor, suho travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); južno in jugovzhodno pobočje Kuclja nad zaselkom Studor suha travišča, 680-800 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9851/1 Slovenija: Gorenjska, Škofjeloško hribovje, med vasema Murave in Četena Ravana, na severoza­hodni strani makadamske ceste, suho, strmo, košeno travišče, pribl. 830 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Selo nad Polhovim Gradcem, Sv. Jedert, suho, pris­ojno, košeno travišče, 700-740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2009 (avtorjev popis). 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, greben severno od dolinice se­verno od zaselka Babni dol, suho travišče, 420-440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2014 (avtorjev popis). 9852/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Ljubljane, okolica Šmartnega, obsavski logi med Savo in avtocestnim odcepom LJ-Šmartno, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 5. 2007 (avtorjev popis). 9853/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Ljubljane, okolica Črnuč, obsavski logi med Savo in obvozno »Nemško cesto«, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 5. 2006 (avtorjev popis). 9854/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Moravč, med Ve­liko vasjo in Križevsko vasjo, južno pobočje pod lokalno cesto, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2014 (avtorjev popis). 9854/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Moravč, Cicelj, Hrib nad Ribčami, južno pobočje, zmerno suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2014 (avtorjev popis). 9947/1 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Kožbane, križišče jugovzhodno od vasi Senik, odcep z glavne ceste, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); jugovzhodno od vasi Senik, pod makadamsko cesto, polsuho travišče, 420-590 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, severno od antene, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Koc­jan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica Golega Brda, severno od Golega Brda, ob Idriji, ob makadamski cesti, polsuho travišče, pribl. 120 m nm. v. Det. I. Dak­skobler, M. Palka & J. M. Kocjan, 24. 5. 2010 (popis avtorjev). 9947/3 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Kožbane, severozahodno od vasi Kožbana, nad as­faltirano cesto, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); severovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, južno od antene, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od vasi Kožbana, nad asfaltirano cesto, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); južno od vasi Kožbana, pod asfal­tirano cesto, suho travišče, pribl. 270 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtor­jev); južno od vasi Brdice pri Kožbani, ob asfalti­rani cesti, suho travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Neblo, Na Krnicah severno od vasi Hlevnik, suho travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev). 9950/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, Žirovski vrh Sv. Urbana, južno od vasi Lajše, suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9951/3 Slovenija: Notranjska, okolica Vrhnike, južni del Šuštarjevega grabna pri vasi Podlipe, nad asfal­tirano cesto, suho travišče, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9951/4 Slovenija: Notranjska, okolica Horjula, nad zaselkom Kisovnik, suho travišče, 360-380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2015 (avtorjev popis). 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, dolinica severno od Babnika, zmerno suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 12. 5. 2007 (avtorjev popis); Topol pri Medvo­dah, ob makadamski cesti, ki povezuje zaselek Babni Dol z naseljem Topol, pod kmetijo ju­govzhodno od Jeterbenka, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev). 9953/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Ljubljane, Tomačevski Prod, 100 m južno od Brnčičeve ceste, med zaslekom Brod in koto 282, suho travišče, pribl. 280 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2012 (avtorjev popis). 9954/3 Slovenija: Dolenjska, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, okolica vasi Zg. Besnica, za­hodno od zaselka Hribar, suho, strmo, košeno travišče, 490-550 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 5. 2009 (popis avtorjev). 9956/1 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, vzhodno od vasi Zavrh nad potokom Sopota, suho travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); jugovzhodno od vasi Magolnik, južno od vrha Špičnik, ob makadamski cesti, mezofilno travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); zahodno pod vasjo Magolnik, suho travišče, pribl. 650 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9956/2 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, Svibno, okoli Sv. Janeza, suho travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9956/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, Jelenska Reber, nad strnjenim zaselkom ju­govzhodno od vasi Spodnje Jelenje, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); severno od vasi Spodnje Jelenje, ob mak­adamski cesti, suho travišče, pribl. 780 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); Dobovica, severovzhodno od vasi, pod odcepom za zaselkem Ribič, ob makad­amski cesti, suho prisojno travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9957/2 Slovenija: Štajerska, Zasavje, okolica Radeč, Lokavec, severozahodno od Kamrice, zmerno suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 5. 5. 2014 (popis avtorjev). 9958/1 Slovenija: Štajerska, okolica Planine pri Sevnici, zahodno od Kurje vasi, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012 (avtorjev popis); zahodno od zaselka Ocvirk, suho travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012 (avtorjev popis). 0047/2 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Solkana, med kmetijskim mejnim prehodom Pos­abotin in glavno asfaltirano cesto, suho travišče pod cesto, pribl. 140 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); Podsabotinski dol, severno od zaselka V Koncu, suho travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); Podsab­otinski dol, severno vasi Podsabotin, suho travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev). 0048/1 Slovenija: Primorska, okolica Grgarja, v vasi Ravnica, ob asfaltirani cesti, suho, košeno in pris­ojno travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis). 0048/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Šempasa, jugovzhodno od vasi Črniče, pri odcepu za vas Malovše, suho travišče, pribl. 170 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0049/3 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, med vasjo Stomaž in zaselkom Bratini, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); okolica Ajdovščine, med vasema Čohi in Gorenje, ob asfaltirani cesti, suho, košeno in prisojno travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis). 0050/1 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, med vase­ma Gore in Dole, suho travišče, pribl. 760 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtor­jev). 0050/2 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, jugovzhod­no od vasi Dole, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, Kamnikov grič pri vasi Zavratec, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); vzhodno od vasi Godovič, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); med naseljem Godovič in vasjo Ivanje Doline, severno od asfaltirane ceste, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, pri gasilskem domu, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0050/3 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, Idrijski Log, jugozahodno od zaselka Pevec, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 730 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0053/3 Slovenija: Notranjska, okolica Iga, zahodno od vasi Dobravica, južno od ceste, zmerno suho travišče, 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2009 (avtorjev popis). 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, med vasema Gradišče in Velika Stara vas, ob potoku severno od glavne ceste, blizu zaselka Drobnič, suho travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 21. 5. 2011 (avtorjev popis); severno od vasi Kožljevec pri Polici, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 4. 5. 2009 (popis avtorjev); dolina Višnjice, severoza­hodno od Višnje Gore, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 17. 5. 2011 (avtorjev popis); okolica Višnje Gore, severno od zaselka Sklop pri vasi Dedni dol, ob potoku Višnjica, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 4. 2011 (avtor­jev popis); med vasjo Dedni dol in zaselkom Žabjek, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od zaselka Peščenik, severno od asfaltirane ceste, suho, priso­jno, košeno travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev). 0054/2 Slovenija, Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, severozahodno od Stične, severno od Velikega boršta, južno od vrha s koto 627 m, zraven manjšega kamnoloma, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2013 (avtorjev popis). 0054/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, Kriška vas, zahodno pobočje Malega vrha, vzhod­no od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od vasi Velika Loka, nad železniško progo, suho, pris­ojno travišče, 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0055/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Trebnjega, Čatež, jugozahodno pobočje pod cerkvijo na Zaplazu, suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 10. 5. 2015 (avtorjev popis); severno od Gore­nje vasi pri Čatežu, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 10. 5. 2015 (avtorjev popis). 0056/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Mirne, severno od vasi Mala Ševnica, suh travnat rob, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 10. 5. 2015 (avtorjev popis). 0056/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Mokronoga, vas Stara gora, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012 (avtorjev popis). 0058/4 Slovenija: Dolenjska, Krško-Brežiška kotlina, okolica Krškega, južno od vasi Žadovinjek, suho travišče, pribl. 155 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12. 5. 2012 (avtorjev popis). 0059/1 Slovenija: Štajerska, Kozjansko, okolica Kozje­ga, med vasema Ješovec pri Kozjem in Cerje, za­hodno od zaselka Duplo, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. S. Gosnik & J. M. Kocjan, 23. 5. 2008 (popis avtorjev). 0147/2 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Opatjega sela, med obmejnim mejnim prehodom Lokvica in vasjo Lokvica, suho travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0147/4 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Opatjega sela, jugovzhodno od Hudega Loga pri Opatjem selu, suho travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); okolica Opatjega sela, južno od vasi Ko­rita na Krasu, suho travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); Brestovica pri Komnu, vzhodno tik ob Sv. Lovrencu, suho travišče, pribl. 80 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0148/2 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, južno od vasi Gojače, suho travišče, pribl. 160 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0148/3 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Brestovice pri Komnu, jugovzhodno od vasi Vale, nasproti odcepa za zaselek Majerji, suho travišče, pribl. 120 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); Gorjansko, jugoza­hodno od vaškega pokopališča, suho travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0148/4 Slovenija: Primorska, Kras, med vasema Ga­brovica pri Komnu in Tomačevica, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasema Kobjeglava in Gabrovica pri Komnu, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 270 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis). 0149/1 Slovenija: Primorska, Vipavska brda, okolica vasi Planina, vzhodno od vasi Štrancarji, suho travišče pribl. 230 m nm. v. Det. A. Paušič & J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (popis avtorjev). 0149/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, suha travišča, 140-200 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (popis avtorjev). 0150/1 Slovenija: Primorska, Trnovski gozd, med vase­ma Col in Višnje, nad asfaltirano cesto, suho travišče, 740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0150/4 Slovenija: Primorska, okolica Postojne, Podgor­je, severno od križišča zahodno od vasi Bukovje, suho travišče, 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0151/2 Slovenija: Notranjska, Planinsko polje, severo­zahodno od vasi Laze, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 17. 5. 2015 (avtorjev popis). 0153/3 Slovenija: Notranjska, okolica Velikih Lašč, južna pobočja nad vasjo Zgonče proti Sv. Primožu in Felicijanu, suho travišče, 770-810 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2010 (popis avtorjev); Mišja dolina, med vasema Pod­strmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2010 (popis avtorjev). 0154/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Vidma, jugoza­hodno od vrha Vičovka pri vasi Hočevje, suho travišče, pribl. 470 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31. 5. 2012 (avtorjev popis); vzhodno od Zdenske vasi, ob glavni asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31. 5. 2012 (avtorjev popis). 0154/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, južno od vasi Kuželjevec, suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0154/4 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, jugozahod­no od vasi Veliki Korinj, suho travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); vzhodno od vasi Mali Korinj, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Kamni vrh pri Ambrusu in Sv. Petrom, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012, 3. 6. 2013 (avtorjeva popisa). 0155/1 Slovenija: Suha krajina, okolica Zagradca, za­hodno pobočje Straže nad vasjo Češnjice pri Za­gradcu, pri odcepu za Gabrovko, nad asfaltirano cesto, suho košeno travišče, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2010 (avtorjev popis); jugo­zahodno pobočje Straže nad vasjo Češnjice pri Zagradcu, pri odcepu za Breg pri Zagradcu, pod asfaltirano cesto, suho košeno travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2010, 22. 4. 2011 (avtorjeva popisa).; okolica Žužemberka, Valična vas – Sv. Marjeta, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis); severno od vasi Vrh pri Križu, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtor­jev popis); vzhodno od vasi Vrh pri Križu, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis); vas Vrhovo pri Žužemberku, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 280 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis); severno od Spod­njega Cviblja, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis). 0155/2 Slovenija: Suha krajina, okolica Žužemberka, vzhodno od naselja Voljčja Jama, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis); vzhodno od zaselka Kutna vas pri vasi Replje, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 5. 2010 (avtorjev popis). 0155/3 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, med vasema Višnje in Bakrc, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); ju­govzhodno od vasi Brezov dol, južno pobočje vrha Na Hribu, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); jugovzhod­no od vasi Visejec, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0155/4 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, južno od Stavče vasi, ob potoku Šica, suho travišče, pribl. 230 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); severovzhodno od Sardinje vasi pri Dvoru, suho travišče, pribl. 250 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); zahodno od vasi Mali Lipovec, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0156/3 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, severno od zaselka Jarčev pri vasi Srednji Lipovec, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis); južno od vasi Srednji Lipo­vec, zaselek Hrib, suho travišče, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0248/1 Slovenija: Primorska, Kras, okolica naselja Gorjansko, Brje pri Komnu, južno od vasi, suho travišče, pribl. 180 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Brje pri Komnu in Tublje pri Komnu, suho travišče, pribl. 180 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0248/2 Slovenija: Primorska, Kras, okolica naselja Du­tovlje, vzhodno od vasi Veliki Dol, suho travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); vzhodno od vasi Pliskovica, suho travišče, pribl. 270 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0248/4 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Sežane, ju­govzhodno od zaselka Salince pri Vrhovljah, suho travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Merče in Žirje, pri odcepu za slednjo, ob asfaltirani cesti, suho košeno travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis). 0250/1 Slovenija: Primorska, okolica Podnanosa, ju­govzhodno od vasi Lozice, severozahodno od zaselka Gorenji Žvanuti, severno od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Otošče in Sv. Magdaleno, suho košeno travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0255/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, južno od vasi Sela pri Hinjah, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0255/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, severno od vasi Klopce, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0257/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Novega mesta, ju­govzhodno od vasi Brezje, suho travišče, pribl. 190 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0349/3 Slovenija: Primorska, Podgorski Kras, okolica Kozine, severovzhodno od vasi Beka, nad asfalti­rano cesto, suho prisojno travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0350/3 Slovenija: Primorska, Brkini, dolina potoka Padež, pri zaselku Padež, suho suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtor­jev popis). 0351/3 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, južno od vasi Mereče, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasema Podtabor in Podstenje, suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0449/2 Slovenija: Primorska, Podgorski Kras, okolica Kozine, ob cesti od Kozine proti vasi Klanec pri Kozini, proti vasi Ocizla, suho košeno travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0449/3 Slovenija: Primorska, Istra, Kraški rob, Bezovi­ca, Marija Snežna – Sv. Apolonija, jugozahodno od makadamske ceste, ki povezuje naselji Črnotiče in Podpeč, suho košeno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Dolinar, J. Kosec & J. M. Kocjan, 21. 5. 2008 (popis avtorjev); okolica Kubeda, med vasjo Kubed in zaselkom Kocjančiči, ob glavni cesti med vrho­voma Varda in Čela, zmerno suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev). 0449/4 Slovenija: Primorska, Istra, Kraški rob, okolica Hrastovelj, med vaseme Zazid in Podpeč, suh travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev). 0451/1 Slovenija: Primorska, Brkini, okolica Ilirske Bistrice, severno od vasi Smrje, pri vrhu Hrbec, suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Šembije in Il. Bistrico, južno od vrha Breg, ob asfaltirani cesti, zmerno suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2011 (avtorjev popis). 0451/3 Slovenija: Primorska, Brkini, okolica Ilirske Bistrice, jugovzhodno od vasi Sabonje, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0451/4 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, južno od vasi Trpčane, ob potoku Ivanšček, ob makadamski cesti, vzmerno vlažno travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2011 (avtor­jev popis). 0548/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Koštabona, jugozahodno pobočje vrha Novi Brič, termofilno zaraščeno travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis). 0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica naselja Šmarje, med vasjo Pomjan in zaselkom Dilici, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pomjan, južno od vasi Fjeroga, pod as­faltirano cesto proti vasi Župančiči, prisojno suho kamnito travišče, pribl. 250 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica Sočerge, vzhodno od zaselka Hrvoji, suho travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica Sočerge, ju­govzhodno od zaselka Hrvoji, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica Sočerge, med vasjo Močunigi in vrhom Praponjik, dolina potoka Malinska, suh travnat rob, pribl. 330 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Koromači, vzhodno od zaselka Belvedur, suho travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (avtorjev popis). 0548/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med zaselkom Stara Mandrija in vrhom Sovinjak, dolina potoka Malinska, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev). 0549/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Gračišča, severovzhodno od vasi Butari, suho travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); okolica Sočerge, med vasema Butari in Trebeše, severno od križišča za Brezovico, ob glavni cesti, zmerno suho travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasjo Butari in zaselkom Galantiči, južno od slednjega, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasema Gračišče in Smokvica, ob asfaltirani cesti, suho, nekošeno, apnenčasto travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. U. Kačar, J. Kosec, M. Palka & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev); med vasjo Butari in zaselkom Galantiči, južno od slednjega, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, J. Kosec, M. Palka & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev); med vasjo Butari in zaselkom Pičuri, južno od križišča za Brezovico, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 360 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); zahodno od vasi Gradin, severno od vrha Praponjik, suh travnat rob, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasjo Sirči in zaselkom Pičuri, zahodno od križišča za Brezovico, ob glav­ni cesti, suh travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); jugozahodno od vasi Gradin, severoza­hodno pobočje vrha Dvorina, suh travnat rob, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); med zaselkom Pičuri in vasjo Brezovica pri Gradinu, ob cestnih šikanah južno od vrha Dolgo brdo, suh travnat rob, pribl. 420 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Brezovica pri Gradinu in Pregara, severno od slednje, severozahodno pobočje vrha V bregu, zmerno suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev). 0549/3 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasjo Pregara in zaselkom Reparec, pri kape­lici, zmerno suho travišče, pribl. 470 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); jugozahodno od vasi Brezovica pri Gradinu, severno od vrha Bojenik, kamnito travišče v zaraščanju, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); jugozahodno od vasi Gradin, jugoza­hodno pobočje vrha Dvorina, suh travnat rob, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pregara, južno od Sv. Simona, ob kolovozu, suho kamnito travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pregara, severozahodno od Sv. Simona, suho kamnito travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev). Trizoba kukavica (Slika 3a) je mediteranska vrsta suhih pustih travnikov, gozdnih robov in termofilnih grmičevij, največkrat združb, ki pripadajo razredu Fe­stuco-Brometea (Aeschimann et al. 2004). V Sloveniji je raztreseno razširjena po vsej Sloveniji razen na skrajnem severovzhodu države. V Alpah je redka, pre­cej znanih nahajališč pa je zlasti na južnem Štajerskem, osrednjem Gorenjskem ter Primorskem. Karti razširje­nosti so objavili Jogan et al. (2001) ter Ravnik (2002), precej objav o posameznih nahajališčih pa je tudi no­vejših. O edini najdbi z Gorenjske je poročala Mihorič (2012), čeprav ima precej neobjavljenih podatkov tudi B. Anderle (in litt.). Podatke o uspevanju vrste na Šta­jerskem smo našli v Accetto (2006a), Guček (2010) ter Sunčič et al. (2012), zapise o dolenjskih nahajali­ščih pa v Accetto (2006b, 2010), Dolinar & Vreš (2012), Frajman et al. (2010) in Hertel & Riechel­mann (2003). Edina vira novejšega uspevanja vrste na Notranjskem sta Accetto (2010) in Vreš et al. (2009), po pričakovanjih pa je bilo daleč največ nahajališč za­beleženih na Primorskem. Čušin (2006) jo je najdeval v Breginjskem kotu, v Baški dolini Dakskobler (2005b) in Dakskobler et al. (2009), na Cerkljanskem Dakskobler & Bavcon (2007), v širši okolici Idrije Dakskobler et al. (2011) in Terpin (2006), drugod v Posočju pa še Dakskobler (2005a), Rejec (2009), Do­linar (2010), Figelj & Slameršek (2011) in Daksko­bler & Trnkoczy (2015). Proti jugu pa je nahajališč vedno več (nanašajoč se na območje Istre, Krasa, Brki­nov in Čičarije), zato naštejevamo le vire: Dakskobler & Trnkoczy (2015), Dakskobler & Vreš (2011), Gla­snovič (2006), Glasnovič et al. (2013), Hertel & Hertel (2002), Hertel & Riechelmann (2003), Kerschbaumsteiner et al. (2003, 2005, 2007), Ster­garšek (2009) in Wraber (2002). Posebej na Primor­skem smo karto razširjenosti precej dopolnili s podat­ki iz navedenih literaturnih virov ter dodali nova na­hajališča predvsem z Dolenjske in Primorske, v manjši meri pa tudi Gorenjske, Notranjske in Štajerske (Slika 3b). Kljub novim najdbam smo prepričani, da tudi nova arealna karta ne prikazuje realnega pojavljanja vrste pri nas in mnoga območja, kjer njeno uspevanje predvidevamo z veliko verjetnostjo, še niso bila siste­matično pregledana v času optimalne rasti trizobe ku­kavice. Kot ranljiva vrsta (V) slovenske flore je uvršče­na tudi v Rdeči seznam (Anon. 2002). Čeprav dosegajo njene populacije ponekod zelo velike gostote, so v splo­šnem v upadanju predvsem zaradi vplivov kmetijstva, omenili pa smo že, da se v nekaterih območjih, npr. v Pomurju, sploh ne pojavlja. 3.4 Neotinea ustulata (L.) R. M. Bateman, Prid­geon & M. W. Chase (= Orchis ustulata L.) – pi­kastocvetna kukavica 9649/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Voje, sev­erno od planinske koče na Vojah, vlažno travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2008 (avtorjev popis); planina Konjščica, zahodno od pastirskih koč, zmerno suho travišče, pribl. 1460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 6. 2012 (avtorjev popis). 9650/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, med Les­cami in Bodeščami, zahodno od kampa Šobec, desni breg Save, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011 (popis avtorjev). 9650/3 Slovenija: Gorenjska, Pokljuka, Gorjuše, ob as­faltirani cesti pri odcepu za Zgornje Gorjuše, suho travišče, pribl. 1000 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2008 (avtorjev popis). 9650/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Bleda, med Les­cami in Bodeščami, jugozahodno od Campinga Šobec, desni breg Save, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 29. 5. 2011 (popis avtorjev). 9749/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinj, Do­brava jugozahodno od Bohinjske Bistrice, pri vikendih na severozahodnem vznožju Čibrovice, suho travišče, pribl. 630 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 12. 6. 2010 (avtorjev popis); jugovzhodno od vasi Savica, na južni strani glavne asfaltirane ceste, ob makadamski cesti, suho košeno travišče, pribl. 530 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12. 6. 2010 (avtor­jev popis). 9850/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, pri zaselku Oblak, ob potoku Kopačnica, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9850/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, jugovzhodno od vrha Čelo, vzhodno od zaselka Studor, suho travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtor­jev popis). 9851/1 Slovenija: Gorenjska, Škofjeloško hribovje, med vasema Murave in Četena Ravana, na severoza­hodni strani makadamske ceste, suho, strmo, košeno travišče, pribl. 830 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Selo nad Polhovim Gradcem, Sv. Jedert, suho, pris­ojno, košeno travišče, 700-740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2009 (avtorjev popis). 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, med zaselkoma Babnik in Jama, suho, prisojno, košeno travišče, 400-420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 5. 2008 (avtorjev popis). 9852/4 Slovenija: Ljubljanska kotlina, okolica Šmartnega, obsavski logi med Savo in avtocestnim odcepom LJ-Šmartno, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 5. 2007 (avtorjev popis). 9853/3 Slovenija: Ljubljanska kotlina, okolica Črnuč, obsavski logi med Savo in obvozno »Nemško cesto«, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 5. 2006 (avtorjev popis). 9947/1 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Kožbane, križišče jugovzhodno od vasi Senik, odcep z glavne ceste, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); jugovzhodno od vasi Senik, pod makadamsko cesto, polsuho travišče, 420-590 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, severno od antene, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Koc­jan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev). 9947/3 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Kožbane, severozahodno od vasi Kožbana, nad as­faltirano cesto, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); jugovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, tik pod cerkvijo Sv. Andrej, suho travišče, pribl. 410 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); severovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, južno od antene, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica vasi Neblo, Na Krnicah severno od vasi Hlevnik, suho travišče, pribl. 240 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); Korada - Kapela, med vasema Slapnik in Nozno, vzhodno od slednje, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 4. 2009 (popis avtorjev). 9947/4 Slovenija: Primorska, Banjšice, severno od zaselka Baske pri vasi Grgarske Ravne, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 9949/3 Slovenija: Primorska, Vojsko, Gačnik, travnik pod kmetijo Maganija, zmerno suho travišče, pribl. 950 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 7. 6. 2003 (popis avtorjev). 9951/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, okolica Sv. Uršule, za­hodno od zaselka Mežnar, suho travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2014 (avtorjev popis). 9951/4 Slovenija: Notranjska, okolica Horjula, nad zaselkom Kisovnik, suho travišče, 360-380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2015 (avtorjev popis). 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, dolinica severno od Babnika, zmerno suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 12. 5. 2007 (avtorjev popis). 9953/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Ljubljane, Tomačevski Prod, 100 m južno od Brnčičeve ceste, med zaslekom Brod in koto 282, suho travišče, pribl. 280 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2012 (avtorjev popis). 9954/3 Slovenija: Dolenjska, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, okolica vasi Zg. Besnica, za­hodno od zaselka Hribar, suho, strmo, košeno travišče, 490-550 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 5. 2009 (popis avtorjev). 9956/1 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, vzhodno od vasi Zavrh nad potokom Sopota, suho travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9956/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, Jelenska Reber, nad strnjenim zaselkom ju­govzhodno od vasi Spodnje Jelenje, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); severno od vasi Spodnje Jelenje, ob mak­adamski cesti, suho travišče, pribl. 780 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); Dobovica, severovzhodno od vasi, pod odcepom za zaselkem Ribič, ob makad­amski cesti, suho prisojno travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); okolica Mirne, dolina poto­ka Bistrica, jugozahodno od Velikega vrha, ob makadamski cesti, zmerno suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9957/2 Slovenija: Štajerska, Zasavje, okolica Radeč, Sv. Lovrenc pod Lisco, vzhodno pobočje pod cerkvijo, pribl. 700 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 5. 5. 2014 (popis avtorjev). 0049/3 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, med vasjo Stomaž in zaselkom Bratini, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis); okolica Ajdovščine, Trnovski gozd, Otlica, južno od cerkve Angela varuha na Cerkovni, suho, kamnito travišče, 800 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (popis avtorjev). 0050/2 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, Medvedje brdo, Kamnikov grič pri vasi Zavratec, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); vzhodno od vasi Godovič, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); med naseljem Godovič in vasjo Ivanje Doline, severno od asfaltirane ceste, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0050/3 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, Idrijski Log, vzhodno od zaselka Pevec, južno od Habečkovega brezna, ob makadamski cesti, suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0053/3 Slovenija: Notranjska, okolica Iga, zahodno od vasi Dobravica, južno od ceste, zmerno suho travišče, 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2009 (avtorjev popis). 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, med vasjo Dedni dol in zaselkom Žabjek, suho, prisoj­no, košeno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od zaselka Peščenik, sev­erno od asfaltirane ceste, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev). 0054/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, severozahodno od vasi Velika Loka, nad železniško progo, suho, prisojno travišče, 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0148/2 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, južno od vasi Gojače, suho travišče, pribl. 160 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0149/1 Slovenija: Primorska, Vipavska brda, okolica vasi Planina, vzhodno od vasi Štrancarji, suho travišče pribl. 230 m nm. v. Det. A. Paušič & J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (popis avtorjev). 0149/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, suha travišča, 140-200 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (popis avtorjev). 0153/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Velikih Lašč, južna pobočja nad vasjo Zgonče proti Sv. Primožu in Felicijanu, suho travišče, 770-810 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2010 (popis avtorjev); Mišja dolina, med vasema Pod­strmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2010 (popis avtorjev). 0155/1 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Za­gradca, severozahodno od vasi Vrh pri Križu, suho travišče, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 6. 2013 (avtorjev popis). 0250/2 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, povirje Nanoščice, jugovzhodno od zaselka Fara, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2015 (avtorjev popis); severno od ceste med vasema Hruševje in Orehek, pri Koretanskem vo­dovodu, suho travišče, pribl. 535 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2015 (avtorjev popis). 0251/1 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, ju­govzhodno od Stare vasi, Žerible, suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2015 (avtorjev popis). 0350/4 Slovenija: Primorska, Brkini, nad zaselkom Ribnica, proti vasi Ostrožno Brdo, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0449/3 Slovenija: Primorska, Istra, Kraški rob, Bezovi­ca, Marija Snežna – Sv. Apolonija, jugozahodno od makadamske ceste, ki povezuje naselji Črnotiče in Podpeč, suho košeno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, vzhodno od zaselka Hrvoji, suho travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev). Pikastocvetna kukavica (Slika 4a) je evrosibirska vrsta pustih zmerno suhih do vlažnih travnikov, naj­večkrat združb, ki pripadajo razredu Festuco-Brome­tea (Aeschimann et al. 2004). Ugotovljeno raztreseno razširjenost po vsej Sloveniji (Jogan et al. 2001, Rav­nik 2002) dopolnjujemo z novejšimi literaturnimi ob­javami. Z Gorenjske so po eno nahajališče prispevali Dolinar & Mihorič (2009) ter Tonejec (2012), z No­tranjske in Dolenjske pa Accetto (2010, 2013), Doli­nar & Vreš (2012), Hertel & Riechelmann (2013) ter Vreš et al. (2013). Iz dveh kvadrantov v Prekmurju jo navaja Bakan (2006), medtem ko je s Primorske največ novejših objavljenih podatkov. Iz severne Pri­morske jo navajajo Dakskobler (2005), Dakskobler et al. (2009, 2011), Dakskobler & Završnik (2009), Rejec (2009) in Terpin (2005, 2006), z osrednjih in južnih delov Primorske pa Dolinar (2010), Glasno­vič (2006), Hertel & Hertel (2002), Kerschbaum­steiner et al. (2005), Stergaršek (2009), Daksko­bler (2015a) in Dakskobler & Trnkoczy (2015). Od vrste Neotinea tridentata, s katero se pogosto tudi križa (Dolinar 2015), je nekoliko redkejša, kar je raz­vidno tudi iz nove arealne karte (Slika 4b). Glede na zemljevid razširjenosti bi sklepali na bolj zgoščeno pojavljanje v zahodni Sloveniji, čeprav je bilo to ob­močje v zadnjih dveh desetletjih floristično bolj na­tančno obdelano. V Rdečem seznamu (Anon. 2002) je uvrščena med ranljive (V) vrste slovenske flore. Zara­di vplivov kmetijstva v zadnjih nekaj desetletjih popu­lacije drastično upadaja, zato je takšna uvrstitev upra­vičena. 3.5 Orchis mascula (L.) L. subsp. speciosa (Mutel) Hegi (= Orchis signifera Vest, O. mascula auct. slov.) – zvezdnata (stasita) kukavica 9649/4 Slovenija: Gorenjska, Pokljuka, Koprivnik, ob asfaltirani cesti skozi Zgornje Podjelje, suho travišče nad povirnim barjem, pribl. 1040 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 6. 2008 (avtorjev popis). 9650/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Žirovnice, med vasema Breg in Vrba, zahodno od železniške proge, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 5. 5. 2013 (avtorjev popis); okolica Bleda, območje med vrhoma Straža in Dobra gora, nas zaselkom Dindol, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2013 (avtorjev popis). 9651/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Radovljice, desni breg Save, zahodno od vasi Ravnica, zmerno suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2014 (avtorjev popis). 9657/1 Slovenija: Štajerska, okolica Dobrne, jugoza­hodno od lovske koče pri vasi Parož, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 5. 2012 (avtorjev popis). 9750/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Železnikov, Prtovč pod Ratitovcem, južno pod vasjo, zmerno suho, košeno travišče, pribl. 960 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2011 (avtorjev popis). 9751/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Železnikov, ob cesti proti vasi Selca, nad hišami na severni strani glavne, asfaltirane ceste, zmerno suho, prisojno travišče, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2011 (avtorjev popis); vrh Sleme severno od vasi Kališe, ob asfaltirani cesti, zmerno suho travišče, pribl. 820 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2011 (avtorjev popis); nad vasjo Selca, ob asfaltirani cesti tik pred vasjo Topolje, mezofilno travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 5. 2010 (popis avtorjev); vas Spodnja Golica nad Selco, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 5. 2010 (popis avtorjev); nad vasjo Spodnja Golica nad Selco, ob asfaltirani cesti, mezofilno travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 5. 2010 (popis avtorjev). 9754/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Kamnika, zahod­no od vasi Poljane, južno od asfaltirane ceste, zmerno suho travišče, pribl. 930 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 5. 2013 (avtorjev popis). 9850/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, zahodno od vasi Leskovica, ob asfaltirani cesti, suho travišče, pribl. 820 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9850/3 Slovenija: Gorenjska, Poljanska dolina, pri zaselku Podosoje blizu vasi Krnica pri Novakih, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); jugozahodno od vasi Kopačnica, ob potoku Kopačnica, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); okolica Gorenje vasi, okol­ica Hotavelj, pri zaselku Oblak, ob potoku Kopačnica, suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); Primor­ska, okolica Cerknega, pri zaselku Mravljev grič nad vasjo Dolenji Novaki, suho travišče, pribl. 750 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); pri zaselku Joškovec, ob potoku Podplečica, suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9850/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, okolica Hotavelj, pri zaselku Jeraša pod Volako, suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); severno od zaselka Polenšek pod Volako, suho travišče, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); južno in jugovzhodno pobočje Kuclja nad zaselkom Studor suha travišča, 680-800 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9851/1 Slovenija: Gorenjska, okolica Železnikov, Rovte v Selški dolini, ob makadmaski cesti nad kmetijo Grosen, suho travišče, pribl. 980 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 5. 2010 (popis avtorjev); med vasema Murave in Četena Ravana, na severo­zahodni strani makadamske ceste, suho, strmo, košeno travišče, pribl. 830 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Selo nad Polhovim Gradcem, Sv. Jedert, suho, pris­ojno, košeno travišče, 700-740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2009 (avtorjev popis); okolica Sv. Jed­erta, severno od zaselka Ugrin, zmerno suho, pris­ojno, košeno travišče, 620 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 3. 5. 2009 (avtorjev popis). 9852/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Topol pri Medvodah, ob makadamski cesti, ki povezuje zaselek Babni Dol z naseljem Topol, med zaselkom Ovovk in Topolom, zmerno suha travišča, pribl. 620 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev). 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, okolica Medvod, dolina potoka Prešnica, zahodno pobočje Čerinovega hriba, tik nad cesto, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2007 (avtorjev popis); Tehovec, vzhodno od Hrastovca, prisojna pobočja pod vasjo, suho travišče, pribl. 640 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2007 (avtorjev popis); Tehovec, jugovzhodno pobočje Bukovice, suho travišče, pribl. 670 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Studenčice in Tehovec, suho, prisojno, košeno travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 4. 2009 (popis avtorjev); Topol pri Medvodah, ob makadamski cesti, ki povezuje zaselek Babni Dol z naseljem Topol, jugovzhodno pobočje Jetrbenka, vzhodno od kmetije Dobje, suha, prisojna, košena travišča, 550-630 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev); Topol pri Medvodah, ob makadamski cesti, ki povezuje vasi Tehovec in Br­ezovico pri Medvodah, zahodno od zaselka Pršič, sadovnjak, pribl. 730 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev); greben sev­erno od dolinice severno od zaselka Babni dol, suho travišče, 420-440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2014 (avtorjev popis). 9852/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Medvod, šmarnogorska Grmada, prisojno pobočje nad Turncem, pot Svobode, termofilen listnat gozd, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 17. 4. 2011 (avtorjev popis); vrh in zahodno pobočje pod vrhom Gradišča, nad vasjo Zavrh, termofilen list­nat gozd, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 18. 4. 2012 (avtorjev popis); Polhograjsko hribovje, Babni Dol, osojno pobočje severno od Silovca, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 12. 5. 2007 (avtorjev popis); okolica Medvod, ob asfaltirani cesti med naseljema Medno in Stanežiče, breg nekdanje rečne struge Save, suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 12. 5. 2009 (avtorjev popis). 9854/3 Slovenija: Gorenjska, okolica Moravč, Cicelj, Sv. Miklavž, severno pobočje, zmerno suho travišče, 700-740 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2014 (avtorjev popis). 9854/4 Slovenija: Gorenjska, okolica Moravč, Cicelj, Hrib nad Ribčami, južno pobočje, zmerno suho travišče, pribl. 500 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2014 (avtorjev popis). 9947/1 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Kožbane, med vasjo Senik in Sv. Magdaleno sev­erno od vasi, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); križišče jugovzhodno od vasi Senik, odcep z glavne ceste, suho travišče, pribl. 490 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); jugovzhodno od vasi Senik, pod makadamsko cesto, polsuho travišče, 420-590 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica Kožbane, severovzhodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, severno od antene, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); severozahodno od vasi Vrhovlje pri Kožbani, suho travišče, 420 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica Golega Brda, Kanon, severno pobočje, polsuho travišče, 150-170 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 23. 5. 2010 (popis avtorjev); Kora­da, severovzhodno od Sv. Genderce, suho travišče, pribl. 760 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 4. 2009 (popis avtorjev). 9947/3 Slovenija: Primorska, Goriška brda, vzhodno od vasi Nozno, suho travišče pod kostanjevim na­sadom, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2005 (avtorjev popis); okolica Kožbane, jugovzhod­no od vasi Vrhovlje pri Kožbani, tik pod cerkvijo Sv. Andrej, suho travišče, pribl. 410 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 16. 5. 2009 (popis avtorjev); zahodno pod vasjo Belo, zmerno suho travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 4. 2009; Korada - Ka­pela, vzhodno od vasi Slapnik, suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Slapnik in Nozno, vzhodno od slednje, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 4. 2009 (popis avtorjev). 9947/4 Slovenija: Primorska, Banjšice, severno od zaselka Baske pri vasi Grgarske Ravne, suho travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 9948/1 Slovenija: Primorska, Banjšice, južno od vasi Kanalski Vrh, vzhodno od Vrhovskega kuka, suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 9948/3 Slovenija: Primorska, Banjšice, Bate, nad zaselkom Breščaki, južno pobočje vrha Kamerač, suho, kamnito travišče v zaraščanju, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2011 (avtorjev popis). 9949/3 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, Vojsko, ob potoku Gačnik, ekstenzivno travišče, pribl. 930 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2009 (popis avtorjev). 9950/2 Slovenija: Gorenjska, okolica Gorenje vasi, Žirovski vrh Sv. Urbana, jugozahodno od zaselka Bajlar, ob asfaltirani cesti, suho travnat rob, pribl. 820 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); pri zaselku Prek, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); južno od vasi Lajše, suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtor­jev popis); južno od zaselka Troha, suho travišče, pribl. 760 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9950/3 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, severno od vasi Gore, suho travišče, pribl. 860 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 9951/1 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, pod vasjo Planina nad Horjulom, južno od zaselka Roženija, zmerno suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis). 9951/2 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, severno od vasi Šetnik, zahodno od zaselka Nartnik, nad asfaltirano cesto, zmerno suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); med zaselkom Božna in Polhovim Gradcom, ob asfalti­rani cesti, zmerno suho travišče, pribl. 390 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis). 9951/3 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Šentjošta nad Horjulom, med vasema Butajnova in Planina nad Horjulom, nad makad­amsko cesto, zmerno suho, zakisano travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica Vrhnike, severno od Sv. Marije na Smrečju, ob asfaltirani cesti pri zaselku Arkar, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); južni del Šuštarjevega grabna pri vasi Podlipe, nad asfalti­rano cesto, suho travišče, pribl. 460 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis); med vase­ma Podlipa in Šentjošt nad Horjulom, ob glavni cesti pri odcepu za zaselek Trček, suh travnat rob, pribl. 650 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 9951/4 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Horjula, med zaselkoma Zanožje pri Samotorci in Kladij zahodno od vasi Vrzdenec, ob asfaltirani cesti, zmerno suho travišče, pribl. 520 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); pri vasi Samotorca, vzhodno pobočje vrha Kožljek, zmerno suho, zakisano travišče, 740-780 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); med vasjo Samotorca in zaselkom Ulaka, zahodno od asfaltirane ceste, prisojno, zmerno suho in zakisano travišče, 640-680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); zahodno od vasi Vrzdenec, južno od cerkve Sv. Kancijana, ob asfaltirani cesti, suho, prisojno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 26. 4. 2011 (avtor­jev popis); nad zaselkom Kisovnik, suho travišče, 360-380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2015 (av­torjev popis). 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, Babni Dol, dolinica severno od zaselka Babnik, suho travišče nad nizkim barjem, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2006, 1. 5. 2014 (avtor­jeva popisa); Osredek pri Dobrovi, jugozahodno od vasi, suha travišča, 420-480 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 18. 4. 2009 (popis avtorjev); okolica Polhovega Gradca, vzhodno od vasi Log pri Polhovem Gradcu, ob asfaltirani cesti, zmerno suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 26. 4. 2011 (avtorjev popis); Osredek pri Do­brovi, nad dolino potoka južno od vasi, suho travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2013 (avtorjev popis); Osredek pri Dobrovi, do­lina potoka južno od vasi, mešan gozd ob kolovo­zu, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2013 (avtorjev popis); zahodno pobočje Tabora nad vasjo Dvor pri Polhovem Gradcu, zmerno suho travišče, 400-440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2014 (avtorjev popis). 9954/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, povirje potoka Besnica vzhodno od Ljubljane, okolica vasi Zg. Besnica, zahodno od zaselka Hribar, suho, strmo, košeno travišče, 490-550 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 28. 5. 2009 (popis avtor­jev). 9956/1 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, dolina levega pritoka potoka Sušjek, zahodno pod vasjo Padež, suho travišče nad nizko barjem, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 31. 5. 2008 (avtorjev popis); vzhodno od vasi Zavrh nad po­tokom Sopota, suho travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); jugovzhodno od vasi Magolnik, južno od vrha Špičnik, ob makadamski cesti, me­zofilno travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9956/2 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, Svibno, okoli Sv. Janeza, suho travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9956/3 Slovenija: Dolenjska, Zasavje, okolica Podku­ma, zahodno od vasi Kal pri Dolah, ob asfaltirani cesti, mezofilno travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); Jelenska Reber, nad strnjenim zaselkom jugovzhodno od vasi Spodnje Jelenje, ob asfaltira­ni cesti, suho travišče, pribl. 740 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); severno od vasi Spodnje Jelenje, ob mak­adamski cesti, suho travišče, pribl. 780 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev); Dobovica, severovzhodno od vasi, pod odcepom za zaselkem Ribič, ob makad­amski cesti, suho prisojno travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 5. 6. 2010 (popis avtorjev). 9957/2 Slovenija: Štajerska, Zasavje, okolica Radeč, Lokavec, severozahodno od Kamrice, zmerno suho travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 5. 5. 2014 (popis avtorjev). 9958/1 Slovenija: Štajerska, okolica Planine pri Sevnici, zahodno od zaselka Ocvirk, suho travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 5. 2012 (avtorjev popis). 9958/4 Slovenija: Štajerska, Kozjansko, okolica Do­brine, jugovzhodno od vasi Žegar, nad cesto proti Prevorju, zmerno suho travišče, pribl. 460 m nm. v. Det. S. Gosnik & J. M. Kocjan, 23. 5. 2008 (popis avtorjev). 0049/3 Slovenija: Primorska, okolica Ajdovščine, Trnovski gozd, Otlica, južno od cerkve Angela varuha na Cerkovni, suho, kamnito travišče, 800 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Koc­jan, 8. 5. 2011 (popis avtorjev). 0050/1 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, južno od zaselka Zagoda, nad glavno cesto Godovič – Idrija, zmerno suho travišče, pribl. 350 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 19. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Gore in Dole, suho travišče, pribl. 760 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0050/2 Slovenija: Primorska, okolica Idrije, jugovzhod­no od vasi Dole, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtor­jev); pri vasi Veharše, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, južno od vasi Potok, suho travišče, pribl. 760 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, Kamnikov grič pri vasi Zavratec, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, pri vasi Potok, suho travišče, pribl. 720 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, pri vasi Zavratec, suho travišče, pribl. 730 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); med naseljem Godovič in vasjo Ivanje Doline, severno od asfaltirane ceste, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, vzhodno od križišča ob potoku, suho travišče, pribl. 650 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, severozahodno od Sv. Katarine, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev); Medvedje brdo, pri gasilskem domu, suho travišče, pribl. 800 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2010 (popis avtorjev). 0051/1 Slovenija: Notranjska, okolica Vrhnike, med zaselkoma Bukovc in Šupec pri vasi Podlipe, ob levem pritoku Podlipščice, grmišče nad močvirjem, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2010 (avtorjev popis). 0051/2 Slovenija: Notranjska, Ljubljansko barje, okoli­ca Vrhnike, severno od zaselka Breg pri Vrhniki, severno pobočje vrha s koto 311, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 7. 5. 2007 (avtorjev popis). 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Grosuplja, severo­zahodno od vasi Troščine pri Polici, suho travišče nad cesto, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 4. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasema Gradišče in Velika Stara vas, ob po­toku severno od glavne ceste, blizu zaselka Drobnič, suho travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 5. 2011 (avtorjev popis); severno od vasi Kožljevec pri Polici, suho travišče, pribl. 430 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 4. 5. 2009 (popis avtorjev); severovzhodno od vasi Spodnje Brezovo pri Višnji gori, suho travišče nad cesto, pribl. 470 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 4. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica Višnje gore, vzhodni del naselja Peščenik, ob asfal­tirani cesti proti Kriški vasi, zmerno suho travišče, 450 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (avtorjev popis). 0054/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, Pristava nad Stično, južno od partizanskega doma, prisojno pobočje, suho košeno travišče, pribl. 660 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 16. 4. 2011 (avtorjev popis); med naseljema Velika Dobrava in Kamno brdo, nad potokom Trsteniščica, vznožje kamno­loma, resovje, pribl. 400 m nm. v. Det. M. Palka & J. M. Kocjan, 14. 5. 2009 (popis avtorjev); ju­govzhodno od vasi Leskovec, južno od Škrjanščice, zmerno suho travišče, pribl. 680 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2013 (avtorjev popis); med vase­ma Leskovec in Poljane pri Stični, nad in pod kmetijo Izirk, zmerno suho travišče, 540-560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 19. 5. 2013 (avtorjev popis). 0054/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, Kriška vas, zahodno pobočje Malega vrha, vzhod­no od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2010 (popis avtorjev). 0148/2 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Branika, severozahodno od vrha Šumka, kamnito travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis). 0148/3 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Branika, ju­gozahodno od vasi Lipa, suho travišče, pribl. 370 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis); od vasi Škrbina proti zaselku Šibelji, zmer­no suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtorjev popis). 0148/4 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Branika, vzhodno od vrha Šumka, kamnito travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 28. 4. 2012 (avtor­jev popis). 0153/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Velikih Lašč, Mišja dolina, med vasema Podstrmec in Žaga, severovzhodno od zaselka Podles, suho travišče, pribl. 560 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 5. 2010 (popis avtorjev). 0154/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, južno od vasi Kuželjevec, suho travišče, pribl. 480 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 3. 5. 2012 (avtorjev popis). 0249/2 Slovenija: Primorska, Vrhe, okolica Štjaka, med vasjo Gradišče pri Štjaku in Sv. Ano, pri odcepu za vas Poljane, osojno pusto travišče, pribl. 580 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Gradišče pri Štjaku in Sv. Ano, pri odcepu za vas Bogo, osojno pusto travišče, pribl. 590 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 27. 4. 2012 (avtorjev popis). 0253/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Ribnice, južno od vasi Žimarice, vzhodno od zaselka Podlipski, suho travišče, pribl. 570 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis); severozahodno od Sodražice, desni breg Bistrice, grmičevje, pribl. 560 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis). 0254/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Ribnice, med vasema Breže in Jurjevica, pod Sv. Križem, suho travišče, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis); južno od vasi Vinice, suho travišče, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis). 0254/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Ribnice, severno od vasi Kot pri Ribnici, suho travišče, pribl. 510 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 4. 5. 2012 (avtorjev popis). 0350/4 Slovenija: Primorska, Brkini, vzhodno od vasi Ostrožno Brdo, severno pobočje nad spodnjo as­faltirano cesto, suho travišče, pribl. 590 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis); med vasjo Ostrožno Brdo in vrhom Sevc, suho travišče, pribl. 620 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0450/1 Slovenija: Primorska, Brkini, južno od vasi Mrše, jugozahodno od glavnega razcepa, suho travišče, pribl. 700 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 29. 4. 2012 (avtorjev popis). 0452/3 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, pri vasi Žabiče, suho travišče, pribl. 450 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 2. 5. 2012 (avtorjev popis). 0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasjo Močunigi in vrhom Praponjik, dolina potoka Malinska, suh travnat rob, pribl. 330 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pomjan, med vasema Rojci in Pomjan, severno od vrha Straža, ob asfaltirani cesti, osojno zaraščeno travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis). 0548/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med zaselkom Stara Mandrija in vrhom Sovinjak, dolina potoka Malinska, svetel listnat gozd, pribl. 330 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev). 0549/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasjo Sirči in zaselkom Pičuri, zahodno od križišča za Brezovico, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasema Brezovica pri Gradinu in Pregara, severno od slednje, severozahodno pobočje vrha V bregu, zmerno suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev). 0549/3 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med vasjo Pregara in zaselkom Reparec, pri kape­lici, zmerno suho travišče, pribl. 470 m nm. v. Det. U. Kačar & M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev). Zvezdnata (stasita) kukavica (Slika 5a) je evropska vrsta suhih, polsuhih in zmerno vlažnih travnikov, gr­mičevij, zlasti pa termofilnih gozdov, ki jih uvrščamo v razred Carpino-Fagetea sylvaticae (Aeschimann et al. 2004). Podobno kot trizoba kukavica, tudi ta v Po­murju povsem manjka, drugod pa se pojavlja bolj ali manj raztreseno z močnejšimi populacijami zlasti v prigorju Alp, v Zasavju, v srednjem in spodnjem Poso­čju, zlasti na Idrijskem, zmerno pogosto pa še na No­tranjskem, na Krasu ter v Istri (Jogan et al. 2001, Rav­nik 2002). Pri izdelavi novega zemljevida razširjenosti (Slika 5b) smo upoštevali številne novejše vire, glede na splošno ugotovitev domačih in tujih botanikov, da v Sloveniji uspeva le en takson, pa združili tudi podatke za Orchis mascula auct. slov. ter Orchis signifera Vest, ki ju vira starejših arealnih kart ne ločita, a podatki nedvomno pripadajo le enemu taksonu. Za severoza­hodno in zahodno Slovenijo, zlasti za Posočje, jo v no­vejšem času navajajo Čušin (2006), Dakskobler (2003, 2004, 2005b, 2006, 2007a, 2007b, 2015b), Dakskobler & Bavcon (2007), Dakskobler et al. (2007, 2011, 2014), Dolinar (2010), Rejec (2009) in Terpin (2005). Podatkov s severa države je malo. S Ko­šute v Karavankah jo navaja Novak (2012), z Jezerske­ga v Kamniških Alpah Tonejec (2012), s Koroškega pa Vreš (2001). V soteskah Iške in Zale južno od Ljublja­ne jo je našel Accetto (2010, 2013), isti avtor pa tudi na Kočevskem (Accetto 2006b). Na nekaj nahajališč na Notranjskem so opozorili Frajman & Bačič (2012) ter Vreš et al. (2013), na Dolenjskem pa Dolinar & Vreš (2012) ter Kavšek (2013). Sami smo poleg potrdi­tve uspevanja taksona v mnogih že znanih kvadrantih, našli tudi precej nahajališč v novih, zlasti na Gorenj­skem, Dolenjskem ter Primorskem, nekaj tudi na Šta­jerskem ter Notranjskem. Iz samega severovzhoda dr­žave še ni podatkov o njegovi razširjenosti, presenetlji­vo pa je redek tudi na območju osrednje, vzhodne ter jugovzhodne Dolenjske. Populacije na severovzhodu države so šibke, severno od Mure še ni bil najden. Zvezdnata (stasita) kukavica je sicer kot ranljiva vrsta (V) slovenske flore uvrščena v Rdeči seznam (Anon. 2002) čeprav je zlasti v zahodni in deloma južni polo­vici Slovenije pogosta orhideja in izmed vseh v pri­spevku predstavljenih vrst zaradi rastišč v svetlih goz­dovih in na gozdnem robu najbrž najmanj ogrožena. 3.6 Orchis purpurea Huds. (= Orchis fusca Jacq.) – škrlatnordeča kukavica 9859/3 Slovenija: Štajerska, Kozjansko, okolica Kozje­ga, vzhodni del naselja Krivica, ob gozdnem kolo­vozu, termofilen listnat gozd, pribl. 440 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 5. 2008 (avtorjev popis). 0047/2 Slovenija: Primorska, Goriška brda, okolica Solkana, med kmetijskim mejnim prehodom Pos­abotin in glavno asfaltirano cesto, suho travišče pod cesto, pribl. 140 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0049/3 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, med vasjo Stomaž in zaselkom Bratini, suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0147/4 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Opatjega sela, jugovzhodno od Hudega Loga pri Opatjem selu, suho travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); južno od vasi Korita na Krasu, suho travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0148/3 Slovenija: Primorska, Kras, okolica Brestovice pri Komnu, jugovzhodno od vasi Vale, nasproti odcepa za zaselek Majerji, suho travišče, pribl. 120 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0149/1 Slovenija: Primorska, Vipavska brda, okolica vasi Planina, vzhodno od vasi Štrancarji, suho travišče, pribl. 230 m nm. v. Det. A. Paušič & J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (popis avtorjev). 0149/4 Slovenija: Primorska, Vipavska dolina, okolica Vipave, Mlake, suha travišča, 140-200 m nm. v. Det. J. Figelj, A. Slameršek & J. M. Kocjan, 8. 5. 2011 (popis avtorjev). 0153/4 Slovenija: Dolenjska, Mišja dolina, okolica Rašice, zahodno od Kurje vasi, termofilen obcestni rob, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Dolinar & J. M. Kocjan, 18. 5. 2013 (popis avtorjev). 0248/1 Slovenija: Primorska, Kras, okolica naselja Gorjansko, Brje pri Komnu, južno od vasi, suho travišče, pribl. 180 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev). 0250/1 Slovenija: Primorska, okolica Podnanosa, ju­govzhodno od vasi Lozice, severozahodno od zaselka Gorenji Žvanuti, severno od asfaltirane ceste, suho košeno travišče, pribl. 260 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2012 (avtorjev popis). 0448/3 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Šared, med zaselkom Kranci in cerkvijo Sv. Jakob, ob asf. cesti, kamnito travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2012 (avtorjev popis). 0448/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Vanga­nel, proti vasi Babiči, ob asfaltirani cesti jugoza­hodno od akumulacijskega jezera, suho kamnito travišče, pribl. 80 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis). 0449/3 Slovenija: Primorska, Istra, Kraški rob, Bezovi­ca, Marija Snežna – Sv. Apolonija, jugozahodno od makadamske ceste, ki povezuje naselji Črnotiče in Podpeč, suho košeno travišče, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 29. 4. 2009 (popis avtorjev); det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (av­torjev popis); okolica naselja Gračišče, med vasema Popetre in Gračišče, križišče vzhodno od Hriba, grmišče ob cesti, pribl. 360 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtor­jev); okolica Kubeda, med vasjo Kubed in zaselkom Kocjančiči, ob glavni cesti med vrhovoma Varda in Čela, zmerno suho travišče, pribl. 320 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev). 0452/4 Slovenija: Primorska, okolica Ilirske Bistrice, Bezgovec nad vasjo Zabiče, proti Gomancam, ob makadamski cesti, kamnito termofilno travišče, pribl. 600 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 5. 2011 (avtorjev popis). 0548/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Padna, jugozahodno pod vasjo, ao asfaltirani cesti, suh travnat rob, pribl. 160 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica vasi Korte, ju­gozahodno od zaselka Botonja, kamnito travišče, pribl. 220 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 4. 2012 (avtorjev popis); okolica vasi Koštabona, tik pod vasjo, najbolj zahodni ovinek, suho košeno travišče, pribl. 160 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica vasi Puče, med vrhovoma Baretovec in Zgonič, zmerno suho, košeno travišče, pribl. 290 m nm. v. Det. J. M. Koc­jan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica Dragonje, med zaselkom Križišče jugovzhodno od naselja Dragonja in zaselkom Koščiči, gozdni rob nad cesto, pribl. 160 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica Dragonje, severno pobočje Gradišča pri vasi Krkavče, suho travišče v zaraščanju, pribl. 250 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica Dragonje, severno pobočje Gradišča pri vasi Krkavče, suho travišče v zaraščanju, pribl. 250 m nm. v. Det. U. Kačar, J. Kosec, M. Palka & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev); okolica vasi Koštabona, jugozahodno pobočje vrha Novi Brič, termofilno zaraščeno travišče, pribl. 200 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis). 0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica naselja Šmarje, med vasjo Pomjan in zaselkom Dilici, suho travišče, pribl. 340 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica naselja Marezige, severno od vasi Glem, suh travnat rob ob cesti, pribl. 150 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Pomjan, na začetku odcepa za vas Dilici, vzhodno od asfaltirane ceste, suho, kamnito travišče, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica vasi Pomjan, južno od vasi Fjeroga, pod asfaltirano cesto proti vasi Župančiči, prisojno suho kamnito travišče, pribl. 250 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica naselja Marezige, vzhodno od vasi Kozloviči, suh travnat rob, pribl. 280 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica vasi Koštabona, južno od zaselka Škrline, južno od mostu čez reko Dragonjo, ob makadamski cesti, suho, zaraščeno travišče, pribl. 100 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 24. 4. 2011 (avtorjev popis); okolica vasi Koromači, vzhodno od zaselka Belvedur, suhjo travišče, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (avtorjev popis). 0548/3 Slovenija: Primorska, Istra, spodnji del doline Dragonja, apnenčasti otok pri Sv. Štefanu južno od Dovina, suha travišča v zaraščanju, pribl. 20 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka, J. Kosec & J. M. Kocjan, 20. 5. 2010 (popis avtorjev). 0548/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, med zaselkom Stara Mandrija in vrhom Sovinjak, dolina potoka Malinska, svetel listnat gozd, pribl. 330 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev). 0549/1 Slovenija: Primorska, Istra, okolica naselja Marezige, severno od vasi Trsek, suh travnat rob, pribl. 280 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica naselja Gračišče, med vasema Trsek in Popetre, zmerno suho travišče, pribl. 300 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica naselja Gračišče, med zaselkoma Beli Kamen in Galantiči, zmerno suho travišče, pribl. 350 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Koc­jan, 17. 5. 2009 (popis avtorjev); okolica naselja Gračišče, severovzhodno od vasi Butari, suho travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); okolica Sočerge, med zaselkom Pičuri in vasjo Br­ezovica pri Gradinu, ob cestnih šikanah južno od vrha Dolgo brdo, suh travnat rob, pribl. 420 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasema Brezovica pri Gradinu in Pregara, severno od slednje, severoza­hodno pobočje vrha V bregu, zmerno suho travišče, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 30. 4. 2009 (popis avtorjev); med vasjo Butari in zaselkom Pičuri, južno od križišča za Brezovico, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 360 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); zahodno od vasi Gradin, severno od vrha Praponjik, suh travnat rob, pribl. 440 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); med vasjo Sirči in zaselkom Pičuri, zahodno od križišča za Brezovico, ob glavni cesti, suh travnat rob, pribl. 380 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 9. 5. 2009 (popis avtorjev); južno od vasi Butari, pod odcepom za vas Trebeše, cestna brežina, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 1. 5. 2013 (avtorjev popis). 0549/3 Slovenija: Primorska, Istra, okolica Sočerge, okolica vasi Pregara, južno od Sv. Simona, ob kolo­vozu, suho kamnito travišče, pribl. 420 m nm. v. Det. U. Kačar, M. Palka & J. M. Kocjan, 10. 5. 2009 (popis avtorjev). Škrlatnordeča kukavica (Slika 6a) je mediteran­sko-atlantska vrsta svetlih in toplih listnatih gozdov in gozdnih robov ter kamnitih in grmovnatih mest, naj­večkrat združb, ki pripadajo redu Quercetalia pube­scenti-sessiliflorae (Aeschimann et al. 2004). Kjer so njene populacije močnejše, jo najdemo tudi na košeni­cah. V Sloveniji je vrsta najpogostejša na submedite­ranskem fitogeografske območju, zlasti v Istri, od koder je znanih največ nahajališč, uspeva pa od nižine do spodnjega montanskega pasu; najvišje smo jo zabe­ležili približno na 600 metrih. Glede na zadnja obja­vljena zemljevida razširjenosti (Jogan et al. 2001, Rav­nik 2002) se redko in raztreseno pojavlja tudi na Šta­jerskem, Notranjskem in Dolenjskem, vendar je od tod zelo malo novejših potrditev uspevanja. Jogan (2007: 781) piše, da uspeva še v DN (osrednji del), PA (vzho­dni in južni del), PD, in SP (zahodni del). Na Primor­skem jo iz Soške doline navaja Dakskobler (2005), iz okolice Idrije pa Terpin (2005, 2006), Terpin & Von­čina (2010) in Velikonja (2009). Opažena je bila tudi v Čičariji (Jakely & Kreutz 2013), na Krasu (Glasno­vič et al. 2013, Stergaršek 2009) in v Istri (Glasno­vič & Jogan 2009, Hertel & Hertel 2002, Kersch­baumsteiner et al. 2003, Kreutz & Jakely 2010, Jakely & Kreutz 2013), le nekajkrat tudi na Dolenj­skem: blizu Lužarjev sta jo popisala Hertel & Rie­chelmann (2003), za Belo krajino pa njeno uspevanje navaja Kavšek (2013). Po pričakovanjih smo jo tudi sami največkrat popisali na Primorskem, po enkrat pa tudi na Dolenjskem (Mišja dolina) in Štajerskem (Koz­jansko), skupaj v 20 kvadrantih, od tega v osmih prvič. Nov zemljevid razširjenosti (Slika 6b) dopolnjuje sta­rejša zlasti v območju osrednjega Posočja, pomembna novost pa je še uspevanje v porečju Rašice na meji med Notranjsko in Dolenjsko. Bakan (2006) je objavil po­datek o uspevanju vrste v Prekmurju, kar je glede na dejstvo, da uspeva tudi v krajih precej bolj severno od nas, povsem pričakovano. Kot ranljiva vrsta (V) je več kot utemeljeno uvrščena v rdeči seznam (Anon. 2002). Omenili smo že, da je pogosta in domnevno neogrože­na le v Istri, drugod, zlasti zunaj Primorske pa je njeno pojavljanje zelo redko, populacije pa večinoma majhne in nestabilne. Veliko štajerskih nahajališč je v novej­šem času nepotrjenih, obenem pa je zaradi nedosto­pnosti marsikaterih rastišč tudi spregledana vrsta. 4 POVZETEK V pregledu razširjenosti nekaterih ogroženih kukavi­čevk (Anacamptis morio, Anacamptis palustris, Neoti­nea tridentata, Neotinea ustulata, Orchis mascula subsp. speciosa in Orchis purpurea) smo prikazali ob­stoječe podatke iz literature ter jih dopolnili z številni­mi novimi nahajališči. Vse so kot ranljive (pod)vrste (V) uvrščene v rdeči seznam (Anon. 2002) in zavaro­vane z Odlokom o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst, uspevajo pa tudi v nekaterih habitatnih tipih, ki jih je potrebno, skladno s prilogo I v Habitatni direktivi, prednostno ohranjati v ugodnem stanju. Na kratko smo pojasnili tudi ogroženost. Vrsto Anacamptis morio smo popisali v 115 kva­drantih, od tega je pojavljanje v 45 ugotovljeno prvič. Vrsto Anacamptis palustris smo našli v 18 kvadrantov, od tega v treh novih. Vrsto Neotinea tridentata smo ugotovili v 81 kvadrantih, od tega 42 novih, vrsto Neo­tinea ustulata pa v 39 kvadrantih, od tega 15 novih. Pojavljanje podvrste Orchis mascula subsp. speciosa smo zabeležili v 61 kvadrantih, od tega v 32 novih, vrsto Orchis purpurea pa v 20 kvadrantih, pri čemer je bilo pojavljanje v osem kvadrantih ugotovljeno prvič. Skupno smo objavili približno 700 podatkov, ki v zna­tni meri dopolnjujejo dosedanje vedenje o pojavljanju obravnavanih kukavičevk v Sloveniji. 5 SUMMARY This article reviews the distribution of some endan­gered orchids (Anacamptis morio, Anacamptis palus­tris, Neotinea tridentata, Neotinea ustulata, Orchis mascula subsp. speciosa and Orchis purpurea). We pre­sented the existing data based on a published literature and supplemented them with a number of newly found sites. All these (sub)species are listed in the Red List (Anon. 2002) as vulnerable (V) and are protected by Decree of protection of rare or endangered plant spe­cies. Sometimes they even occur in priority habitat types that should be, in accordance with Annex I of the Habitats Directive, actively maintained in a fa­vourable condition. We also briefly explain the threats to the species mentioned. Anacamptis morio was found in 115 quadrants, 45 of which are newly documented. Anacamptis palustris was found in 18 quadrants, three of which are new. Ne­otinea tridentata was found in 80 quadrants, 41 of which are new, while Neotinea ustulata in 39 quad­rants, 15 of which are newly found. The occurrence of Orchis mascula subsp. speciosa was detected in 61 quadrants, 32 of which are new, Orchis purpurea was found in 20 quadrants, in 8 of those the growth was detected for the first time. All in all we published ap­proximately 700 data entries, which greatly improve the current knowledge of the occurrence of presented orchids in Slovenia. ZAHVALA Pri pripravi tega prispevka so nam nudili dragoceno pomoč številni kolegi in prijatelji. Rok Hribar je poma­gal pri pripravi kart razširjenosti, pri terenskem popi­sovanju pa so sodelovali Andreja Slameršek in Jernej Figelj (okolica Ajdovščine, Vipave in Bleda), Branko Dolinar (Mišja dolina, okolica Grosuplja, Vojsko nad Idrijo, Istra), dr. Igor Dakskobler (Goriška brda), mag. Jernej Kavšek (Bela krajina), Jože Kosec (Istra) in Vid Leban (okolica Radeč). Angleški prevod je popravila Lucija Žgajnar. Vsem najlepša hvala. 6 LITERATURA Accetto, M., 2006a: Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju ostenij vzhodnega dela predalpskega sveta Slovenije. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 81: 37–59. Accetto, M., 2006b: Floristična in vegetacijska opazovanja v okolici Kočevske Reke (kvadrant 0454/2). Hladnikia (Ljubljana) 19: 3–26. Accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 5–149. Accetto, M., 2013: Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju Iške. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 99: 3–149. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchida­ceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Anonymous, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/2002), 5-20. Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Lendava, Raz­vojni center, 245 pp. Bakan, B., 2011: Pregled flore zahodnega Dolinskega (Prekmurje, Slovenija) (kvadranti 9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia (Ljubljana) 71, 141 pp. Bateman, R. M., P. M. Hollingsworth, J. Preston, L. Yi-Bo, A. M. Pridgeon & M. W. Chase, 2003: Molecular phylogenetics and evolution of Orchidinae and selected Habenariinae (Orchidaceae). Botanical Journal of the Linnean Society (London), 142: 1–40. Budnar, A., 1950: Barja na Pokljuki. Proteus (Ljubljana) 1: 290–304. Čušin, B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. 198 pp. Dakskobler, I., 2003: Pionirsko smrekovje nad sedanjo (antropogeno) zgornjo mejo v južnih Julijskih Alpah (primer iz zgornje Baške doline). Hacquetia (Ljubljana) 2 (1): 19–52. Dakskobler, I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju (zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45 (2): 37–146. Dakskobler, I., 2005a: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni in severozahodni Sloveniji – IV. Hacquetia (Ljubljana) 4 (2): 173–200. Dakskobler, I., 2005b: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46 (2): 5–59. Dakskobler, I., 2006: Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales, Ser. Hist. Nat. (Koper) 16 (1): 57–76. Dakskobler, I., 2007a: A new pioneer community with the dominant Aurinia petraea on the rockfall screes in the couthern Julian Alps (western Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt) 14: 105–131. Dakskobler, I., 2007b: Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Scopolia (Ljubljana) 60: 1–287. Dakskobler, I. 2015a: Nova nahajališča in fitocenološka oznaka rastišč nekaterih redkih semenk v Sloveniji in seve­rovzhodni Italiji. Hladnikia (Ljubljana) 35: 3–25. Dakskobler, I. 2015b: Phytosociological description of Ostrya carpinifolia and Fraxinus ornus communities in the Julijan Alps and in the northern part of the Dinaric Alps (NW and W Slovenia, NE Italy). Hacquetia (Ljubljana) 14 (2): 175–247. Dakskobler, I. & J. Bavcon, 2007: Seznam popisanih praprotnic in semenk v okolici Polic na Cerkljanskem. Idri­jski razgledi (Idrija) 52 (1): 122–139. Dakskobler, I., B. Vreš & B. Anderle, 2007: Novosti v flori slovenskega dela Julijskih Alp. Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 48 (2): 139–192. Dakskobler, I. & K. Završnik, 2009: Fitocenološka in floristična analiza obrečnih travnikov pri vasi Soča (Julijske Alpe) in predlogi za njihovo varovanje. Annales (Koper) 19: 63–82. Dakskobler, I., B. Anderle & B. Vreš, 2009: Novosti v flori Julijskih Alp (severozahodna Slovenija). Folia bio­logica et geologica (Ljubljana) 50 (1): 73–119. Dakskobler, I., P. Strgar, I. Veber & B. Zupan, 2010: Submediterranean meadows in the alpine Bohinj valley? Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 151–163. Dakskobler, I. & B. Vreš, 2011: Localities and sites of protected and endangered specis Bellevalia romana (L.) Rei­chenb. (Hyacinthaceae) in Slovenija. Acta biologica Slovenica (Ljubljana) 54 (1): 55–66. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci – floristično-fitogeografska analiza obreč­nega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27–82. Dakskobler, I., B. Anderle, B. Zupan & B. Vreš, 2014: Novosti v flori Slovenije. Hladnikia (Ljubljana) 33: 3–30. Dakskobler, I. & A. Trnkoczy, 2015: Fitocenološka oznaka rastišč taksona Orchis coriophora subsp. coriophora v (severo)zahodni Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 35: 73–85. Dolinar, B., 2010: Notulae ad floram Sloveniae. Orchis provincialis Balbis subsp. provincialis. Hladnikia (Ljublja­na) 26: 55–57. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Pipinova knjiga, Podsmreka. 183 pp. Dolinar, B. & A. Mihorič, 2009: Orchis ustulata. In: N. Jogan (ur.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 24: 72. Dolinar, B. & B. Vreš, 2012: Pregled flore Mišje doline in zgornjega porečja Rašice (Dolenjska, Slovenija). Hlad­nikia (Ljubljana) 30: 3–37. Dolinar, B. & N. Jogan, 2014: Orchis laxiflora Lam. na Primorskem: ranljiva in taksonomsko problematična. Hladnikia (Ljubljana) 34: 37–44. Dolšak, F., 1923: Orchis palustris Jacq. na ljubljanskem barju in sosednja vegetacija. Glasnik muz. društv. za Slovenijo (Ljubljana) 2-3 (1): 17–25. Figelj, J. & A. Slameršek, 2011: Notulae ad floram Sloveniae. Orchis papilionacea L. Hladnikia (Ljubljana) 28: 51–52. Frajman, B. & T. Bačič, 2012: Prispevek k poznavanju flore Cerkniškega polja z okolico (Notranjska, Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 29: 19–36. Frajman, B., T. Bačič, A. Seliškar, B. Vreš & B. Trčak, 2009: Notulae ad floram Sloveniae. 84. Carex liparocar­pos Gaudin. Bleščeči šaš najden tudi v subpanonskem in preddinarskem fitogeografskem območju (Krško-Breži­ško polje). Hladnikia (Ljubljana) 22: 63–68. Gaberščik, A., T. Trošt-Sedej, S. Krajšek Strgulc, I. Zelnik, M. Germ, U. Kuhar, N. Tadina, D. Abram, B. Ravnjak, D. Bordjan & T. Patras Sackl, 2009: Poročilo projekta LIFE06NAT/SLO/000069. “Presihajoče cer­kniško jezero”, št. 02-07. Kartiranje habitatnih tipov na območju Cerkniškega jezera. Glasnovič, P., 2006: Flora slovenskega dela Miljskega polotoka (kvadranta 0448/1 in 0448/2). Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 74 pp. Glasnovič, P., Ž.Fišer-Pečnikar & J. Jugovic, 2013: Contribution to the knowledge of the flora in the area of Brestovica (Kras, Slovenia). Annales (Koper) 23 (1): 51–70. Guček, P., 2010: Notulae ad floram Sloveniae. Himantoglossum adriaticum H. Baumann. Hladnikia (Ljubljana) 25: 62–63. Hayek, A. & A. Paulin, 1907: Vorarbeiten zu einer pflanzengeographischen Karte Oesterreich IV. Die Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). Abh. Zool.-Bot. Ges. (Wien) 4 (2): 1–170. Hertel, S. & K. Hertel, 2002: Beobachtungen zu den Orchideen Istriens. Jour. Eur. Orch. (Baden-Württemberg) 34 (3): 493–542. Hertel, S. & K. Riechelmann, 2003: Spät blühende Orchideen in Kroatien und Slowenien. Ber. Arbeitskrs. Heim. Orchid. 20 (1): 4–44. Jakely, D. & C. A. J. Kreutz, 2013: Orchidaceae Juss. In: W. K. Rottensteiner (ed.): Vorarbeiten zu einer »Flora von Istrien« Teil XVI. Carinthia II (Klagenfurt), 203./123. Jahrgang, 590–592. Jogan, N., 2007: Orchidaceae – kukavičevke. In: Martinčič, A. (ed.) et al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, pp. 756–784. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore (Miklavž na Dravskem polju), 443 pp. Kavšek, J., 2013: Nekatera zanimiva rastišča orhidej v Beli krajini. In: Ambrožič, Š. et al.: Narava Bele krajine. Belokranjski muzej (Metlika), 86 pp. Kerschbaumsteiner, H., C. A. J. Kreutz, M. Perko & G. Stimpfl, 2003: Orchidaceae Juss. In: W. Starmühler (ed.): Vorarbeiten zu einer »Flora von Istrien« Teil VI. Carinthia II (Klagenfurt), 193./113. Jahrgang, 595–600. Kerschbaumsteiner, H., C. A. J. Kreutz, M. Perko & G. Stimpfl, 2005: Orchidaceae Juss. In: W. Starmühler (ed.): Vorarbeiten zu einer »Flora von Istrien« Teil VIII. Carinthia II (Klagenfurt), 195./115. Jahrgang, 550–551. Kerschbaumsteiner, H., C. A. J. Kreutz & M. Perko, 2007: Orchidaceae Juss. In: W. Starmühler (ed.): Vorar­beiten zu einer »Flora von Istrien« Teil X. Carinthia II (Klagenfurt), 197./117. Jahrgang, 428–430. Kocjan, J. M., 1999: Ogrožene endemične rastline v Sloveniji. Raziskovalna naloga. Gimnazija Šentvid, Ljubljana, 153 pp. Kocjan, J. M., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 11: 17–24. Kocjan, J. M., 2014: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih, ogroženih ali drugače zanimivih takso­nov v flori Slovenije – II. Hladnikia (Ljubljana) 33: 31–63. Kreutz, C. A. J. & D. Jakely, 2010: Orchidaceae Juss. In: W. K. Rottensteiner (ed.): Vorarbeiten zu einer »Flora von Istrien« Teil XIII. Carinthia II (Klagenfurt), 200./120. Jahrgang, 478–482. Martinčič, A. & A. Seliškar, 2004: Vegetacijska podoba vrste Carex rostrata v Sloveniji. Hacquetia (Ljubljana) 3 (1), 75–91. Mihorič, A., 2012: Orchis morio. In: N. Jogan (ur.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 29: 68. Mihorič, A., 2012: Orchis tridentata. In: N. Jogan (ur.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 29: 68. Mihorič, A., 2012: Orchis ustulata. In: N. Jogan (ur.): Nova nahajališča. Hladnikia (Ljubljana) 29: 68. Niklfeld, H., 1971: Bericht über die Kartirung der Flora Mitteleeuropas. Taxon (Berlin) 20: 545-571. Novak, Š., 2012: Flora grebena Košute (Karavanke) nad gozdno mejo. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 152 pp. Paulin, A., 1915: Paulin, A., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Stan­dorte I. Carniola (Ljubljana) 6: 117–125, 186–209. Paulin, A., 1916: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Standorte II. Carni­ola (Ljubljana) 7: 61–72, 129–141, 284. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 192 pp. Rejec, N., 2009: Ovrednotenje opredelitve Natura 2000 območja »Soča z Volarjo« na primeru habitatnega tipa ni­žinskih ekstenzivno gojenih travnikov. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 80 pp + priloge. Schifner, V., 1905: II. Exkursion in das österreichische Küstenland. In: Ginzberger A. & K. Maly: Exkursion in die Illyrischen Länder. Führer zu den wissenschaftligen Exkursionen des II. Internationalen botanischen Kongresses, Wien, 26 pp. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Stergaršek, J., 2009: Flora okolice kraja Dutovlje (kvadrant 0248/2). Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 82 pp. Sunčič, T., B. Vreš & B. Frajman, 2012: Flora okolice kraja Oplotnica (kvadrant 9658/2). Folia biologica et geo­logica (Ljubljana) 52 (1-2): 151–179. Šuštar, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami. Založba ZRC, Ljubljana, 135 pp. Terpin, R., 2005: Kukavičevke na Idrijskem. Idrijski razgledi (Idrija) 1/2005: 132–147. Terpin, R., 2006: Dopolnilo k prispevku Kukavičevke na Idrijskem, ki je bil objavljen v IR št. 1/2005. Idrijski razgl­edi (Idrija) 51 (1-2): 144–147. Terpin, R. & A. Vončina, 2010: Botanične novosti na Idrijskem in v okolici. Idrijski razgledi (Idrija) 55 (1): 117–119. Tonejec, M., 2012: Flora okolice kraja Jezersko (Kamniške Alpe, kvadrant 9653/1). Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 128 pp. Trpin, D. & B. Vreš, 1993: Prispevek k poznavanju poplavnega območja Jovsi pri Brežicah. Hladnikia (Ljubljana) 1: 9–16. Velikonja, E., 2009: Kukavice. Gora (Predmeja) 13 (42): 21–23. Vreš, B., B. Dolinar & A. Seliškar, 2013: Pregled flore Bloške planote (Notranjska, Slovenija). Folia biologica et geologica (Ljubljana) 54 (2): 215–246. Wraber, T., 1971: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 207–219. Wraber, T., 2002: The plant world of the Dragonja Valley in the view of nature conservation. Varstvo narave (Lju­bljana) 19: 43–58. Zelnik, I., 2004: Scirpus georgianus Harper – a new species in Slovenian flora and character species of the associa­tion Dactylorhizo majalis-Scirpetum georgiani ass. nova. Hacquetia (Ljubljana) 3(2): 95–105. Zelnik, I., 2005: Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana, 392 pp. 1 Češnjice pri Zagradcu 50, SI - 1303 Zagradec, jean_mischel@yahoo.com 2 Sneberska cesta 154d, SI - 1260 Ljubljana, urska.kacar@yahoo.com 3 Spodnji Hotič 40a, SI - 1270 Litija, matejpalka@yahoo.com Slika 1b: Razširjenost navadne kukavice (Anacamptis morio) v Sloveniji. Figure 1b: Distribution of green-winged orchid (Anacamptis morio) in Slovenia. Slika 2b: Razširjenost močvirske kukavice (Anacamptis palustris) v Sloveniji. Figure 2b: Distribution of lax-flowered marsh orchid (Anacamptis palustris) in Slovenia. Slika 3b: Razširjenost trizobe kukavice (Neotinea tridentata) v Sloveniji. Figure 3b: Distribution of three-toothed orchid (Neotinea tridentata) in Slovenia. Slika 4b: Razširjenost pikastocvetne kukavice (Neotinea ustulata) v Sloveniji. Figure 4b: Distribution of burnt-tip orchid (Neotinea ustulata) in Slovenia. Slika 5b: Razširjenost zvezdnate (stasite) kukavice (Orchis mascula subsp. speciosa) v Sloveniji. Figure 5b: Distribution of early-purple orchid (Orchis mascula subsp. speciosa) in Slovenia. Slika 6b: Razširjenost škrlatnordeče kukavice (Orchis purpurea) v Sloveniji. Figure 6b: Distribution of lady orchid (Orchis purpurea) in Slovenia. Slika 1a: Anacamptis morio – socvetje, Godovič, 17.05.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 1a: Anacamptis morio – inflorescence, Godovič, 17.05.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan. Slika 2a: Anacamptis palustris – socvetje, Mirna na Dolenj­skem, 05.06.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 2a: Anacamptis palustris – inflorescence, Mirna na Dolenjskem, 05.06.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan Slika 4a: Neotinea ustulata – socvetje, Sveti Jedert (Škofja Loka), 27.05.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 4a: Neotinea ustulata – inflorescence, Sveti Jedert (Škofja Loka), 27.05.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan Slika 3a: Neotinea tridentata – socvetje, Valična vas (Suha Krajina), 16.05.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 3a: Neotinea tridentata – inflorescence, Valična vas (Suha Krajina), 16.05.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan Slika 6a: Orchis purpurea – socvetje, Marezige (Istra), 11.04.2009. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 6a: Orchis purpurea – inflorescence, Marezige (Istria), 11.04.2009. Photo: Janez Mihael Kocjan Slika 5a: Orchis mascula subsp. speciosa – socvetje, Pregara (Istra), 20.04.2010. Foto: Janez Mihael Kocjan. Figure 5a: Orchis mascula subsp. speciosa – inflorescence, Pregara (Istria), 20.04.2010. Photo: Janez Mihael Kocjan ROD LUSNEC (LATHRAEA L.) V SLOVENIJI ROD LUSNEC (LATHRAEA L.) V SLOVENIJI 122 123 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 121–135, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 ROD LUSNEC (LATHRAEA L.) V SLOVENIJI GENUS TOOTHWORTH (LATHRAEA L.) IN SLOVENIA Vid LEBAN1, Janez Mihael KOCJAN2 & Brane ANDERLE3 IZVLEČEK Rod lusnec (Lathraea L.) v Sloveniji V prispevku obravnavamo pojavljanje obeh podvrst na­vadnega lusneca v Sloveniji. Na veliko redkejšo podvrsto Lathraea squamaria subsp. tatrica Hadač smo pri flori­stičnem kartiranju v zadnjih letih naleteli na Pokljuki v Ju­lijskih Alpah, verjetna, a ne povsem zanesljiva pa so še tri nahajališča v alpskem fitogeografskem območju Slovenije. Podajamo ključ za razlikovanje obeh podvrst in njuni areal­ni karti. Ključne besede: lusnec, Lathraea squamaria subsp. tatrica, fitogeografija, Julijske Alpe, Triglavski narodni park, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe. ABSTRACT Genus toothwort (Lathraea L.) in Slovenia We describe the occurence of both subspecies of com­mon toothwort in Slovenia. The subspecies Lathraea squa­maria subsp. tatrica Hadač is much rarer than typical sub­species and was found on the Pokljuka plateau in the Julian Alps. Another three possible localities of this subspecies, found also in the Alpine phytogeographical region in Slove­nia, are dubious. We present the determination key fot both subspecies and their distribution maps. Key words: toothwort, Lathraea squamaria subsp. ta­trica, phytogeography, Julian Alps, Triglav national park, Karavanke Mountains, Kamnik Alps. 1 UVOD Rod lusnecev (Lathraea L.) je majhen rod s 5 do 7 vr­stami, ki ga uvrščamo v družino črnobinovk (Scrophu­lariaceae), nekateri avtorji pa v družino pojalnikovk (Orobanchaceae). Rod je razširjen v zmernem predelu Evrope in Azije. Vsem vrstam je skupna odsotnost klo­rofila in s tem odvisnost od rastlin, na katerih parazi­tirajo. V Evropi poleg splošno razširjene vrste L. squa­maria L. uspeva tudi do 50 cm visoka L. rhodopea Din­gler, ki je endemična v Bolgariji in Trakiji v Grčiji ter L. clandestina L. (syn.: Clandestina rectiflora Lam.), ki je razširjena v atlantskem predelu v zahodni Evropi v Belgiji, Franciji, severni Španiji ter Italiji (Webb 1972: 281). V Sloveniji uspeva le navadni lusnec L. squamaria (ljudski imeni zanj sta tudi lušč in luš), ki pa je zasto­pan z dvema podvrstama. Za montansko podvrsto (ekološko raso) na smreki (subsp. tatrica) predlagamo imeni smrekov ali tatrski navadni lusnec po vzoru av­strijske literature (Fichten-Schuppenwurz, Tatra-Schu­ppenwurz). Navadni lusnec je zajedavska trajnica brez zelenih listov. Belkasta korenika je vodoravna ali poševna, raz­rasla, pokrita z belkastimi luskolisti. Koreninski sistem je lahko globok celo do 1 m. Steblo je enostavno, mehko mesnato ali sočno, debelo, svetlo do temno rožnate ali belkaste barve, golo, bolj ali manj gosto pokrito s sko­raj okroglimi luskolisti, pokončno ali včasih zaradi li­stnega opada, izpod katerega poganja, kipeče, visoko (5–)15–30(–40) cm. V marcu in aprilu rastlina razvije enostransko mnogocvetno grozdasto socvetje iz ro­žnatih ali belkastih, kimajočih, 14–16 mm dolgih, dvo­spolnih, dvobočno somernih cvetov, ki izraščajo iz za­listja luskolistov. Čaša iz zraslih čašnih listov je rožna­to bela, žlezasto dlakava, zvonasta, venec je dvoustnat, zgornja in spodnja ustna imata na robu kratke tope zobce. Vrat je 1, gol ali dlakav, prašniki so 4, zrasli z večnimi listi, plodnica je nadrasla, iz 2 plodnih listov. Plod je 8–11 mm dolga ovalna glavica s številnimi drobnimi črno rjavimi semeni. Proti koncu pomladi rastlina porjavi in propade (Aeschimann et al. 2004: 278, Hartl 1975: 460, Pospichal 1899/II: 418, Wra­ber 2007: 572). Obe podvrsti navadnega lusneca (Lathraea squamaria subsp. squamaria in subsp. tatri­ca) imata enako kromosomsko število (2n = 36; Speta 1974: 174). Navadni lusnec je vrsta z evropsko-zaho­dnoazijsko oziroma evrazijsko (Aeschimann et al. 2004: 278) razširjenostjo. Na severu sega njegov areal do Irske, Škotske in južnega dela Skandinavije, na vzhodu se izolirano pojavlja v porečju Volge v Kazanu, meja glavnega dela areala pa se prek Ukrajine nadalju­je na južni Balkan in Sicilijo vse do Španije in Francije. Najdemo ga tudi na Krimu, Kavkazu, v Mali Aziji, Si­riji, iranskem in afganistanskem pogorju in v Kašmirju (Slavík 2000: 474). Ključ za razlikovanje podvrst navadnega lusneca smo priredili po nekaterih avstrijskih in nemških do­ločevalnih ključih (Fischer et al. 2008: 770, Scha­eftlein 1967, Werner 2005: 593): 1 Steblo golo (?); čaša dolga 9–12 mm, roglji na koncu čašnih listov dolgi 3,5–4,5 mm; venec svetlo umazano rožnate barve do belkast, zgornja venčna ustna (ob koncu cvetenja) 5–5,5 mm široka, spodnja ustna 4 mm široka, njeni zobci merijo 1–1,5 mm v širi­no; vrat pestiča gol; zajeda listnate grme in drevesa (posebno Corylus in Alnus) od kolinskega do submon­tanskega pasu; cveti od marca do maja subsp. squama­ria 1* Steblo dlakavo; čaša dolga 12–14 mm, roglji na koncu čašnih listov dolgi 5–6 mm; venec močne rožna­te barve, zgornja venčna ustna 8 mm široka, spodnja ustna 6 mm široka, njeni zobci merijo 2–2,6 mm v ši­rino; vrat pestiča v sredini raztreseno dlakav; zajeda iglavce (le Picea abies?) v montanskem pasu; cveti od maja do julija subsp. tatrica 2 METODE Floro smo popisovali po standardni srednjeevropski floristični metodi (Ehrendorfer & Hamann 1965), po kateri smo pripravili tudi obe arealni karti, fitoce­nološki popis pa smo izdelali po srednjeevropski me­todi (Braun-Blanquet 1964). Fitogeografsko delitev Slovenije povzemamo po M. Wraber (1969). Terenske podatke o navadnem in tatrskem lusnecu smo vnesli v bazo podatkov FloVegSi (T. Seliškar et al. 2003). No­menklaturni vir za imena taksonov je Mala flora Slo­venije (Martinčič et al. 2007). Doslej znano razširje­nost obeh podvrst lusnecev povzemamo po Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001), podatkih iz baze FloVegSi, Herbarijev LJU in LJS ter drugih pisnih virov. 3 REZULTATI 3.1 Razširjenost tatrskega (smrekovega) lusneca (Lathraea squamaria L. subsp. tatrica Hadač) Tatrski lusnec je bil prvič opisan v dolini Siedmich prameňov v vzhodnem delu Belianskih Tater na Slova­škem (Hadač & Šmarda 1960: 92). Kot gostiteljska rastlina je bila opredeljena smreka (Picea abies), ki je do zdaj edina znana gostiteljica tatrskega lusneca. Ka­sneje je bil najden še na enem nahajališču na Slova­škem (Anon. 2014a). Michalková (1997: 454) omenja le prvo in piše, da takson najdemo v nadmorskih viši­nah med 1130–1400 m. Opozarja na problematiko do­ločitve primerkov, ki rastejo v smrekovih sestojih v nižjih legah (500–1000 m). V Nemčiji ga navajajo za Bavarsko (v kvadrantih 7046/3 in 4 ter 8326/3; Anon. 2014b). Tam naj bi uspe­val v Alpah in v Bavarskem gozdu (na nadmorski viši­ni 850 m), kjer je bil v Nemčiji 1986 tudi prvič najden (Werner 2005: 593, Schuardt 1986: 182, Wisskir­chen & Haeupler 1998). V Avstriji ga poznajo v šestih zveznih deželah. Znan je na Koroškem v kvadrantih 9247/1, 9248/3 in 9147/4 (Hartl et al. 1992: 223). O pojavljanju na Štajer­skem je pisal Schaeftlein (1967), ki ga je 1963 našel v smrekovju nad Seebergsattel v Hochschwabgebiet na nadmorski višini 1280–1300 m. V istem delu avtor po­roča še o starejšem (1952) nahajališču v okolici Graza, v smrekovju na severni strani Schöckel na okoli 1400 m nadmorske višine. Melzer (v Melzer & Bregant 1994: 139) dodaja, da je večkrat opazil na smreki zaje­dajoče primerke, ki pa se v ničemer niso razlikovali od tistih pod listavci, pri čemer pa manjkajo nadaljnje raziskave in opažanja. Fischer et al. (2008: 770) ga na­vajajo še za Spodnjo Avstrijo in Severno Tirolsko, Anon. (2007) za Hinternaßwald (nadmorska višina 900–1400 m), Speta (1973: 60, 1974: 174) pa tudi naha­jališče v Zgornji Avstriji, pod Haidenalm ob poti na Spering v Sengsengebirge (8115/3), kjer ga je 19. 5. 1972 nabral R. Steinwendtner. V Zgornji Avstriji je tatrski lusnec na podlagi omenjene literaturne navedbe uvr­ščen na Rdeči seznam kot vprašljiv in nepotrjen takson (Hohla et al. 2009: 237) s pojasnilom, da v deželi sicer uspevajo primerki, ki nedvomno zajedajo smreko (na primer na Bosrucku), a se morfološko ne ujemajo s subsp. tatrica. V zvezni deželi Salzburg so tatrski lu­snec našli v smrekovju ob gozdni cesti 14. 6. 2009 v Tennengau v Postalmu na nadmorski višini 1170 m (8346/4). Tamkajšnji primerki so zagotovo zajedali smreko, vrat pestiča in steblo so bili goli, ostali morfo­loški razlikovalni znaki pa po svojih vrednostih vmes med podvrstama squamaria in tatrica (Stöhr et al. 2012: 100), zato so določitev proglasili za provizorično in izrazili potrebo po nadaljnjih preučevanjih tega ta­ksona. V literaturi zasledimo tudi podatek o verjetnem uspevanju tatrskega lusneca v dolini Jedlicy (powyżej Kowar Górnych) v hribovju Krkonoši na jugozaho­dnem delu Poljske (Kwiatkowski 2008: 29), kjer so bili najdeni primerki morfološko podobni subsp. tatri­ca. Tatrski lusnec naj bi uspeval tudi v Ukrajini v re­zervatu Tschornohora v Karpatih (Häusler 2008: 23). Na Češkem tatrski lusnec še ni bil zabeležen (Dani­helka et al. 2012), potrebna pa so nadaljnja natančna taksonomska raziskovanja (možno je pojavljanje v Kr­konoših; Slavík 2000: 474). Tudi v sosednji Furlaniji­-Julijski krajini v Italiji uspeva le tipska podvrsta nava­dnega lusneca (Poldini 2002: 281), ki je razmeroma pogosta na območju med Tržičem in Trstom (Poldini 2009: 340). Marhold (2011) razširjenost tatrskega lusneca povzema po nekaterih flornih delih in ga omenja le za Nemčijo, Poljsko (Mirek 1995) in Slovaško (Dostál 1989, 1992, Marhold & Hindák 1998). 3.2 Pojavljanje tipske podvrste navadnega lus­neca v Sloveniji Verjetno je prvo navedbo navadnega lusneca za obmo­čje Slovenije objavil Scopoli (1772/I: 438), ki je poja­vljanje vrste označil takole: »Habitat in sylvestribus, umbrosis locis, circa Vipaccum, et in Carniolia inferi­ore.« Tudi Fleischmann (1844: 67) v drugem tiska­nem delu o rastlinstvu Kranjske navaja za navadni lu­snec nekaj nahajališč: Weißen.tein (Boštanj pri Grosu­pljem), Salloch (Zalog), Auersberg (Turjak), Zirkniz (Cerknica) in Gott.chee (Kočevje). V svojih monografskih delih jo za južno Primor­sko in Kras omenjata Marchesetti (1896-97: 418) in Pospichal (1899/II: 665), za Štajersko pa Hayek (1911–1914: 213). Slovenska literatura do sedaj ni ločevala med obema podvrstama, zato imamo na voljo le podat­ke o taksonu Lathraea squamaria s. lat. Vendar pa se da iz opisov ekologije rastišč, nadmorske višine in obmo­čja Slovenije, za katero se konkretne navedbe nanašajo, navadno z precejšnjo gotovostjo sklepati, da gre skoraj vedno za tipsko podvrsto navadnega lusneca. Le-ta je pogosta do raztreseno razširjena po vsej Sloveniji (Wraber 2007: 572). Mayer (1952: 217) pri taksonu Lathraea squamaria piše, da se pojavlja raztreseno po vsem ozemlju. Jogan et al. (2001: 217) so objavili areal­no karto, ki pokaže raztreseno razširjenost po vsej Slo­veniji, manjka pa v Istri, skrajnem severozahodu Slove­nije v njenem visokogorskem območju ter Zgornjem Posočju, redek je v Prekmurju in v Beli Krajini. Neo­bjavljene podatke, ki smo jih v zadnjih letih zbrali pri terenskem florističnem delu, ter pregled podatkov iz herbarijev LJU in LJS, objavljamo na tem mestu. 9359/2 Slovenija: Štajerska, okolica Šentilja, pribl. 340 m nm. v. Det. B. Vreš, 3. 4. 1997 (avtorjev popis). 9455/2 Slovenija: Koroška, Tribej, ob Dravi pod gramoznico, gozd, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Vreš, 11. 4. 2004 (avtorjev popis). 9457/1 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Planina na Pohor­ju, pri kmetiji Dajnik, pribl. 770 m nm. v. Det. B. Vreš, 17. 7. 1988 (avtorjev popis). 9551/4 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Podljubelj, pribl. 750 m nm. v. Det. B. Anderle, 4. 5. 2003 (av­torjev popis). 9552/3 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, planina Il­ovica pod Košuto, 1400–1500 m nm. v. Det. B. An­derle, 18. 6. 2009 (avtorjev popis). 9650/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska Bela, Spodnja vas, pribl. 500 m nm. v. Det. B. An­derle, 21. 4. 2002 (avtorjev popis). 9650/2 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bled, park­ovna površina nad severovzhodno obalo Blejskega jezera, pod živo mejo iz kaline, pribl. 490 m nm. v. Det. V. Leban, 27. 4. 2013 (avtorjev popis). 9650/2 Slovenija: Gorenjska, Bled, Blejski grad, grajski hrib nad jezerom, gozd, pribl. 540 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 1. 4. 1998 (popis avtorjev). 9650/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Bohinjska Bela, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 21. 4. 2002 (avtorjev popis). 9650/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Lancovo, Vošče, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 10. 5. 2002 (avtorjev popis). Lancovški hrbet nad Lan­covim, ob poti na Pusti grad, pribl. 550 m nm. v. Det. V. Leban, 30. 3. 2009 (avtorjev popis). Grab­narica, gabrov gozd na pobočju pod Voščami, 500–550 m nm. v. Det. V. Leban, 12. 4. 2009 (avtor­jev popis). 9651/1 Slovenija: Gorenjska, Hraše pri Radovljici, pribl. 520 m nm. v. Leg. & det. B. Anderle, 20. 4. 1990 (avtorjev popis in herbarij). 9651/2 Slovenija: Gorenjska, Leše pri Tržiču, pribl. 470 m nm. v. Det. B. Anderle, 9. 4. 2011 (avtorjev popis). 9651/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Globoko pri Radovljici, pribl. 460 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 11. 4. 2010 (popis avtorjev). 9652/2 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Spodnje Jezersko, Olipje, pribl. 800 m nm. v. Det. B. Anderle, 15. 4. 2007 (avtorjev popis). 9652/4 Slovenija: Gorenjska, Preddvor, pribl. 480 m nm. v. Det. B. Anderle, 2. 5. 2010 (avtorjev popis). 9653/4 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Kamniška Bistrica, Kopišča, pribl. 570 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 27. 4. 2011 (popis avtorjev). 300 m južno od Malega Predoslja, pribl. 590 m nm. v. Det. V. Leban & B. Anderle, 27. 4. 2011 (popis avtorjev). 9749/4 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, planina za Črno goro, pribl. 1000 m nm. v. Det. B. Anderle, 12. 5. 2005 (avtorjev popis). 9750/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Nomenj, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 26. 4. 2002 (avtorjev popis). 9751/1 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Njivica pri Podnartu, pribl. 520 m nm. v. Det. B. Anderle, 5. 4. 2009 (avtorjev popis). 9751/2 Slovenija: Gorenjska, Ovsiše, Plaznica pri Pod­nartu, pribl. 410 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 27. 4. 2010 (popis avtorjev). 9751/3 Slovenija: Gorenjska, Ševlje pri Dolenji vasi, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 26. 4. 2004 (avtorjev popis). 9751/4 Slovenija: Gorenjska, Strmica pri Kranju, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 5. 4. 2009 (avtorjev popis). 9752/1 Slovenija: Gorenjska, Kokra, Gorenje pri Kran­ju, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 24. 4. 2010 (avtorjev popis). 9752/2 Slovenija: Gorenjska, Grad pri Cerkljah na Gorenjskem, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 12. 4. 2009 (avtorjev popis). 9752/3 Slovenija: Gorenjska, Kranj, Šmarjetna gora, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 3. 4. 2011 (av­torjev popis). 9753/1 Slovenija: Gorenjska, Poženik, Apno, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Anderle, 27. 4. 2004 (avtorjev popis). Kamniško-Savinjske Alpe, Klemenčevo, ob poti na Kamniški vrh, 698 m nm. v. Det. B. Vreš & T. Čelik, 17. 4. 2011 (popis avtorjev). 9753/2 Slovenija: Gorenjska, Bistričica pri Kamniku, pribl. 600 m nm. v. Det. B. Anderle, V. Leban, 9. 4. 2012 (popis avtorjev). 9753/3 Slovenija: Gorenjska, Cerkljanska Dobrava, pribl. 370 m nm. v. Det. B. Anderle, 27. 4. 2004 (av­torjev popis). 9753/4 Slovenija: Gorenjska, Vrhpolje pri Kamniku, dolina reke Nevljice (Soteska), desno (južno) pobočje, gozd, pribl. 400 m nm. v. Det. B. Vreš, 15. 6. 1999 (avtorjev popis). Tučna-Briše pri Kamniku, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 1. 5. 2010 (av­torjev popis). 9754/1 Slovenija: Štajerska, Kamniško-Savinjske Alpe, Tirosek, Drečnik, pribl. 750 m nm. v. Det. B. An­derle, 25. 4. 2006 (avtorjev popis). 9754/3 Slovenija: Gorenjska, Zlato Polje-Kumerčev mlin-Kavkež-Sidol v Tuhinjski dolini, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 5. 5. 2008 (avtorjev popis). 9850/1 Slovenija: Gorenjska, Davča, Zgaga, pribl. 700 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 17. 4. 2011 (popis avtorjev). 9850/3 Slovenija: Gorenjska, Kopačnica, Kopačnica pri Hotavljah, pribl. 550 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 17. 4. 2011 (popis avtorjev). 9850/4 Slovenija: Gorenjska, Gorenja vas-Poljane, Podgora, 470 m nm. v. Det. B. Anderle, J. M. Koc­jan, V. Leban, 1. 4. 2012 (popis avtorjev). 9851/1 Slovenija: Gorenjska, Spodnja Luša, Luša pri Škofji loki, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Anderle, 18. 4. 2013 (avtorjev popis). 9851/2 Slovenija: Gorenjska, Praprotno, Soteskar pod Lubnikom, pribl. 360 m nm. v. Det. B. Anderle, 18. 4. 2013 (avtorjev popis). Severno vznožje Lubnika, Soteska, desni breg Selške Sore, mešan gozd, pribl. 360 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 6. 4. 2015 (avtorjev popis). Severozahodno od vasi Moškrin, levi glav­ni pritok Moškrinskega potoka, zakisan mešan gozd, pribl. 380 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 6. 4. 2015 (avtorjev popis). 9851/3 Slovenija: Gorenjska, Hotovlja, Predmost pri Gorenji vasi, pribl. 420 m nm. v. Det. B. Anderle, 15. 4. 2012 (avtorjev popis). 9851/4 Slovenija: Gorenjska, Zminec, Sopotniška grapa, pribl. 360 m nm. v. Det. B. Anderle, 15. 4. 2012 (avtorjev popis). 9852/1 Slovenija: Gorenjska, Lipica pri Škofji Loki, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Anderle, 3. 5. 2004 (av­torjev popis). 9852/3 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, dolina potoka Ločnica, med zaselkoma Farjevec in Rus, pribl. 375 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2013 (avtorjev popis). Severno od zaselka Tehovnik, pri mostu čez potok, pribl. 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2013 (avtorjev popis). 9852/4 Slovenija: Gorenjska, Verje pri Medvodah, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Anderle, 3. 4. 2011 (av­torjev popis). Ljubljanska kotlina, med Črnučami in Šentvidom pri Ljubljani, Dovjež, desni breg reke Save, obsavski logi, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 3. 2014 (avtorjev popis). 9853/1 Slovenija: Gorenjska, Gobavica pri Mengšu, pribl. 320 m nm. v. Det. B. Anderle, 12. 4. 2004 (avtorjev popis). 9853/2 Slovenija: Gorenjska, Rova pri Radomljah, pribl. 340 m nm. v. Det. B. Anderle, 20. 5. 2005 (avtorjev popis). Kolovec pri Kamniku, pribl. 400 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 6. 4. 2012 (popis avtorjev). 9853/3 Slovenija: Gorenjska, Trzin, Jablje, pribl. 300 m nm. v. Det. B. Anderle, 25. 3. 2012 (avtorjev popis). Spodnje Dobeno pod Rašico, pribl. 404 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2013 (avtorjev popis). 9855/3 Slovenija: Gorenjska, Križate pri Moravčah, pribl. 435 m nm. v. Det. B. Anderle & B. Vreš, 4. 4. 2014 (popis avtorjev). 9950/2 Slovenija: Gorenjska, Ledinica pri Žireh, pribl. 500 m nm. v. Det. B. Anderle, 27. 4. 2005 (avtorjev popis). 9951/1 Slovenija: Gorenjska, Lučine, Suhi dol, pribl. 650 m nm. v. Det. B. Anderle, 17. 4. 2006 (avtorjev popis). 9951/3 Slovenija: Ljubljanska kotlina, Planina nad Horjulom, Suhi dol, Krvina, pribl. 600 m nm. v. Det. B. Anderle, 17. 4. 2006 (avtorjev popis). 9952/1 Slovenija: Gorenjska, Polhograjsko hribovje, povirje potoka Ločnica, spodnji del potoka Setni­ca, pribl. 499 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 20. 4. 2013 (avtorjev popis). Golo Brdo pri Medvodah, Babnik, pribl. 420 m nm. v. Det. B. Anderle, 30. 3. 2014 (avtorjev popis). 9952/1 Slovenija: Notranjska, Polhograjsko hribovje, okolica Polhovega Gradca, severno od vasi Dvor pri Polhovem Gradcu, grapa, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 2. 2014 (avtorjev popis). Okolica Dobrove, južno od Stranske vasi, ob po­toku Ostrožnik, mešan gozd, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 30. 3. 2015 (avtorjev popis). 9952/2 Slovenija: Gorenjska, Golo Brdo pri Medvodah, Babnik, pribl. 380 m nm. v. Det. B. Anderle & V. Leban, 1. 5. 2014 (popis avtorjev). 9953/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Lavrice, ju­govzhodno od vasi Orle, Selska gmajna, mešan gozd, pribl. 320 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 3. 2015 (avtorjev popis). 9954/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje gore, za­hodno od vasi Malo Trebeljevo, desni pritok poto­ka Besnica, severno od asfaltirane ceste, pribl. 470 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 3. 2014 (avtorjev popis). 9955/3 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, med vasjo Pusti Javor in zaselkom Petrovo selo, pribl. 382 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 21. 4. 2013 (avtorjev popis). 9956/1 Slovenija: Dolenjska, Kum. Det. B. Vreš, 12. 4. 1988 (avtorjev popis). 0051/2 Slovenija: Notranjska, Ljubljansko barje, okoli­ca Vrhnike, zahodno od Velike Ligojne, severno od makadamske ceste, gozd, rob gozda in travnik, pribl. 300 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 4. 2015 (avtorjev popis). 0053/4 Slovenija: Dolenjska, okolica Želimelj, južno od zaselka Trnje, mešan gozd, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 22. 3. 2015 (avtorjev popis). 0054/1 Slovenija: Dolenjska, okolica Višnje Gore, do­lina potoka Višnjica, zgornji tok, 420 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 14. 4. 2012 (avtorjev popis). Južno od Dolenje vasi pri Polici, dolina Velikega potoka, pribl. 400 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 15. 3. 2014 (avtorjev popis). 0054/2 Slovenija: Dolenjska, okolica Ivančne Gorice, dolina Stiškega potoka, južno od Kamnega vrha, pribl. 448 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 4. 2013 (avtorjev popis). 0056/4 Slovenija: Dolenjska, listnat gozd severovzhod­no od Radne vasi, pribl. 400 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 14. 4. 2013 (popis avtorjev). 0151/3 Slovenija: Notranjska, okolica Postojne, jugoza­hodno od vasi Studeno, Studeniške ponikve, ob majhnem potočku, mešan gozd, pribl. 540 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 5. 4. 2015 (avtorjev popis). 0154/2 Slovenija: Dolenjska, Suha krajina, okolica Krške vasi pri izviru Krke, južno od vasi Gradiček, med izvirom Poltarica in jamo Poltarica, pribl. 279 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 13. 4. 2013 (avtorjev popis). 0156/2 Slovenija: Dolenjska, bukov gozd 300 m severo­zahodno od Poljan pri Mirni peči, pribl. 350 m nm. v. Det. V. Leban & J. M. Kocjan, 14. 4. 2013 (popis avtorjev). 0349/1 Slovenija: Primorska, Sežanski Kras, Sežana, Orleška Draga, pribl. 280 m nm. v. Det. B. Vreš & D. Trpin, 13. 4. 1994 (popis avtorjev). 0350/1 Slovenija: Primorska, Škocjan pri Divači, ob poti 200 m pred ponorom Reke v Mohorč. jamo, pribl. 350 m nm. v. Det. B. Vreš, 10. 4. 2001 (avtor­jev popis). 0548/2 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Gra­din, jugovzhodno od vasi Hrvoji, vzhodno od delno obnovljenega mlina, pribl. 350 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 7. 4. 2013 (avtorjev popis). 0548/4 Slovenija: Primorska, Istra, okolica vasi Gra­din, jugovzhodno od vasi Hrvoji, južno od delno obnovljenega mlina, pribl. 330 m nm. v. Det. J. M. Kocjan, 6. 4. 2014 (avtorjev popis). Specimina visa: 9260/4 Slovenija: Štajerska, Robičevi gozdovi, Trate, pribl. 250 m n. m. Leg. A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš & D. Ernet, det. A. Seliškar, D. Trpin & B. Vreš, 23. 3. 1995. LJS 01263 9459/2 Slovenija: zahodne Slovenske gorice, Za Kalva­rijo, ob poti, 300 m n. m. Leg. & det. L. Godicl, 21. 3. 1972 (diplomski herbarij). LJU 10032636 9550/4 Na Koroški Beli. Leg. & det. V. Plemel, 15. 4. 1858 (herbarium Plemelianum) LJU 10032638 9563/4 Slovenija: jugovzhodne Slovenske gorice, v gozdu ob bukvi za kmetijo Lokman v Vodrancih S od Središča ob Dravi, 220 m n. m. Leg. & det. M. Govedič, 15. 4. 1995 (študentski herbarij). LJU 10032624 9565/1 Slovenija: Prekmurje, Lendava, Murska šuma, nižinski poplavni gozd (dobovo-gabrov), 160 m n. m. Leg. & det. B. Frajman, 5. 4. 2003. LJU 10032617 9656/1 Slovenija: Skorno pri Šoštanju, med leskovim grmičevjem na robu gozda, 360 m n. m. Leg. & det. D. Naglič, 18. 3. 1977 (diplomski herbarij). LJU 10032635 9656/2 Slovenija: Paka pri Velenju, pod leskovim grmičevjem, 400 m n. m. Leg. & det. D. Naglič, 23. 4. 1973 (diplomski herbarij) LJU 10032634 9659/4 Slovenija: Poljčane, Hrastje, gozdni obronek ob potoku, vlažno, verjetno zajeda Picea abies, 300 m n. m. Leg. & det A. Vrezec, 5. 5. 1996 (študentski herbarij) LJU 10032620 9850/3 Slovenija: Labinje. Leg. & det. G. Seljak, 11. 4. 1971. LJU 10032621 9853/2 Slovenija: Gorenjska, Rova nad Domžalami, vlažen travnik med grmovjem, ± 350 m n. m. Leg. & det. T. Wraber, 10. 4. 1955 (herbarij Wraber). LJU 10032637 9853/3 Slovenija: W skalnato, s črnim gabrom poraslo pobočje prvega hriba E nad Povodenjcem. Leg. & det. F. Šuštar, 15. 4. 1952 (diplomski herbarij). LJU 10032633 9853/4 Slovenija: v iglastem gozdu na severnem pobočju Krumperka, karbonatna podlaga, 340 m nm. v. Leg & det. J. Kmecl, 1. 4. 1990 (študentski herbarij). LJU 10032619 9857/4 Slovenija: dolina Gračnice, pri Vodiškem. Na vlažnem kraju, med grmovjem, dolomit, cca. 400 m n. m. Leg. & det. T. Knez, 5. 5. 1973 (diplomski herbarij). LJU 10032622 9952/2 Carniolia. Parasitica ad radices arborum fron­dosarum in ambulacris Tivoli dictis in urbe Lju­bljana. Leg. & det. F. Dolšak, 20. 4. 1922 (herbarij F. Dolšak). LJU 10032626 0052/2 Carniolia. Parasitica ad radices Coryli in monte Sv. Ana supra Podpeč (ditio Labacensis); s. calc., 450 m s. m. Leg. & det. F. Dolšak, 20. 4. 1929 (her­barij F. Dolšak). LJU 10032627 0052/3 Slovenija: Notranjska, Krimsko hribovje, južni del vasi Goričica pod Krimom (Gorenje), pred hišo št. 3, v listnem gozdu, ob Carpinus betulus, kar­bonatna podlaga, 300 m n. m. Leg. & det. U. Mazi, 17. 4. 1995, foto U. Mazi, 21. 4. 1995 (študentski herbarij). LJU 10032618 0053/1? Slovenija: Pijava Gorica, listnat gozd /zajedal­ka/. Leg. & det. M. Zalokar, 1. 4. 1935. LJU 10032628 0053/2 Slovenija: Škofljica, med grmovjem ob cesti v vasi Lisičje, karbonatna podlaga (dolomit), 350 m n. m. Leg. & det. D. Simonič, 19. 4. 1997 (diplomski herbarij). LJU 10032625 0056/4 Slovenija: Dolenjska, zahodno od naselja Mok­ronog, 700 m jugovzhodno od vasi Glinek, svetel bukov gozd in gozdni rob. Leg. & det. M. Pavlin, 27. 3. 2004 (diplomski herbarij). LJU 10137005 0057/2 Slovenija: Loke v dolini Impoljskega potoka pod vasjo Dolnje Orle; v gozdu (Alnetum glutino­sae), 250 m n. m. Leg. & det. M. Kačičnik, 25. 3. 1989 (diplomski herbarij). LJU 10032623 0058/1 Slovenija: Posavje, Krško, Veliki Trn, ob cesti 300 m od Planine pri Raki proti Smrečicam, gozd, gozdni rob, 340 m n. m. Leg. & det. M. Peterlin, 28. 3. 2004 (diplomski herbarij). LJU 10135561 0258/1? Kranjsko, Dolenjska, biva na koreninah bukev v Gorjancih. Leg. & det. R. Justin, 1893 (herbarij R. Justin). LJU 10032631 0351/3 Kranjsko – Notranjska, biva na koreninah grmov pod Premom v Reški dolini. Leg. & det. R. Justin, 15. 4. 1920 (herbarij R. Justin) LJU 10032630 0450/1 Carniolia, in dumetis prope pagum Britof ad ripam fluvii Reka, solo calcareo, 350 m s. m. Leg. & det. R. Justin, IV. (zbirka Flora exsiccata Carni­olica, No. 541). LJU 10032629 0450/1 Kranjsko, Notranjska, biva kot zajedalka na raznem drevju na desnem bregu Reke pod Brito­fom. Leg. & det. R. Justin, 1890 (herbarij R. Justin). LJU 10032632 Tipska podvrsta navadnega lusneca je razširjena v kolinskem in montanskem pasu. Uspeva na bazičnih, največkrat karbonatnih, svežih do vlažnih, globokih, humoznih, s hranili bogatih tleh (sliki 3 in 4). Je značil­nica razreda Querco-Fagetea, uspeva pa predvsem v združbah zveze Alno-Ulmion (=Alnion incanae) in v vlažnih združbah reda Fagetalia ali zveze Berberidion (Aeschimann et al. 2004: 278, Oberdorfer 2001: 862). Najdemo ga na »aceretalnih« senčnih do polsenč­nih rastiščih, kjer pogosto raste z drugimi geofiti, v vlažnih mešanih ali listnatih gozdnih sestojih, v buko­vih (Anemono trifoliae-Fagetum, Vicio oroboidi-Fage­tum) jelovo-bukovih (Omphalodo-Fagetum) in mezo­filnih belogabrovih gozdovih (Asperulo-Carpinetum betuli, Carici albae-Carpinetum betuli, Asaro-Carpine­tum betuli, Ornithogallo pyrenaici-Carpinetum ostrye­tosum carpinifoliae) v ozkih dolinah in soteskah. Po­gost je tudi v leskovjih, obrečnih gozdovih oz. logih jelš in vrb (Lamio orvalae-Alnetum incanae, Lamio or­valae-Salicetum eleagni, Alnetum incanae var. geogr. Anemone trifolia in var. geogr. Scopolia carniolica) in gozdovih plemenitih listavcev (Seslerio autumnalis­-Ostryetum var. geogr. Anemone trifolia tilietosum pla­typhylli, Dryopterido affini-Aceretum, Ornithogalo pyrenaici-Fraxinetum excelsioris, Hacquetio-Fraxine­tum excelsioris, Veratro nigri-Fraxinetum excelsioris, Saxifrago petraeae-Tilietum platyphylli, Paeonio offici­nalis-Tilietum platyphylli, Corydalido cavae-Aceretum pseudoplatani), najdemo pa ga tudi v starih sadovnja­kih z visokodebelnimi jablanami, vrtovih, parkih in celo v vinogradih, kjer največkrat zajeda črno jelšo, lesko, beli gaber in bukev, redkeje pa tudi sivo jelšo, črni in beli topol, vrbe, brezo, pravi kostanj, lipo, črem­so, jablano, hruško, hrast, jesen, brest, bršljan, češmin, šipek, navadni oreh, sleč, vinsko trto, smreko (!) in ja­ponski dresnik (Damaschka 1949: 107–108, Hartl 1975: 459, Hayek 1912: 213, Čušin 2002, 2006, Čušin & Dakskobler 2006, Dakskobler 1999, 2004a, 2004b, 2006, 2007a, 2007b, 2010, Dakskobler & Podgornik 2004, Dakskobler & Rozman 2013, Košir 2005, Košir & Surina 2005, Marinček 1995, Melzer & Bregant 1994: 139, Oberdorfer, ibid., Surina & Dakskobler 2013, Zupančič 1996, Zupančič, Žagar & Surina 2000). Na arealni karti (slika 1) smo upoštevali starejše navedbe o pojavljanju vrste Lathraea squamaria v Slo­veniji, ki so zajete v Gradivu za Atlas flore Slovenije (Jogan et al. 2001: 217) ter jih dopolnili z navedbami Fleischmanna (1844: 67) in nekaterimi novejšimi že objavljenimi nahajališči (Accetto 2006: 23, 2008: 39, 2010: 107, 2013: 125, Bakan 2006: 151, Čušin 2002: 103, 2006: 113, Čušin & Dakskobler 2006: 190, Daksko­bler 2004a: 78, 2004b: 83 in 90, 2005: 49, 2006: 69, 2007a: 66, 136, 158, 206, 221 in 254, 2007b: 93, 106, 112, 120, 127 in 130, 2010: 47, 63 in 70, Dakskobler & Bav­con 2007: 132, Dakskobler & Podgornik 2004: 46, Dakskobler & Rozman 2013: 74 in 88, Dakskobler, Seliškar & Vreš 2011: 61, Jogan 2013: 61, Košir 2005: 82, Košir & Surina 2005: 354, Mihorič 2014: 6, Ster­garšek 2004: 36, Sunčič, Vreš & Frajman 2012: 158, Surina & Dakskobler 2013: 41, Šuštar 1998: 58, To­nejec 2012: 59, Zupančič 1996: 204, Zwittnig 2013). Podatkov o nahajališčih je gotovo še precej več, vendar pa botaniki zaradi pogostosti navadnega lusneca svo­jih najdb skoraj nikoli ne objavljajo posamično; največ podatkov najdemo v fitocenoloških popisih. Arealno karto smo precej dopolnili tudi z lastnimi neobjavlje­nimi terenskimi opažanji, ki pa so koncentrirana pred­vsem na severozahodni del države. Predpostavljamo lahko, da je vrsta podobno pogosta tudi v preostalih delih Slovenije. Vrsto je drugi avtor članka (J. M. K.) odkril tudi na dveh nahajališčih v Istri, od koder je bil doslej znan le en podatek (slika 1). 3.3 Pojavljanje tatrskega (smrekovega) navad­nega lusneca v Sloveniji Na tatrski (ali smrekov) navadni lusnec smo postali pozorni šele, ko smo ga našli na robu večje vrtače na Pokljuki v Julijskih Alpah (9649/3, 1450 m) (sliki 5 in 6). Lusnec smo nabrali in na svežem materialu opravili potrebne meritve (vrat pestiča, širina zgornje in spo­dnje večne ustne), ki so po vrednostih ustrezale morfo­loškim razlikovalnim znakom v Fischer et al. (2008: 770). Na najdbo je prvi avtor članka (V. L.) opozoril tretjega avtorja (B. A.), ki je na omenjeno podvrsto naj­verjetneje naletel že leta 2010 pri popisovanju flore na Košuti v Karavankah (9552/4). Primerke je določil le do stopnje vrste, materiala pa ni herbariziral. Vendar pa lahko iz nadmorske višine nahajališča (1500 m) in opisa rastišča s pridržkom domnevamo, da gre tudi v tem primeru za podvrsto tatrica (določitev je le provi­zorična). Podobno lahko sklepamo tudi za podatek z jame Jespe na Menini planini (Kamniško-Savinjske Alpe, 9754/2), od koder ni herbarijskega materiala (Vreš, in litt.). V letu 2014 je tretji avtor (B. A.) na omenjeni takson naletel še drugič, in sicer pri planini Dol na Veliki planini v Kamniško-Savinjskih Alpah (9654/3; 1300 m). Lusnec je tam že skoraj odcvetel, vendar smo z nabranega materiala lahko pridobili zgornjo ustno venca, ki je po širini ustrezala podvrsti tatrica. Ostalih meritev morfoloških znakov na mate­rialu z Velike planine nismo uspeli opraviti, zato tudi to določitev štejemo le kot provizorično. Opravili smo revizijo herbarijskega materiala v LJU in LJS (Vreš, in litt.), kjer pa so bile morfološke meritve na posušenih primerkih skoraj nemogoče. Na podlagi podatkov o rastišču na herbarijskih etiketah smo kot edini prime­rek, ki bi lahko pripadal podvrsti tatrica, izločili eno herbarijsko polo v LJU, ki pa je vsebovala primerke, nabrane v nižini in z golim vratom pestiča, zaradi česar se nam zdi bolj verjetna uvrstitev v podvrsto squamaria. Seznam nahajališč tatrskega lusneca tako obsega eno zanesljivo in z meritvami potrjeno ter tri verjetna nahajališča v altimontanskem pasu (1300–1500 m), vsa pa ležijo v alpskem fitogeografskem ob­močju (slika 2): 9649/3 Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, Rudno polje, Jeromove jame, na severnem robu večje vrtače, kjer so nekoč kopali železovo rudo, pribl. 1450 m n. m., smrekov gozd. Leg. & det. V. Leban & J. M. Kocjan, 16. 6. 2013 (floristični popis in fotografski posnetki avtorjev, herbarij V. Leba­na). 9654/3 Slovenija: Gorenjska, Kamniško-Savinjske Alpe, Velika planina, ob cesti proti planini Dol, pribl. 1300 m n. m., v smrekovem sestoju. Leg. & det. B. Anderle, 25. 5. 2014, conf. V. Leban, 30. 5. 2014 (floristični popis avtorja, herbarij V. Lebana). Provizorična določitev! 9552/4 Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Košuta, plan­ina Spodnja dolga njiva, pribl. 1500 m nm. v. Det. B. Anderle, 26. 5. 2010 (avtorjev popis). Provizo­rična določitev! 9754/2 Slovenija: Gorenjska, Menina planina, jama Jespa, smrekov gozd, 1415 m nm. v. Det. B. Vreš & B. Drovenik, 19. 5. 2003 (popis avtorjev). Provizo­rična določitev! Na Pokljuki smo 16. 6. 2013 našteli 16 cvetočih ra­stlin tatrskega lusneca, ki je uspeval v smrekovju na nadmorski višini 1450 m. V provizoričnem fitocenolo­škem popisu, ki je prilagojen prisotnosti tatrskega lu­sneca in obsega približno 100 m2 veliko ploskev s 30° naklonom in JJV ekspozicijo, smo določili naslednje vrste (in njihovo pokrovnost): drevesna plast: Picea abies 5 (15–20 m, krošnje zastirajo približno 85 % plo­skve); grmovna plast: Sorbus aucuparia subsp. aucupa­ria 1 (100 cm), Rubus idaeus + (50 cm), Daphne meze­reum r (30 cm), Sambucus nigra + (15 cm); zeliščna plast: Oxalis acetosella 4, Anemone nemorosa 3, Viola biflora 2, Cardamine enneaphyllos 2, Cardamine trifolia 1, Adenostyles glabra 1, Veratrum album 1, Paris qua­drifolia 1, Lathraea squamaria subsp. tatrica +, Athyri­um filix-femina +, Dryopteris carthusiana +, Dryopteris filix-mas +, Saxifraga cuneifolia +, Hieracium cf. muro­rum +, Helleborus niger +, Aconitum sp. +, Adoxa mo­schatellina +, Polygonatum verticillatum +, Saxifraga rotundifolia +, Vaccinium myrtillus +, Luzula sp. +, Gentiana asclepiadea r, Mycelis muralis r, Ranunculus lanuginosus r, Gymnocarpium dryopteris r, Urtica dioi­ca r. Tudi na drugih treh nahajališčih je tatrski lusnec uspeval v smrekovih sestojih. Literaturnih navedb o tatrskem lusnecu v Sloveniji nismo zasledili. Mala Flora Slovenije v opisu pri vrsti Lathraea squamaria sicer navaja, da »Zajeda razne grme in drevesa, predvsem jelše, lesko in bukev, a tudi (v montanskem pasu) smreko.«, a pri tem glede zadnje trditve ni jasno, če gre za avtorjevo terensko opažanje ali le za navajanje iz tuje literature (Wraber 1999: 496, 2007: 572). Podobno navedbo najdemo tudi v drugi iz­daji Male flore (Wraber 1984: 447) ter pregledni mo­nografiji o gozdovih plemenitih listavcev (»uspeva v logih, podgorskih bukovih gozdovih in združbah ple­menitih listavcev, ponekod pa tudi v zgornjegorskih smrekovih gozdovih«; Dakskobler et al. 2013: 21), medtem ko starejši določevalni ključi smreke ne ome­njajo kot gostiteljice (Mayer 1969: 294, Piskernik 1941: 103, 1951: 244). Paulin (1904: 273), ki lusnec ali lušč v Flori exsiccati carniolici obravnava pod številko 541, v seznamu nahajališč ne omenja nobenega, za ka­terega bi lahko upravičeno domnevali, da pripada pod­vrsti tatrica. Zupančič v monografski obdelavi smre­kovih gozdov (1999) navadni lusnec omenja le v tabeli 15, kjer je fitocenološko predstavljena sekundarna smrekova združba Rhamno fallici-Piceetum. Lusnec je naveden v 3 popisih s Kriške gore in Matkovega kota, iz nadmorskih višin 690 do 940 m. Ta smrekova fitoce­noza se je razvila na potencialnih bukovih rastiščih, na kar kaže velik delež fagetalnih in drugih bazofilnih vrst (predvsem iz reda Fagetalia s. l.). V vseh treh ome­njenih popisih je prisotna bukev, v dveh popisih pa tudi leska. Do zakisanja rastišč je prišlo šele po poseku bukovja in posledičnih degradacijskih procesih (Zu­pančič 1999: 119–121). Zaradi vseh naštetih dejstev menimo, da v vseh treh primerih ne gre za tatrski lu­snec, ampak le za tipsko podvrsto navadnega lusneca. 4 POVZETEK Pri določanju podvrstne pripadnosti navadnega lusne­ca je potrebna pazljivost. Literaturni ali terenski flori­stični podatki o navadnem lusnecu, ki vsebujejo infor­maciji o rastišču in njegovi nadmorski višini, so za določanje podvrste nezanesljivi in jih ob ustreznih kri­terijih (smrekovja v altimontanskem pasu, v nadmor­skih višinah nad 1000 m) obravnavamo s pridržkom le kot potencialno možna nahajališča tatrskega lusneca. Žal so zaradi skoraj neizvedljivih meritev morfoloških znakov na posušenem materialu nezanesljivi tudi po­datki iz herbarijskih pol, zato določitve podvrste obravnavamo kot provizorične. Edini zanesljivi način določanja je le ob uporabi sveže nabranega materiala, na katerem lahko izmerimo vse potrebne znake. Ven­dar pa različni tuji literaturni viri opozarjajo na mo­žnost sovpadanja znakov ene in druge podvrste, zato lahko zaključimo, da so potrebna nadaljnja taksonom­ska preučevanja. Pojavljanje tatrskega (ali smrekovega) navadnega lusneca je v Sloveniji (verjetno pa tudi v sosednjih drža­vah) zaradi zgodnjega cvetenja velikokrat ostalo prezr­to, saj v pozno spomladanskem času redkeje zahajamo v sredogorje in visokogorje, kjer ta podvrsta uspeva. Arealna karta (slika 2) zato ne predstavlja realne raz­širjenosti. V prihodnje lahko pričakujemo nove naved­be za Slovenijo. Do sedaj smo podvrsto ugotovili le v alpskem fitogeografskem območju na Pokljuki v Julij­skih Alpah (9649/3). S pridržkom prištevamo k tej pod­vrsti tudi najdbe na Košuti (9552/4) v Karavankah ter na Menini planini (9754/2) in Veliki planini (9654/3) v Kamniško-Savinjskih Alpah, najbrž pa jo lahko priča­kujemo tudi na Pohorju in v višjih predelih sredogorja predalpskega fitogeografskega območja. Skoraj gotovo se pojavlja še drugod na Pokljuški planoti, Jelovici in Mežakli. Izključeno ni tudi pojavljanje na gozdnatih planotah Visokega krasa (Trnovski gozd, Snežnik) v dinarskem fitogeografskem območju. Vendar pa je Lathraea squamaria subsp. tatrica ne glede na to, da ostane velikokrat prezrta, bistveno redkejša od subsp. squamaria. Zato bi veljalo tudi v Sloveniji po vzoru iz tujine (Hohla et al. 2009) takson uvrstiti na Rdeči se­znam kot redko (R) ali pa kot premalo znano vrsto (K). 5 SUMMARY In determining the subspecies of common toothwort, caution should be taken. Literary or field floristic data concerning the common toothwort, which contains information about the site and its altitude, are unrelia­ble for determining the subspecies, therefore, taking into account only some of the relevant criteria (growth in spruce forests in altitudes above 1000 m) does not necessarily mean that we have found the spruce to­othwort. Unfortunately, due to almost non-executable measurements of morphological characters in the dried material, data from herbarium sheets is unrelia­ble as well, thus the determination of subspecies sho­uld be treated as provisional. The only reliable way of determining the subspecies is by using freshly collec­ted material, on which we can measure all the necessa­ry characters. However, various foreign literature sour­ces point to the possibility of coincidence between the characters of both subspecies, so we can conclude that further taxonomic study is needed. The occurrence of the spruce toothwort was often left overlooked in Slovenia (and probably also in neigh­boring countries) because of early flowering, since in late spring we rarely hike in the highlands and moun­tains, where this subspecies grows. Areal map (Figure 2) therefore does not represent the real occurrence. In the future, we can expect new sites in Slovenia. So far, the subspecies had been found only in alpine phytoge­ographical region on Pokljuka plateau in the Julian Alps (9649/3). With reservation we also included to this subspecies the findings on Košuta (9552/4) in Ka­ravanke mountains and on Menina planina (9754/2) and Velika planina (9654/3) in the Kamnik Alps, but it can probably be also expected in Pohorje plateau and in high-altitudes mountains in prealpine phytogeo­graphical area. Almost certainly its occurs elsewhere in Pokljuka plateau, Jelovica and Mežakla. The emer­gence on forested karst plateaus (Trnovski gozd, Sne­žnik) in the dinaric phytogeographical region is also possible. Although Lathraea squamaria subsp. tatrica remains often overlooked, it is much rarer than the typical subsp. squamaria. Like elsewhere abroad (Hohla et al. 2009) it should be therefore included in the Slovenian Red List as a rare (R) or as a poorly known (K) taxon. ZAHVALA Zahvaljujemo se dr. Branku Vrešu za posredovanje svojih podatkov o nahajališčih navadnega lusneca ter pomoč pri ogledu herbarija LJS, dr. Igorju Dakskobler­ju za pomoč pri iskanju literature ter Tjaši Pogačnik Lipovec za pomoč pri ogledu herbarija LJU. 6 LITERATURA Accetto, M., 2006: Floristična in vegetacijska opazovanja v okolici Kočevske Reke (kvadrant 0454/2). Hladnikia (Ljubljana) 19: 3–26. Accetto, M., 2008: Floristične in vegetacijske zanimivosti z ostenij na severnih, severozahodnih in zahodnih pobo­čjih doline potoka Prušnice (0152/1, del). Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 49 (1): 5–55. Accetto, M., 2010: Rastlinstvo Iškega vintgarja. Praprotnice in semenke. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (4): 5–149. Accetto, M., 2013: Rastlinstvo in deloma rastje soteske Zale v zgornjem porečju Iške. Zbornik gozdarstva in lesarstva (Ljubljana) 99: 3–149. Aeschimann, D., K. Lauber, D. M. Moser & J.-P. Theurillat, 2004: Flora alpina. Bd. 2: Gentianaceae–Orchida­ceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp. Anonymous, 2014a: Lathraea squamaria subsp. tatrica. Dostopno na: http://www.sopsr.sk/istb/_external_/gis/search/bot_vyber_new.php?m=cdainfo&ac=1&k=4&skupina=vy%B9%B9ie%20rastliny&taxon=3836 (02.07.2014). Anonymous., 2014b: Botanischer informationsknoten Bayern. Steckbriefe zu den Gefäßpflanzen Bayerns. Dostopno na: http://www.bayernflora.de/de/info_pflanzen.php?taxnr=27399 (02.07.2014) Anonymous., 2007: Lathraea squamaria subsp. tatrica / Fichten- Schuppenwurz. Bilder von Österreichs Flora. Dost­opno na: http://www.botanische-spaziergaenge.at/viewtopic.php?f=86&t=1911 (02. 07. 2014). Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Razvojni cent­er, Lendava. 245 pp. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Aufl. Springer Verlag, Wien-New York, 865 pp. Čušin, B., 2002: Pionirski gozdovi belega gabra (Carici albae-Carpinetum betuli ass. nova) na holocenskih terasah Nadiže. Hacquetia (Ljubljana) 1 (1): 91–107. Čušin, B., 2006: Rastlinstvo Breginjskega kota. Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 198 pp. Čušin, B. & I. Dakskobler, 2006: Phytosociological analysis of pioneer woods on abandoned meadows in the Bre­ginjski kot (Western Slovenia). Hacquetia (Ljubljana) 5 (1): 177–191. Dakskobler, I., 1999: Gozdna vegetacija Zelenega potoka v dolini Idrije (zahodna Slovenija). Razprave SAZU, IV. razred (Ljubljana) 40 (7): 103–194. Dakskobler, I., 2004a: Obrečni gozdovi v Zgornjem Posočju (Julijske Alpe, zahodna Slovenija). Hacquetia (Lju­bljana) 3 (1): 51–80. Dakskobler, I., 2004b: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju (zahodna Slovenija). Raz­prave SAZU, IV. razred (Ljubljana) 45 (2): 37–146. Dakskobler, I., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (zahodna Slovenija). Razprave IV. raz­reda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59. Dakskobler, I., 2006: Prispevek k poznavanju gozdne vegetacije Krasa (jugozahodna Slovenija). Annales Ser. Hist. Nat. (Koper) 16 (1): 57–76. Dakskobler, I., 2007a: Gozdovi plemenitih listavcev v Posočju. Scopolia (Ljubljana) 60: 1–287. Dakskobler, I. 2007b: Fitocenološka in floristična analiza obrečnih gozdov v Posočju (zahodna Slovenija). Phyto­sociological and floristic analysis of riverine forests in the Soča Valley (western Slovenia). Razprave SAZU IV. razred (Ljubljana) 48 (2): 25–138. Dakskobler, I., 2010: Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 51 (2): 5–90. Dakskobler, I., 2013: Phytosociological characteristics of beech forests in the colline belt of the sub-Mediterranean region of Slovenia. Hrvatska misao (Sarajevo) 17 (1) / 13 (61) nova serija sv. 46: 173–189. Dakskobler, I. & J. Bavcon, 2007: Seznam popisanih praprotnic in semenk v okolici Polic na Cerkljanskem. Idri­jski razgledi (Idrija) 52 (1): 122–139. Dakskobler, I. & G. Podgornik, 2004: 57. Orchis pallens L. Nova nahajališča v Zgornjem Posočju. Notulae ad floram Sloveniae. Hladnikia (Ljubljana) 17: 42–47. Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 2011: Rastlinstvo ob reki Idrijci – floristično-fitogeografska analiza obreč­nega prostora v sredogorju zahodne Slovenije. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 52 (1-2): 27–82. Dakskobler, I., P. Košir & L. Kutnar, 2013: Gozdovi plemenitih listavcev v Sloveniji. Združbe gorskega javorja, gorskega bresta, velikega jesena, ostrolistnega javorja, lipe in lipovca. Silva Slovenica, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba, Ljubljana, 75 pp. Dakskobler, I. & A. Rozman, 2013: Fitocenološka analiza logov ob Savi Bohinjki, Radovni, Učji in Slateniku v se­verozahodni Sloveniji. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 54 (2): 37–106. Damaschka, F., 1949: Die Schuppenwurz (Lathraea squamaria), ein Parasit unserer Laubbäume. Naturschutzbund Österreich 6-7: 107–109. Danihelka, J., J. Chrtek & Z. Kaplan, 2012: Checklist of vascular plant of the Czech Republic. Preslia (Praga) 84: 647–811. Dostál, J., 1989: Nová kvetena CSSR 2. Academia, Praha 1-2. Dostál, J. 1992: Velky klúc na urcovanie vyssích rastlín II. Slovenské pedagogické nakladateľstvo, Bratislava, 790 pp. Ehrendorfer, F. & U. Hamann, 1965: Vorschläge zu einer floristischen Kartierung von Mitteleuropa. Ber. Deutsch. Bot. Ges. 78: 35–50. Fischer M. A., W. Adler & K. Oswald, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 pp. Fleischmann, A., 1844: Übersicht der Flora Krain's. Annalen der k. k. Landwirtschafts-Gesellschaft in Krain. 144 pp. Hadač, E. & J. Šmarda, 1960: Rastlinstvo Doliny Siedmich Prameňov v Belianskych Tatrach. Vyd. Vydavatel'stvo osveta, Bratislava. Hartl, D., 1975: Lathraea squamaria. In: Hartl, D. & G. Wagenitz (eds.): Hegi Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Band VI, Teil 1. 2. Aufl. Verlag Paul Parey, Berlin-Hamburg. pp. 459–463. Hartl, H., G. Kniely, G. H. Leute, H. Niklfeld & M. Perko, 1992: Verbreitungsatlas der Farnund Blütenpflan­zen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt. 451 pp. Häusler, H. H., 2008: Ein Reisebericht vom Karpaten-Biosphärenreservat (KBR) in der Ukraine, mit der Scwer­punkt Fauna und Flora. 42 pp. Dostopno na: http://www.dreizackreisen.de/Reisebericht_Karpaten_Bio­sphaeren_Reservat_Hagen_Haeusler.pdf. (02. 07. 2014). Hayek, A., 1911-1914: Flora von Steiermark. 2. Band. Verlag von Gebrüder Borntraeger, Berlin. Hohla, M. et al., 2009: Katalog und Rote Liste der Gefäßpflanzen Oberösterreichs. Stapfia (Linz) 91: 1–324. Jogan, N., 2013: Flora Ljubljanskega gradu stoletje po Vossu. Hladnikia (Ljubljana) 32: 53–66. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp. Košir, P., 2005: Forest of valuable broad-leaved trees on non-carbonate bedrock in Slovenia (Dryopterido affini-Ace­retum pseudoplatani ass. nova hoc loco). Hacquetia (Ljubljana) 4 (1): 61–89. Košir, P. & B. Surina, 2005: Paeonio officinalis-Tilietum platyphylli – nova združba gozdov plemenitih listavcev v Čičariji (jugozahodna Slovenija). In: Rožac Darovec (ed.): Meje in Konfini. Rakitovec, vas kulturnih, družbenih in naravnih prepletanj. Koper, Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalni središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. pp. 345–366. Kwiatkowski, P., 2008: Rośliny naczyniowe Karkonoszy i Pogórza Karkonoskiego. Przyroda Sudetów (Jelenia Góra) t. 11 (2008): 3–42. Marchesetti, C., 1896–97: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. Trieste. 727 pp. Marhold, K. & Hindák, F. (eds.), 1998: Zoznam nižších a vyšších rastlín Slovenska. Veda – Vydavatel'stvo Sloven­skj akadémie vied, Bratislava, 688 pp. Marhold, K., 2011: Scrophulariaceae. In: Euro+Med Plantbase the information resource for Euro-Mediterranean plant diversity. Dostopno na: http://ww2.bgbm.org/EuroPlusMed/PTaxonDetail.asp?NameId=73630&PTRefFk=7200000 (02. 07. 2014) Marinček, L., 1995: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3-4): 87–99. Martinčič, A. (ed.), T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravni k, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. 967 pp. Mayer, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana. 427 pp. Mayer, E., 1969: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. & Sušnik, F. (eds.): Mala flora Slovenije. Prva izdaja. Cankarjeva založba, Ljubljana. pp. 276–294. Melzer, H. & E. Bregant, 1994: Bemerkenswerte Funde von Gefäßpflanzen in der Steiermark, II. Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark (Graz) 124: 135–149. Mirek, Z., 1995: Vascular plants of Poland. A Checklist. Polish Botanical Studies Guidebook Series Cracow 15. Michalková, E., 1997: Lathraea L. In: Bertová L. (ed.) Flóra Slovenska V/2. Vydav. Slov. akad. vied, Bratislava. pp. 450–454. Mihorič, A., 2014: Cvetoče strmine Kamniškega vrha. Kamniški občan (Kamnik) 53 (6): 6–7. Oberdorfer, E., 2001: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Deutschalnd und angrenzende Gebiete. 8. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 pp. Paulin, A., 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Carniolicam 3. Centuria V. et VI. Beiträge zur Kenntnis der Veg­etationsverhältnisse Krains 3. pp. 215–308. Piskernik, A., 1941: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Banovinska zaloga šolskih knjig in učil, Ljubljana. 371 pp. Piskernik, A., 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. 2. predelana in pomnožena izdaja. Državna založba Slovenije, Ljubljana. 414 pp. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friu­li Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Foreste Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp. Poldini, L., 2009: La diversita vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. Edizione Goliardiche, Trieste, 732 pp. Pospichal, E., 1899: Flora des Österreichischen Küstenlandes. Zweiter Band. Franz Deuticke, Leipzig und Wien. 946 pp. Werner, K., 2005: Scrophulariaceae Juss. – Braunwurzgewächse. In: Rothmaler Ekskursionsflora von Deutschland. Band 4, Kritischer Band. 10. Auflage. Spektrum Akademischer Verlag, München, pp. 563–593. Schaeftlein, H., 1967: Die Schuppenwurz Lathraea squamaria L. als schmarotzer aud Fichte. Floristische Arbe­itsgemeinschaft Naturwissenschaftlicher Verein für Steiermark (Graz) 7. Schuardt, W., 1986: Lathraea squamaria L. subsp. tatrica Hadač im Nationalpark Bayerischer Wald. Berichte der Bayerischen Botanischen Gesellschaft zur Erforschung der heimischen Flora 57: 182. Scopoli, J. A., 1772: Flora carniolica 2: 1–496. Ed. 2. Seliškar, T., B. Vreš & A. Seliškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. Slavík, B., 2000: Lathraea L. – podbílek. In: Slavík, B. (ed.): Květena České Republiky. 6. zvezek. Academia, Praha. pp. 472–474. Speta, F., 1973: Berichte. Botanische Arbeitsgemeinschaft. Jahrbuch des Oberösterreichischen Musealvereines 118/2: 58–65. Speta, F., 1974: Chromosomenzahlen und Strukturen der Arbeitskerne diverser Angiospermen. Naturkundliches Jahrbuch der Stadt Linz (Linz) 20: 155–180. Stergaršek, J., 2004: Navadni lusnec – Lathrea squamaria L. Novice IJS. Interno glasilo Istituta »Jožef Štefan« 111: 36. Stöhr, O., P. Pilsl, M. Staudinger, G. Kleesadl, F. Essl, Th. Englisch, A. Lugmair & H. Wittmann, 2012: Beiträge zur Flora von Österreich, IV. Stapfia (Linz) 97: 53–136. Sunčič, T., B. Vreš & B. Frajman, 2012: Flora okolice kraja Oplotnica (kvadrant 9658/2). Folia biologica et geo­logica (Ljubljana) 53 (1-2): 151–179. Surina, B. & I. Dakskobler, 2013: Fitosociologija in ekologija dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Omphalodo-Fage­tum) v severozahodnem delu ilirske florne province (severozahodni Dinaridi). Hacquetia (Ljubljana) 12 (1): 11–85. Šuštar, F., 1998: Rastlinski svet Šmarne gore z Grmado do hribovja med Smlednikom in Repnjami. Flora, mikoflora in vegetacija. Založba ZRC, Ljubljana. 135 pp. Tonejec, M., 2012: Flora okolice kraja Jezersko (Kamniške Alpe, kvadrant 9653/1). Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. 119 pp. Wisskirchen R. & H. Haeupler 1998: Standardliste der Farn- und Blütenpflanzen Deutschlands. Ulmer Verlag, Stuttgart. Webb, D. A., 1972: 39. Lathraea L. In: Tutin, T. G. et al. (eds.): Flora Europaea. University press, Cambridge. p. 281. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176–199. Wraber, T., 1984: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. & F. Sušnik (eds.): Mala flora Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana. pp. 419–447. Wraber, T., 1999: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 470–496. Wraber, T., 2007: Scrophulariaceae – črnobinovke. In: Martinčič, A. (ed.): Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 546–572. Zupančič, M., 1996: Evropska javorjeva združba v Sloveniji (Corydalido cavae-Aceretum pseudoplatani Moor 1938). Razprave SAZU, IV. razred (Ljubljana) 37 (8): 189–205. Zupančič, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije. Dela SAZU, Razred za naravoslovne vede. Ljubljana. 222 pp. Zupančič, M., V. Žagar & B. Surina, 2000: Predpanonski bukovi asociaciji v severovzhodni Sloveniji. Razprave SAZU, IV. razred. (Ljubljana) 41 (2): 179–248. 1 Kajuhova ulica 12, SI-4240 Radovljica, vidleban@gmail.com 2 Češnjice pri Zagradcu 50, SI-1303 Zagradec, jean_mischel@yahoo.com 3 Hraše 34, SI-4248 Lesce, brane.anderle@gmail.com Slika 1: Razširjenost navadnega lusneca (Lathraea squamaria s. lat.) v Sloveniji. Vsi prikazani podatki najverjetneje pripadajo podvrsti Lathraea squamaria subsp. squamaria. Figure 1: Distribution of common toothwort (Lathraea squamaria s. lat.) in Slovenia. All data presented are almost certainly related to the subspecies Lathraea squamaria subsp. squamaria. Slika 2: Razširjenost tatrskega (smrekovega) lusneca v Sloveniji Figure 2: Distribution of spruce toothwort (Lathraea squamaria subsp. tatrica) in Slovenia Sliki 3 in 4: Lathraea squamaria subsp. squamaria in njeno rastišče v dolini Kamniške Bistrice, 27. 4. 2011. Foto: Vid Leban. Figures 3 and 4: Lathraea squamaria subsp. squamaria and its habitat in the Kamniška Bistrica valley, 27. 4. 2011. Photo: Vid Leban. Sliki 5 in 6: Lathraea squamaria subsp. tatrica in njeno rastišče na Rudnem polju na Pokljuki, 16. 6. 2013. Foto: Vid Leban & Janez Mihael Kocjan. Figures 5 and 6: Lathraea squamaria subsp. tatrica and its habitat in Rudno polje on the Pokljuka plateau, 16. 6. 2013. Photo: Vid Leban & Janez Mihael Kocjan. DRY GRASSLAND LAND USE TREATMENT REGIME EXPLAINS THE OCCURRENCE OF THE GREEN WINGED ORCHID DRY GRASSLAND LAND USE TREATMENT REGIME EXPLAINS THE OCCURRENCE OF THE GREEN WINGED ORCHID 138 139 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 137–148, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 DRY GRASSLAND LAND USE TREATMENT REGIME EXPLAINS THE OCCURRENCE OF THE GREEN WINGED ORCHID, ANACAMPTIS MORIO (L.) R. M. BATEMAN, PRIDGEON & M. W. CHASE IN THE GORIČKO NATURE PARK, NE SLOVENIA REŽIM UPRAVLJANJA S SUHIMI TRAVIŠČI DOLOČA POJAVNOST NAVADNE KUKAVICE, ANACAMPTIS MORIO (L.) R. M. BATEMAN, PRIDGEON & M. W. CHASE V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO, SV SLOVENIJA Igor PAUŠIČ1* & Mitja KALIGARIČ1,2 ABSTRACT Dry grassland land use treatment regime explains the oc­currence of the Green winged orchid, Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase in the Goričko Nature Park, NE Slovenia The green winged orchid (Anacamptis morio) is a com­mon, widespread species in Slovenia, distributed in areas up to altitudes of 1000 m. The population, located inside the borders of Goričko Nature Park, is one of the richest in the country, even though the appropriate habitats have deterio­rated considerably. Species frequency, density and maxi­mum density were studied, according to the following: the land use treatment regime, species richness and diversity and selected landscape parameters of these 80 dry, Hypoche­rido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 and also Ranun­culo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer and Mucina et al. 1993, semi-natural grassland fragments. The species was present on 46 fragments with a total of 3812 specimens. Species density and maximum density are in significant positive relation with the elevation of the dry grassland frag­ments. The maximum density of the species in significant, negative relation with the species richness of the dry grass­land fragments and also with the species diversity of the grassland fragments. Both species richness and diversity are closely related to the land use treatment regime of the par­ticular grassland fragments. The orchid prefers grasslands that have been regularly mowed, but is less frequent on those with higher species diversity rates. These include fragments at different succession stages with containing woody and herbaceous plant species that have generally higher diversity index values. Half of the population located in NE Goričko was found on ruderalized (disturbed) dry grassland frag­ments (road verges, graveyards, house front yards). Since dry grassland fragments are in a serious decline, alternative hab­itats such as road verges could support the local population of the green winged orchid in future. The land use treatment regime of the dry grassland fragments and the altitude do significantly explain today’s occurrence and the spatial dis­tribution of Anacamptis morio in NE Goričko Nature Park. Conservation efforts should be focused to preserve the re­maining grassland fragments through proper management. Keywords: Traditional agricultural landscape, Festuco­-Brometea and Molinio-Arrhenatheretea semi-natural grass­lands, Anacamptis morio, land use treatment regime, land­scape parameters, Goričko Nature Park, NE Slovenia IZVLEČEK Režim upravljanja s suhimi travišči določa pojavnost na­vadne kukavice, Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase v Krajinskem parku Goričko, SV Slovenija Navadna kukavica (Anacamptis morio) je v Sloveniji po­gosta, splošno razširjena vrsta do nadmorskih višin pribli­žno 1000 m.n.m. Populacija, ki se nahaja v Krajinskem parku Goričko je ena največjih v smislu števila osebkov kljub dej­stvu, da se število fragmentov ekstenzivnih, suhih in pol suhih travnikov naglo zmanjšuje. Spremljali smo frekvenco vrste (število cvetočih osebkov) ter njeno povprečno in ma­ksimalno gostoto v povezavi z režimom rabe tal na fragmen­tih suhih travišč, vrstno pestrostjo suhih travišč in izbrani­mi krajinskimi parametri. Na območju raziskave smo zabe­ležili 80 fragmentov suhih in pol suhih travišč, ki pripadajo asociacijama Hypocherido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellma­uer in Mucina et al. 1993. Vrsta je bila prisotna na 46 fra­gmentih s skupno 3812 cvetočimi primerki. Povprečna in maksimalna gostota vrste sta v značilni, pozitivni zvezi z nadmorsko višino fragmentov suhih travišč. Maksimalna gostota vrste je v značilni negativni zvezi s številom vrst na obravnavanih fragmentih suhih travišč kot tudi z vrstno pe­strostjo (vrednosti indeksa Shannon- Weaver) fragmentov suhih travišč. Število vrst na fragmentih suhih travišč kot tudi vrstna pestrost sta v tesni povezavi z režimom rabe tal posameznih fragmentov travišč. Navadna kukavica preferi­ra redno košena travišča, številčno pa je manj pogosta na fragmentih z višjimi vrednostmi indeksa vrstne pestrosti. Taki fragmenti travišč so v zgodnjih fazah sukcesije z zelna­timi trajnicami in enoletnicami ali pa v kasnih stadijih suk­cesije z drevesno grmovnimi vrstami in imajo v splošnem višje vrednosti indeksa vrstne pestrosti Shannon-Weaver. Ugotovili smo, da se polovica populacije vrste (23 fragmen­tov, 1908 cvetočih primerkov) na območju raziskave pojavlja na motenih (ruderaliziranih) fragmentih suhih travišč. Taki habitati so dvorišča hiš, pokopališča, pasovi travišč v nepo­sredni bližini cest. Glede na dejstvo, da je število redno ko­šenih fragmentov suhih travišč na območju raziskave v na­glem upadanju bi lahko prav ruderalizirana (motena) travi­šča predstavljala pomemben refugij vrste na območju razi­skave v prihodnje. Režim rabe tal in nadmorska višina stati­stično značilno pojasnjujeta današnji vzorec razširjenosti (število in gostoto primerkov) navadne kukavice v Krajin­skem parku Goričko. Trajnostno varovanje navadne kukavi­ce bi moralo biti usmerjeno v zaščito in redno vzdrževanje (košnja) pol naravnih fragmentov suhih travišč, preprečeva­nje zaraščanje še obstoječih fragmentov. Ključne besede: Tradicionalna kmetijske krajina, pol na­ravna travišča iz razredov Festuco-Brometea in Molinio-Arr­henatheretea, Anacamptis morio, režim rabe tal, krajinski parametri, Krajinski park Goričko, SV Slovenija 1 INTRODUCTION The alteration of landscapes throughout the world re­sults in fragmentation of natural and semi-natural vegetation, imposing a great threat on numerous plant and animal species (Kiviniemi & Eriksson 2002). In fragmented landscapes, plant species persistence de­pends on functional connectivity in terms of pollen flow to maintain genetic diversity within populations, and seed dispersal to re-colonize habitat patches fol­lowing local extinction (RICO et al. 2011). Habitat fragmentation is predicted to lead to an area-related reduction in population size and a decreasing coloni­zation rate due to isolation (Kiviniemi 2008). Tradi­tionally managed, unfertilized semi-natural grass­lands, such as pastures and meadows, are known to support a rich flora and are often characterized by high species diversity (Kull & Zobel 1991; Norder­haug et al. 2000). Goričko Nature Park is located in the extreme NE of Slovenia (Figure 1), and was estab­lished to protect the well-preserved traditional, cen­tral-European agricultural landscape. The mosaic structure of the landscape and the variety of secondary habitats in Goričko were caused by the simultaneous effect of factors both natural and anthropogenic, geo­political, economic and social (Kaligarič et al. 2008). The landscape structure in Goričko is a typical result of “frozen processes” (Forman 1995) that appeared or influenced the landscape in the past. Small patches and their diversity reveal the “typical” traditional agri­cultural landscape, fragmented at the end of the 19th and at the beginning of the 20th century. In the tradi­tional agricultural landscape of Goričko, there were basically four kinds of intense land-use: agricultural fields, grassland, pasture and vineyards. During the past century, traditional land use was drastically changed. The area used for pasture decreased, mainly because of land abandonment and forest progression. The area used for hay-making was largely transformed into fields or, more often, abandoned and overgrown. Dry, semi-natural grasslands, remnants of the tradi­tional agricultural landscape are today threatened be­cause of quick overgrowing with woody species of the zonal, “Querco-Carpinetum” type. Although it was previously included in the genus Orchis (synonym Orchis morio L.), phylogenetic stud­ies based on DNA sequences have shown that the green winged orchid and related species are more closely re­lated to the pyramidal orchid (Anacamptis pyramidalis (L.) Rich.) than to ‘true’ species of Orchis (Bateman et al. 1997, Pridgeon et al. 1997). Anacamptis morio is a widespread Euromediterranean species occurring from southern Norway to Iran (Fay & Rankou 2010). Although it has been reported to be monocarpic (Chatters 1994), in a demographic study Wells et al. (1998) refuted this, with some individuals being dem­onstrated to flower for up to 17 years! The species is pollinated by deceit, in that the spur contains no nec­tar to reward the insect (Fay & Rankou 2010). Pollina­tors include bumble bees, honey bees and solitary bees (Summerhayes 1976). Across its distribution range, it has a broad ecological range and occurs in various types of grassland and prefers neutral or calcareous soils (Fay & Rankou 2010). The green winged orchid (Anacamptis morio) is widespread in the Goričko Na­ture Park, especially in its NE part. Under suitable conditions, populations of some thousands of flower­ing plants can still be found in NE Goričko. Green winged orchid (Anacamptis morio) is found in selected dry grassland-fragments under differing land use treatment (management) regimes. The species appears on semi-natural, dry and semi-dry grassland frag­ments, road verges and also on ruderalized (disturbed) grassland fragments. These are the only remaining fragments of larger areas, fragmented at the beginning of the 19th century; we were keen to understand the driver that causes/explains today’s spatial distribution of the species in a selected area. The aim of this study was to reveal the effect of management or abandonment and also of selected landscape parameters (dry grassland fragment area, in­clination, aspect, altitude and distance to human set­tlements/houses) on the spatial distribution of the green winged orchid (Anacamptis morio) in the select­ed research area. This particular species was chosen in the study since it serves as a flagship species for conser­vation (Böhnert et al. 1986), the same as other grass­land orchid species. Orchids in general are well suited to be indicators of the health and biodiversity of the European semi-natural grasslands but also other habi­tats. We addressed the following specific questions; How does land use treatment regime (manage­ment or abandonment) affect orchid frequency and density on dry grassland fragments? Is there any relation between the species richness and species diversity of these studied grassland frag­ments and the green winged orchid frequency and density? How do selected landscape parameters- dry grass­land area, inclination, aspect, altitude and distance to human settlement (houses) affect orchid frequency and density on dry grassland fragments? 2 METHODS Study area and field methods The study area (centered at 46°50’-46°52’ N, 16°15’-16°52’ E) is located in NE Goričko Nature Park, NE Slovenia, and covers 9.26 km2 (Fig. 1B and 1C). The area of Goričko Nature Park has a central-European climate with a relatively dry winter. Average annual rainfall is between 750 mm and 820 mm. The driest months are January and February, while most rainfall occurs in July and August. Mean annual temperature is between 9°C and 10°C (ARSO 2014). It is a mosaic of arable land, fields, forest patches, grassland orchards, vineyards and dry grasslands on non calcareous sand­stones. The geologic substrate in NE Goričko is made up mainly of Tertiary sediments (between 1.6 and 66 million years old) and forms a soft hilly landscape with relatively small inclination differences (Činč Juhant & Planjšek 2002). The soils are acidic, with a rich sur­face network of fresh water. The area includes the land associated with the settlements of Budinci and Dolen­ci, and is bounded on all sides by larger fragments of black locust (Robinia pseudoacacia), deciduous, beech (Vicio oroboidi-Fagetum) (and mixed) forests and oak hornbeam forests (Erithronio-Carpinion) on acid soils (Bakan 2006). The dry grasslands belong to the Festu­co-Brometea and Molinio-Arrhenatheretea class, with the dominant associations being Hypochoerido-Festu­cetum rupicolae Steinbuch 1980 and Ranunculo bulbo­si-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer and Mucina et al. 1993. Dry and semi-dry grasslands in Goričko are not as rich with species as similar grasslands elsewhere in Slovenia, owing to the low pH value, so the soil is quite acid (Bakan 2006). All the grassland fragments having the floristic composition of dry grasslands (which also includes also earlier or middle successional stages after aban­donment) found in the area after a thorough scanning of the field in 2013/2014, were systematically mapped, sampled and analyzed. The total number of all plant species per grassland fragment (species richness) was sampled. In In addition, the total sampling of random­ly dispersed square meter plots (10 per fragment) was done to reveal each plant species frequency per frag­ment in order to calculate the species diversity (Shan­non-Weaver diversity index) of these dry grassland fragments. The total number of green winged orchid speci­mens (frequency) per fragment was counted on all dry meadow fragments. Green winged orchid density per dry grassland fragment was calculated (number of specimens per grassland fragment/fragment area). The maximum density of the species per grassland frag­ment was obtained using a square meter plot. The plot was randomly displaced around the area of each grass­land fragment in areas where a higher density of the species was detected, ten times. All the orchid speci­mens within the plot were counted. The highest value (out of ten) represents the actual maximum density of the species per dry grassland fragment. Data analysis In the first step, grassland fragments were grouped ac­cording to their similarity in total number of species present per grassland fragment (species richness), using TWINSPAN analysis (Hill 1979), in order to es­tablish varied land use treatments in terms of manage­ment type or abandonment stage. The output was also validated in the field through observation (expert knowledge) and additional interviews with farmers. As a measure of grassland (alpha) diversity, Shannon’s Index (H) was calculated for all fragments, using the equation by Shannon & Weaver (1963). The spatial geometry (dry grassland fragment area, inclination, aspect, altitude and the distance to human settlements, houses) of the grassland fragments was obtained using ArcGIS 9.3 Spatial analyst tools (ESRI 2010) by vector­izing the plots, which were first drawn on printed or­thophoto images (pixel size= 0.5 m) (GURS 2010). Spearman’s Rank correlation coefficient for the non-normally distributed data was used to identify and test the strength of the relationship between the green winged orchid frequency and density and the selected landscape parameters, also species richness and diver­sity of the dry grassland fragments. The nonparamet­ric, Kruskal–Wallis one-way analysis of variance by ranks, which does not assume a normal distribution of the data was used in order to determine whether the orchid’s frequency and density vary significantly be­tween differing land use treatment regime categories (SPSS Inc. 2006). The Mann–Whitney test (Mann & Whitney 1947), a nonparametric test of the null hy­pothesis that two populations are the same against an alternative hypothesis, was used in order to find statis­tically significant differences between the groups (in our case land use treatment regimens) (SPSS Inc. 2006). 3 RESULTS Land use treatment regime in relation to the species richness and diversity of the dry mead­ow fragments After a thorough scanning of the field, 80 semi-natural grassland fragments having the floristic composition of dry grasslands (which includes some earlier or mid­dle successional stages after abandonment) were found. In total, 180 plant taxa were recorded, (45 of which were habitat specialists), being characteristic species of the classes Festuco-Brometea (Mesobromion) and Moli­nio-Arrhenatheretea. The orchid flora is restricted to five grassland species: Anacamptis morio, Neotinea ustulata, Neotinea tridentata, Gymnadenia conopsea and Spiranthes spiralis. The Spiranthes spiralis is the abundant one in the area. The total number of species per fragment varies from 30 to 61, with an average of 42.5 species per fragment (Figure 2A). In the terms of their species richness and appearance, the grassland fragments are quite similar, but in general we can dis­tinguish between still managed (N=55) and abandoned fragments (N=25). Fragments with the highest species richness are those in successional stages and not the regularly mowed ones. Twinspan analysis on the basis of all the species present (species richness) and record­ed per grassland fragment revealed 4 categories that could clearly be explained with land use treatment re­gime, as recorded in the field by observation and inter­views with the farmers; these are as follows: (1) regu­larly mowed, typical, dry grassland fragments (N=21), (2) abandoned fragments already overgrown with woody perennials (N=14), (3) ruderalized (disturbed) fragments (N=34) and (4) abandoned fragments in early succession stages without woody species (N=11). The fragments, typically mowed twice a year (late May and late August) belong to the first category. Hay is removed and used for cattle. Those fragments are spe­cies rich with a maximum of 40-50 dry grassland vas­cular plant species per grassland fragment. Abandoned fragments in the late successional stages are fragments overgrown with tree or shrub species up to 1.5 m in height. Typically, these are no longer mown. Ruderal­ized (disturbed) fragment are located in close proxim­ity to houses or roads. They are disturbed in the sense of traffic (constant trampling) or other human activi­ties (mulching etc.). The grasslands in this category are present in graveyards, playgrounds, house front yards and road verges. They are mown more than 3 times a year, and the hay is usually not removed. Abandoned fragments in early succession stages without woody species are those that are not regularly mowed (maybe once a year), with tree or shrub species present, with their canopies lower than 0.5 m. These abandoned grasslands are species richest. The mean number of all plant species present (spe­cies richness) on regularly mowed fragments of dry grassland is 41.19, and 42.35 on abandoned fragments already overgrown with woody perennials (Figure 2A). The mean number of species on ruderalized (disturbed) fragments is 39.38 (the lowest) and 54.81 on abandoned fragments in early succession stages without woody species (the highest). There are statistically significant differences in plant species richness (total number of plant species per grassland fragment) between the four established land use treatment categories (Kruskal-Wallis sum test, .2= 25. 395; df = 3; p = 0.000). The Mann-Whitney test proved that there are statistically significant differences in plant species richness between category 1 and 4, 2 and 4 and also 3 and 4 (p < 0.05). The total number of habitat specialists varies from 7 to 24, with an average of 14.7 habitat specialists per fragment. The mean number of specialist (typical) spe­cies present on regularly mowed fragments of dry grasslands is 16.57, and 10.21 on abandoned fragments already overgrown with woody perennials (the lowest). The mean number of typical species on ruderalized (disturbed) fragments is 14.5, and 18.0 on abandoned fragments in early succession stages without woody species (the highest). There are statistically significant differences in typical plant species (dry grassland hab­itat specialists) richness (total number of typical spe­cies per grassland fragment) between different land use categories (Kruskal-Wallis sum test, .2= 28.860; df= 3; p = 0.000). The Mann-Whitney test proved that there are statistically significant differences in species diversity index values between category 1 and 2, 2 and 3 and also 2 and 4 (p <0.05). The species diversity (Shannon-Weaver index value) of the grassland fragments was calculated sepa­rately for each land use category. The mean species di­versity index value (Shannon’s Index values) on regu­larly mowed, typical fragments of dry grasslands is 3.34, and 3.29 on abandoned fragments already over­grown with woody perennials. The mean diversity index value on ruderalized (disturbed) fragments is 3.21 (the lowest), and on abandoned fragments in early succession stages without woody species it is 3.47 (the highest). In general; there are statistically significant differences in plant species diversity rates between dif­ferent land use categories (Kruskal-Wallis sum test, .2= 10.773; df = 3; p = 0.013). The Mann-Whitney test proved that there are statistically significant differ­ences in species diversity index values between catego­ry 1 and 3 and 3 and 4 (p <0.05). Dry grassland area, slope inclination, aspect, al­titude and the distance to human settlements (houses). We are dealing with small fragments of similar area (on average 3200 m2). The total fragment area covers 25.56 ha. The size of the smallest fragment is 280 m2; the largest is 11200 m2. On average, the largest frag­ments are those regularly mowed (mean 3660 m2), while the smallest fragments are those overgrown with woody perennials (mean 2780 m2). Ruderalized frag­ments (mean 3106 m2) and fragments in early succes­sion (mean 3100 m2) are almost uniform in area. The slope inclination of all 80 dry meadow fragments var­ies from flat ground up to 15.42°. On average, the aban­doned fragments already overgrown with woody per­ennials are located on slopes with a mean inclination rate of 8.30°. Ruderalized (disturbed) fragments are located on slopes with the lowest inclination rates - mean 6.47°. Dry meadow fragments located on the steepest slopes are abandoned fragments in early suc­cession stages without woody species (mean 8.46°). Fragments in different succession stages are generally located on steeper slopes, while regularly mowed and disturbed fragments occur on slopes with lower incli­nation rates. The dry meadow fragments are almost equally distributed on slopes with all aspect rates: 0-90° (N=23). 91-180° (N=20). 181-270° (N=21) and 271-360° (N=16). Regularly mowed, typical fragments of dry grassland are oriented towards the SE (18.7 % of their total area), 16.7% to the NE, 16 % exactly to the S and 13.1% to the NW. Abandoned fragments already overgrown with woody perennials are oriented to­wards the NE (32.2% of their total area), 27.6 % of their area is oriented to the SE and 16.7 % to the NW. Rud­eralized fragments are generally oriented towards the SSE (155.52°), but 25% of their area is oriented to the NE, 20.7 % to the E and 13.5 to the NW. Almost ex­actly oriented towards the south one can find aban­doned fragments in early succession stages without woody species (179.75°). 23.3% of their total area is ori­ented to the SW, 19.8 % to the S and 16.7 to the E. The rolling hills of the research area have an altitudinal range between 220m - 350m. The differences in mean altitudes between the 4 land use treatment regimens are low: regularly mowed, typical fragments of dry grassland (mean altitude 291.61 m), abandoned frag­ments already overgrown with woody perennials (290.12 m), ruderalized (disturbed) fragments (301.95 m) and abandoned fragments in early succession stag­es without woody species (286.79 m). In general, the managed fragments are located on higher ground than the abandoned ones. On average, the managed grass­lands that are regularly mowed are located closest to buildings (mean 79.28 m). Abandoned fragments al­ready overgrown with woody perennials are located on average 107.23 m from the nearest building and ruder­alized fragments, 92.35 m. The most distant from the human settlements are the abandoned fragments in early succession stages without woody species (mean 169.99 m). In general, grassland that is still managed is located closer to buildings, while abandoned (over­grown) grasslands are the most distant. Green winged orchid (Anacamptis morio) fre­quency Green winged orchid (Anacamptis morio) was present on 46 (out of 80) dry meadow fragments with, a total of 3812 flowering specimens recorded. According to the different land use treatment regimes, the orchid was present on (1) Regularly mowed, typical fragments of dry meadows (N=12), 1550 specimens, (2) abandoned fragments already overgrown with woody perennials (N=4), 35 specimens, (3) ruderalized (disturbed) frag­ments (N=23), 1908 specimens and (4) abandoned fragments in early succession stages without woody species (N=7), 319 specimens. On average, the highest frequencies of the species are found on regularly mowed, typical fragments of dry meadows (mean 129.2 specimens per grassland fragment), Figure 2B. On av­erage, only 8.75 specimens per grassland fragment are found on abandoned fragments already overgrown with woody perennials and 82.92 on ruderalized (dis­turbed) fragments. 45.57 specimens are found on abandoned fragments in early succession stages with­out woody species. There are no statistically signifi­cant differences in the total number of orchid speci­mens (species frequency) between the four analyzed land use treatment regimens (Kruskal-Wallis sum test, .2=3.328; df= 3; p= 0.349). Spearman’s correlation co­efficient was used in order to identify and test the strength of the relationship between the green winged orchid frequency, species richness and diversity of the dry meadow fragments and the selected landscape pa­rameters (Table 1). Table 1: Relations between green winged orchid frequency, species richness and diversity of the dry meadow fragments and the selected landscape parameters. Spearman’s coefficient (.) p-value Fragment area (m2) -0.193 0.200 Altitude (m) 0.240 0.108 Aspect (°) 0.257 0.084 Inclination (°) -0.193 0.198 Distance to human settlements (m) -0.155 0.303 Total number of species -0.193 0.200 Number of habitat specia­lists 0.011 0.940 Shannon-Weaver index values -0.194 0.194 The frequency of the species is not significantly in correlation with any of the selected landscape param­eters, nor with the species richness or species diversity of the analyzed grassland fragments. Green winged orchid (Anacamptis morio) den­sity The species reaches the highest densities on regu­larly mowed, typical fragments of dry meadows (mean 0.48 specimens per m2), Figure 2C. The lowest densi­ties were reported on abandoned fragments already overgrown with woody perennials (0.003 specimens per m2). On average, 0.042 specimens per m2 are found on ruderalized (disturbed) fragments and 0.015 speci­mens per m2 on abandoned fragments in early succes­sion stages without woody species. There are no statistically significant differences in the density of the green winged orchid (number of specimens/fragment area) between the four analyzed land use treatment regimens (Kruskal-Wallis sum test, .2=2.671; df =3; p= 0.445). Relations between the green winged orchid density, species richness and diversity of the dry meadow fragments and the selected land­scape parameters are given in Table 2. Table 2: Relations between green winged orchid density, species richness and diversity of the dry meadow fragments and the selected landscape parameters. Spearman’s coefficient (.) p-value Altitude (m) 0.348 0.018* Aspect (°) 0.236 0.077 Inclination (°) -0.284 0.056 Distance to human settlements (m) -0.211 0.158 Total number of species -0.195 0.195 Number of habitat specialists 0.076 0.617 Shannon-Weaver index values -0.164 0.275 The density of the green winged orchid shows a statistically significant, positive relation with the alti­tude of the dry grassland fragments (Table 2). Green winged orchid (Anacamptis morio) maxi­mum density Again, the species reaches the highest maximum densities on regularly mowed, typical fragments of dry meadows (mean 8.42 specimens per m2), Figure 2D. The lowest maximum densities were reported on aban­doned fragments already overgrown with woody per­ennials (1.75 specimens per m2). On average, 6.09 spec­imens per m2 are found on ruderalized (disturbed) fragments and 2.71 specimens per m2 on abandoned fragments in early succession stages without woody species. There are no statistically significant differ­ences in the maximum density of the green winged orchid (maximal number of specimens per square meter plot) between the four analyzed land use treat­ment regimens (Kruskal-Wallis sum test, .2=5.620; df =3; p= 0.132). Relations between the green winged or­chid maximum density, species richness and diversity of the dry meadow fragments and the selected land­scape parameters are given in Table 3. Table 3: Relations between green winged orchid max­imum density, species richness and diversity of the dry meadow fragments and the selected landscape parameters. Spearman’s coefficient (.) p-value Fragment area (m2) 0.143 0.343 Altitude (m) 0.314 0.034* Aspect (°) 0.197 0.189 Inclination (°) -0.285 0.055 Distance to human settlements (m) -0.206 0.169 Total number of species -0.327 0.026* Number of habitat specialists -0.087 0.565 Shannon-Weaver index values -0.314 0.034* The maximum density of the green winged orchid shows a statistically significant, positive relation with the altitude of the dry grassland fragments. The maxi­mum density of the species shows a significant, nega­tive relation with the species richness of the dry grass­land fragments and also with the species diversity of the grassland fragments (Table 3). The relation be­tween the maximum density of the green winged or­chid and the inclination of the dry grassland fragments is also partially evident. 4 CONCLUSIONS Over the past century, grasslands and other semi-natu­ral plant communities in southern and temperate Eu­rope have suffered dramatic decline in their area, owing to land use changes (Luoto et al. 2003). One of the con­sequences of the rationalization of agriculture in Eu­rope over the last half-century is the loss and fragmen­tation of traditionally managed habitats, such as semi-natural grasslands (Cousins 2001, Kiviniemi & Eriks­son 2002). Many researchers have concluded that habi­tat fragmentation poses an important additional threat to biodiversity (Hanski 2005), but others claim that fragmentation per se is generally of secondary impor­tance (Fahrig 2003). One reason why the effect of con­nectivity (or fragmentation itself) might not be signifi­cant is the slow response of populations to environmen­tal changes (Hanski 2005). The agricultural landscape of NE Goričko is one of the most traditional landscapes in the region. The landscape is still dominated by small-scale fields and grasslands, but overgrowing processes are now dramatically changing their appearance. These dry and semi dry, semi-natural grassland fragments are remnants of once bigger (and connected) areas, and their isolation could prove to be really important in the sense of future conservation efforts. Anacamptis morio (Orchidaceae), typical of species distributions centered in the Mediterranean, has expe­rienced drastic population extinctions within the last century in Central Europe (Jersakova et al. 2002, Ja­cquemyn et al. 2005, Kull & Hutchings 2006). In Central Europe, it is now restricted to isolated grass­land habitats and serves as a flagship species for con­servation (Böhnert et al. 1986). No direct, statistically significant differences were found between the four land use treatment regime groups in the orchid’s fre­quency or density (according to results obtained using the Kruskal-Walls sum test). On the other hand, it is quite obvious that both frequency and density of the species decline along with abandonment, succession. Both frequency and density values were significantly higher on managed (regularly mowed and disturbed) fragments than on abandoned (overgrown) ones. The density of the species (number of specimens/fragment area) was found to be in a significant, positive relation with the altitude of the dry grassland fragments. As al­ready mentioned, the managed fragments are located on higher ground than the abandoned ones. The orchid reaches higher frequencies (and densities) on regularly managed, mown fragments of dry grassland and ruder­alized fragments (road verges etc.). Both categories can be found in close proximity to human settlements (human infrastructure in general). Historically, settle­ments (and roads) were built on a higher ground, on the tops of hills and ridges, while the valleys were wetland. The maximum densities (maximum number of orchid specimens per square meter plot) were also found to be positively correlated with the altitude. Population size has been shown to be a good predictor of plant fitness and population viability, (Leimu et al. 2006) and maxi­mum species density (in our case the maximum num­ber of orchid specimens per square meter plot on each dry meadow fragment) can be a measure of proper habitat conditions on a micro scale. The maximum species density is in significant negative correlation with the total number of species per dry grassland frag­ment. As already mentioned, the fragments richest in species are those in succession and not the regularly managed ones. Long-lived perennials (such as Ana­camptis morio) are expected to have a higher probabil­ity of showing time-delayed extinction, compared with short-lived species (MORRIS et al. 2008). Although the species is long-lived, it disappears from such habitats sooner or later. Again, the maximum density of the species is strongly related to the management regime. The maximum density of the species is in significant negative correlation with the species diversity (Shan­non-Weaver diversity index rates) of these dry grass­land fragments. The fragments with the highest diver­sity rates are those in succession, and not the regularly mowed ones. Half of the local population of the green winged orchid was found on ruderalized, disturbed habitats (23 grassland fragments, 1908 specimens). Those fragments are regularly mowed but often not at the proper time. They are often disturbed by constant trampling. Anacamptis morio produces its leaves in early October (occasionally even in September). The green winged orchid starts flowering relatively early, in the first half of April. It quickly produces seed and stays dormant until the following spring. The leaves remain green and functional throughout the winter and spring, and die down in mid-June after the plants have flow­ered (Wells et al. 1998). According to the life cycle (strategy) of the species, human disturbance (regular mowing and trampling) in the case of road verges and other disturbed dry grassland fragments does not rep­resent a serious threat to the local green winged orchid populations. It seems that these alternative habitats could become important refugia for the orchid in the future, since the regularly mowed dry grasslands are disappearing quickly, owing to abandonment or con­version into arable land. The species is often found in the close vicinity of graveyards, playgrounds, churches etc. The land use treatment regime (management or abandonment) and the altitude (probably also related to the spatial distribution of the settlements and roads across the research area) are the important parameters that can explain the recent spatial distribution and abundance of the green winged orchid (density and also frequency) within the research area of NE Goričko Nature Park. The slow response of the green winged orchid population to habitat loss and fragmentation has important implications for conservation. Since ru­deralized (disturbed) dry meadow fragments seem to be an important alternative habitat for the green winged orchid (and also for other dry grassland spe­cialists), it is important to develop a proper strategy for their management in the future. On the other hand, it is of great importance to maintain appropriate man­agement (mowing at least twice a year) of the remain­ing regularly mowed dry grassland fragments in the area. We can conclude that management (regular mow­ing at the right time, and preserving the remaining fragments in the current trophic conditions), is the only real factor that affects- indeed, determines the re­cent spatial distribution of the green winged orchid on fragmented dry grassland in Goričko Nature Park and that will continue to do so in the future. 5 POVZETEK V prispevku obravnavamo vpliv režima rabe tal ter iz­branih krajinskih parametrov (površina fragmentov suhih travišč, nadmorska višina, ekspozicija, naklon in oddaljenost od naselij) na frekvenco (število cvetočih primerkov) pojavljanja navadne kukavica (Anacamptis morio), gostoto in maksimalno gostoto pojavljanja vrste na fragmentih suhih travišč v SV delu Krajinskega parka Goričko. Prav tako nas je zanimalo ali obstajajo povezave med številom prisotnih rastlinskih vrst na traviščih, številom tipičnih vrst (habitatni specialisti) ter vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč (izraženo z vrednostmi indeksa Shannon-Weaver) in frekvenco vrste Anacamptis morio ter gostoto pojavljanja vrste na fragmentih suhih travišč. Na območju raziskave v SV delu Krajinskega parka Goričko smo locirali 80 frag­mentov suhih, pol–naravnih travišč iz asociacij Hypo­cherido-Festucetum rupicolae Steinbuch 1980 in Ranun­culo bulbosi-Arrhenatheretum elatioris Ellmauer in Mu­cina & al. 1993 (Slika 1). Potrdili smo prisotnost vrste Anacamptis morio na 46 fragmentih s skupno 3812 cvetočimi primerki. Glede režima rabe tal smo travišča razdelil v štiri kategorije: (1) fragmenti redno košenih travišč (N=12) s skupno 1550 cvetočimi primerki nav­adne kukavice, (2) fragmenti v fazi sukcesije z drevesno grmovnimi vrstami (N=4) s skupno 35 cvetočimi prim­erki, (3) motena (ruderalizirana) travišča (N=23) s skupno 1908 cvetočimi primerki in (4) opuščeni frag­menti suhih travišč v zgodnjih fazah sukcesije z zelna­timi trajnicami in enoletnicami (N=7) s skupno 319 cvetočimi primerki navadne kukavice. Dokazali smo statistično značilne razlike med štirimi kategorijami travišč glede števila prisotnih rastlinskih vrst (test Kruskal-Wallis, .2= 25. 395; df = 3; p = 0.000). Rezultat testa Mann-Whitney dokazuje razlike v številu prisot­nih vrst med kategorijami 1 in 4, 2 in 4 ter 3 in 4 (p < 0.05). V povprečju dosega vrsta Anacamptis morio največje frekvence (število cvetočih primerkov) na redno košenih (povprečje znaša 129.2 primerka na fragment travišča) in ruderaliziranih fragmentih, najnižje pa na fragmentih v fazah sukcesije (kategoriji 2 in 4), Slika 2B. Med štirimi kategorijami travišč glede režima rabe tal ni statistično značilnih razlik v frekven­ci pojavljanja navadne kukavice (Kruskal-Wallis test, .2=3.328; df= 3; p= 0.349). Vrsta dosega največje gos­tote (število vseh primerkov / površina fragmenta suhe­ga travišča) na redno košenih traviščih (povprečje znaša 0.48 primerka na m2), najmanjše pa na opuščenih fragmentih v fazi sukcesije z drevesno grmovnimi vrstami (povprečje znaša 0.003 primerka na m2), Slika 2C. Med štirimi kategorijami travišč glede režima rabe tal ni statistično značilnih razlik v gostoti pojavljanja navadne kukavice (Kruskal-Wallis test, .2=2.671; df =3; p= 0.445). Gostota pojavljanja vrste je v statistično značilni, pozitivni zvezi z nadmorsko višino fragmen­tov suhih travišč (.=0.348, p=0.018). Zanimala nas je maksimalna gostota vrste. Odziv populacije na mikro relief, razlike v pedologiji ter razpoložljivosti hranil in prisotnosti mikoriznega simbionta se kažejo kot strn­jene gruče primerkov. Maksimalno gostoto navadne kukavice smo merili s pomočjo kvadrata površine 1m2. Postopek smo na vsakem fragmentu travišča ponovili deset krat. Največje število primerkov v kvadratu je predstavljalo največjo gostoto vrste na posameznem fragmentu suhega travišča. Vrsta dosega največje mak­simalne gostote na redno košenih fragmentih suhih travišč (povprečje znaša 8.42 primerka na m2), najmanjše pa na fragmentih v fazi sukcesije z drevesno grmovnimi vrstami (v povprečju 1.75 primerka na m2), Slika 2D. Maksimalna gostota pojavljanja vrste je v statistično značilni, pozitivni zvezi z nadmorsko višino fragmentov suhih travišč (.=0.314, p=0.034). Maksi­malna gostota pojavljanja vrste je v statistično značilni, negativni zvezi s številom vrst na fragmentih suhih travišč (.= -0.327, p=0.026) in tudi v statistično značilni, negativni zvezi z vrstno pestrostjo fragmentov suhih travišč (.= -0.314, p=0.034). Ugotavljamo, da frekvenca (število primerkov) kot tudi gostota navadne kukavice (povprečna in maksimalna) upadata na fragmentih v fazi zaraščanja (sukcesije). Dokazali smo statistično značilno, pozitivno zvezo med povprečno gostoto (in tudi maksimalno gostoto) vrste na fragmentih travišč in povprečno nadmorsko višino fragmentov travišč. V povprečju se redno košeni fragmenti nahajajo na višjih nadmorskih višinah kot tisti v fazah sukcesije. Navadna kukavica dosega višje gostote populacij (in frekvence) na redno košenih in motenih fragmentih (dvorišča, pasovi travišč ob cestah, pokopališča, travišča v nepo­sredni bližini sakralnih objektov). Taki fragmenti se nahajajo v bližini naselij, hiš, infrastrukture nasploh. Na obravnavanem območju se razložena naselja na­hajajo na temenih hrbtov, gričev. V dolinah pa prev­ladujejo higromezofilni travniki. Tudi maksimalna gostota vrste je v statistično značilni pozitivni zvezi z nadmorsko višino fragmentov travišč. Maksimalna gostota vrste je v našem primeru merilo viabilnosti populacij, ugodnega stanja habitata na mikro nivoju. Vrstno najbogatejša so namreč travišča v fazah sukcesi­je in ne redno košena travišča (Slika 2A). Dolgožive tra­jnice, kot je navadna kukavica izginjajo iz habitatov z zakasnitvijo po pojavu motnje (faze zaraščanja) v prim­erjavi z enoletnicami, ki iz habitata, združbe izginejo relativno hitro (MORRIS et al. 2008). Tudi maksimalna gostota vrste je tesno povezana z načinom rabe tal, up­ravljanja s fragmenti suhih travišč. Tudi indeks vrstne pestrosti je na fragmentih v sukcesiji (vrednosti indeksa Shannon-Weaver) višji kot pa na redno košenih frag­mentih travišč. Polovica populacije navadne kukavice na območju raziskave uspeva na motenih fragmentih (23 fragmentov, 1908 cvetočih primerkov). Taki frag­menti so običajno prekomerno košeni in izpostavljeni teptanju (kmetijska mehanizacija, avtomobilski promet itd.). Navadna kukavica razvija liste pritlične rozete že oktobra (lahko tudi že v septembru). Listi ostanejo funkcionalni preko zime ter odmrejo nekako do sredi­ne junija, po cvetenju. Na Goričkem prične navadna kukavica s cvetenjem v prvi polovici aprila, posamezne primerke pa lahko opazujemo še v maju. Rastlina nato hitro razvije semena. Glede na omenjeno strategijo vrste lahko sklepamo, da motnje kot sta pogosta košnja v poletnem času ter teptanje ne predstavljajo grožnje vrsti na ruderaliziranih, motenih habitatih (v kolikor na gre za dodaten vnos hranil). Ruderalizirani (moteni) habitati bodo morda, ob sočasnem upadanju števila redno košenih fragmentov travišč, pomenili refugij, na­domestni habitat vrste v prihodnje. Strnemo lahko da je režim upravljanja s travišči (redno vzdrževanje v smislu košnje ter odvoza pokošene biomase) ter sekundarno tudi nadmorska višina fragmentov, v povezavi z odd­aljenostjo od naselij ključni dejavnik, ki določa (razla­ga) današnji vzorec razširjenosti vrste na SV Goričkem, gostoto in frekvenco. Povprečna površina fragmentov, naklon in ekspozicija pa statistično značilno ne pojasn­jujejo frekvence in gostote pojavljanja navadne ku­kavice v Krajinskem parku Goričko. ACKNOWLEDGEMENTS Sincere thanks to dr. Danijel Ivajnšič for providing Fig. 1. 6 REFERENCES ARSO, 2014: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, klimatski podatki za 30 letno obdobje, Veliki Dolenci, http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/veliki_dolenci.htm, 16.7.2014). Bakan, B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja. Prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Razvojni cen­ter. Lendava. Bateman, R.M., Pridgeon, A.M. & M.W. Chase, 1997: Phylogenetics of subtribe Orchidinae (Orchidoideae, Orchi­daceae) based on nuclear ITS sequences. 2. Intrageneric relationships and monophyly of Orchis sensu stricto. Lindleyana (West Palm Beach) 12: 113–141. Böhnert, W., Hecht, G. & H.J. Stapperfenne, 1986: Orchideen des Bezirkes Halle, einst und jetzt. Dessau. Chatters, C., 1994: Orchis morio L. In: A. Stewart, D. A. Pearman & C. D. Preston (eds): Scarce Plants in Britain. JNCC, Peterborough. p. 287. Cousins, S.A.O., 2001: Analysis of land cover-transition based on 17th and 18th century cadastral maps and aerial photographs. Landscape Ecol. 16: 41–54. Činč Juhant, B. & M. Planjšek, 2002: O geologiji Pomurja in Goričkega. Narava Slovenije. Mura in Prekmurje. Prirodoslovni muzej. Ljubljana. ESRI, 2010: ArcGIS Desktop, Release 9.3. Environmental Systems Research Institute. Redlands. Fahrig, L., 2003: Effects of habitat fragmentation on biodiversity. Annu. Rev. Ecol. Evol. Syst. 34: 487-515. Fay, M.F. & H. Rankou, 2010: Anacamptis morio (Orchidaceae). Curtis’s Botanical Magazine 27/2: 100-108. Forman, R., 1995: Some general principles of landscape and regional ecology. Landscape Ecol. 10: 133–142. GURS, 2010: Digitalni model višin 5 x 5 m (Digital elevation model 5 x 5 m). Geodetska Uprava Republike Slove­nije (The surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia, Ministry of Infrastructure and ­Spatial Planning), Ljubljana. Hanski, I., 2005: The Shrinking World: Ecological Consequences of Habitat Loss. International Ecology Institute, Oldendorf / Luhe, Germany. Hill, M.O., 1979: TWINSPAN- a Fortran program for arranging multivariate data in an ordered two-way table by classification of the individuals and attributes. Ecology and Systematics, Coenell University. New York. Jacquemyn, H., Brys, R., Hermy, M. & J.H. Willems, 2005: Does nectar reward affect rarity and extinction pro­babilities of orchid species? An assessment using historical records from Belgium and the Netherlands. Biol Con­serv 121/2: 257-263. Jersakova, J., Kindlmann, P. & M. Stritesky, 2002: Population dynamics of Orchis morio in the Czech Republic under human influence. In: P. Kindlmann, J.H. Willems, D.F. Whigham (eds): Trends and fluctuations and underlying mechanisms in terrestrial orchid populations. Backhuys. Leiden: 224–299. Kaligarič, M., Sedonja, J. & N. Šajna, 2008: Traditional agricultural landscape in Goričko Landscape Park (Slovenia): distribution and variety of riparian stream corridors and patches. Landscape Urban Plan. 85: 71–78. Kiviniemi, K. & O. Eriksson, 2002: Size-related deterioration of semi-natural grassland fragments in Sweden. Di­versity and Distributions 8: 21-29. Kiviniemi, K., 2008: Effects of fragment size and isolation on the occurrence of four short-lived plants in semi-natu­ral grasslands. Acta Oecol. 33: 56–65. Kull, T. & M.J. Hutchings, 2006: A comparative analysis of decline in the distribution ranges of orchid species in Estonia and the United Kingdom. Biol Conserv 129: 31-39. Kull, K. & M. Zobel, 1991: High species richness in an Estonian wooded meadow. J. Veg. Sci. 2: 711-714. Leimu, R., Mutikainen, P., Koricheva, J. & M. Fischer, 2006: How general are positive relationships between plant population size, fitness and genetic variation? J Ecol 94: 942-952. Luoto, M., Rekolainen, S., Aakkula, J. & J. PykÄlÄ, 2003: Loss of plant species richness and habitat connectivi­ty in grasslands associated with agricultural change in Finland. Ambio 32: 447-452. Mann, H. B. & D.R. Whitney, 1947: “On a Test of Whether one of Two Random Variables is Stochastically Larger than the Other”. Annals of Mathematical Statistics 18/1: 50–60. Morris, W.F., Pfister, C.A., Tuljapurkar, S., Haridas, C.V., Boggs, C.L., Boyce, M.S., 2008: Longevity can buffer plant and animal populations against changing climatic variability. Ecology 89: 19–25. Norderhaug, A., Ihse, M. & O. pedersen, 2000: Biotope pattern and abundance of meadow plant species in a Norwegian rural landscape. Landscape Ecol. 15: 201–218. Pridgeon, A.M., Bateman, R.M., Cox, A.V., Hapeman, J.R. & M.W. Chase, 1997: Phylogenetics of subtribe Orchi­dinae (Orchidoideae, Orchidaceae) based on nuclear ITS sequences. 1. Intergeneric relationships and polyphyly of Orchis sensu lato. Lindleyana (West Palm Beach) 12: 89–109. Rico, Y., Boehmer, H. J. & H. Wagner, 2011: Determinants of actual functional connectivity for calcareous gras­sland communities linked by rotational sheep grazing. Landscape Ecol. (New York) 27/2: 199-209. Shannon, C.E. & W. Weaver, 1963: The mathematical theory of communication. University of Illinois Press, Ur­bana. SPSS Inc., 2006: SPSS Base 15.00 user’s guide. IL: SPSS Inc. Chicago. Summerhayes, V.S., 1976: Wild Orchids of Britain with a Key to the Species. Collins, London. Wells, T.C.E., Rothery, P., Cox, R. & S. Bamford, 1998: Flowering dynamics of Orchis morio L. and Herminium monorchis (L.) R.Br. at two sites in eastern England. Botanical Journal of the Linnean Society (London) 126: 39 – 48. 1 Biology Department, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Maribor, Koroška c. 160, SI-2000 Maribor, Slovenia, e-mail: igor.pausic@um.si; *corresponding author 2 Faculty of Agriculture and Life Sciences, University of Maribor, Pivola 10, SI-2311 Hoče-Slivnica, Slovenia. Figure 1. Geographic position of the research area in Europe (A), in Slovenia (B) and the spatial distribution of the 80 dry grassland fragments. Figure 2: Total number of plant species per grassland fragment (A), (B) green winged orchid (Anacamptis morio) frequency (number of flower­ing specimens per dry grassland fragment), (C) green winged orchid density (number of flowering speci­mens / grassland fragment area) and (D) maximum density of the species (number of flowering specimens / 1m2 plot) according to the land use treatment regime of the analyzed dry grassland fragments. (1) Regularly mowed, typical fragments of dry grassland, (2) abandoned fragments already overgrown with woody perennials, (3) ruderalized (dis­turbed) fragments and (4) abandoned fragments in early succession stages without woody species. MITJA ZUPANČIČ: PROBLEMS OF CLASSIFICATION OF DWARF PINE SCRUB INTO HIGHER SYNTAXA MITJA ZUPANČIČ: PROBLEMS OF CLASSIFICATION OF DWARF PINE SCRUB INTO HIGHER SYNTAXA 150 151 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 149–154, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 PROBLEMS OF CLASSIFICATION OF DWARF PINE SCRUB INTO HIGHER SYNTAXA PROBLEM KLASIFIKACIJE VIŠJIH SINTAKSONOV RUŠEVJA Mitja ZUPANČIČ1 ABSTRACT Problems of cllassification of dwarf pine scrub into ­higher syntaxa We harmonised the syntaxonomic units Hyperico gri­sebachii-Pinenion mugo, Rhodothamno-Pinenion mugo and Rhodothamno-Pinetum mugo according to the Code of Phytocenological Nomenclature (Weber et al. 2000). Keywords: phytocenology, syntaxonomy, Pinus mugo, Southeastern Alps, Dinaric Alps, Balkan Peninsula. IZVLEČEK Problem klasifikacije višjih sintaksonov ruševja Po Kodeksu fitocenološke nomenklature (Weber et al. 2000) smo uskladili sintaksonomske enote Hyperico grise­bachii-Pinenion mugo, Rhodothamno-Pinenion mugo in Rhodothamno-Pinetum mugo. Ključne besede: fitocenologija, sintaksonomija Pinus mugo, jugovzhodne Alpe, Dinaridi, Balkanski polotok. 1 INTRODUCTION For preparation of the list of higher syntaxa of Euro­pean vegetation, Čarni & Mucina (2015) dealt among other things with the validity or invalidity of the higher syntaxa of dwarf pine scrub of southern Europe, mainly the central Balkan Peninsula. They dealt primarily with the correctness of alliances or sub-alliances as well as associations of dwarf pine scrub in this region. They found some inaccuracies of descriptions and designations of syntaxa and tried to correct the inaccuracies of these in accordance with the Code of Phytocenological Nomenclature (Weber et al. 2000). 2 DISCUSSION In (their) opinion, the Dinaric-Central Balkan sub-alliances Hyperico grisebachii-Pinenion mugo, as pro­posed by Zupančič (2013) or Violo biflorae-Pinenion mugo as Redžić (2000, 2007 in Čarni & Mucina 2015) proposed, are geographically too narrow. At the same time, they find that both named sub-alliances are invalidly named. Instead of these they propose a higher synsystematic unit – the alliance Hyperico gri­sebachii-Pinion mugo, which would cover a wide phy­togeographic region of the Balkan Peninsula. They state as characteristic and distinguishing species of the alliance, 20 Dinaric-Balkan species, 11 of which were proposed by Zupančič (2006: 164) for the sub-alliance Hyperico grisebachii-Pinenion, and two spe­cies from his wider list of Dinaric-Balkan, Balkan, Southeast- and East-European species, which charac­terise the phytogeographic region where grow the stands of the dwarf pine referred to the sub-alliance Hyperico grisebachii-Pinenion mugo (Zupančič 2013: 163). Čarni & Mucina (2015: 293) added to the char­acteristic and distinguishing species a further seven species, including four species, Pinus mugo, Rhodo­dendron hirsutum, Rosa pendulina and Sorbus mouge­otii, which are widespread from the altimontane to alpine zones from the west to the southeast of Europe, in spruce, larch, pine and beech forests, dwarf pine and scrub willow, alder and similar stands. Above all we classify them in the group of spruce and acidophil­ous pine forests species. Of the other three, two spe­cies, namely Achillea alexandri-regis and Geum bulga­ricum, thrive mainly in non-forest habitats, only here or there in very open scrub or woodland. Wulfenia caranthiaca, though, is widespread in the sub-Alpine belt of the Balkan Peninsula and in the Eastern Lime­stone Alps and it is a southeast-Illyrian-Carnian geoelement. Its role as a diagnostic species for the alli­ance Hyperico grisebachii-Pinion mugo is relative, since we must also consider it as a relative differential species for the Illyrian-Balkan association Wulfenio caranthiaceae-Pinetum mugo. I divided the species that I have mentioned as di­agnostically acceptable for the sub-alliance Hyperico grisebachii-Pinenion mugo, into characteristic and dif­ferential species. Characteristic species (Zupančič 2013: 164) are constants with a high level of presence and medium cover value. Differential species (Zupančič 2013: 164) are non-forest species and are relative, which in individual regions here and there pass over into dwarf pine scrub; more frequent and with higher presence are in the eastern part of the cen­tral Balkan Peninsula. They also well characterise the wider Illyrian-Balkan phytogeographic region, every­where where is dwarf pine scrub. For the most part, species of the order Vaccinio­-Piceetalia and class Vaccinio-Piceetea dominate in the stands of the dwarf pine associations. Therefore, I see no reason for a new order and class, which would com­bine dwarf pine scrub. There is not enough species, which would have exclusively diagnostic value for an independent order or class of dwarf pine scrub, actu­ally there are no such species, so it would be more ap­propriate to retain dwarf pine scrub in the order Vacci­nio-Piceetalia and class Vaccinio-Piceetea. Similarly, I see no reason for a new alliance, because Leibundgut’s alliance Erico-Pinion mugo includes and clearly deline­ates dwarf pine from forest spruce phytocenoses. We have only supplemented the alliance Erico-Pinion mugo with some characteristic and differential species that are mostly constants in dwarf pine stands (Zupančič 2013: 160–162). For the sake of clarity, let us again state the characteristic and differential species of the alliance Erico-Pinion mugo. Characteristic species are: Arctostaphyllos uva-ursi, Carex alba, Daphne stria­ta, Hypericum richeri subsp. grisebachii, Laserpitium peucedanoides, Lonicera caerulea subsp. borbasiana, Pinus mugo subsp. mugo, P. mugo subsp. uncinata, Rhododendron hirsutum, R. ferrugineum, R. x interme­dium, Rhodothamnus chamaecistus, Rubus saxatilis, Salix silesiaca, Senecio abrotanifolius and Thesium ro­stratum. Differential species are: Arctostaphyllos alpi­nus, Erica carnea, Larix decidua, Polygala chamae­buxus, Pinus cembra, Pyrola rotundifolia and Salix ha­stata. (Zupančič 2013: 162). It is interesting that Mu­cina and colleagues (1993) in a monograph on forest associations of Austria respected Leibundgut’s alliance Erico-Pinion mugo. 3 VALIDATION OF SYNTAXA I insist on the uniform alliance of dwarf pine Erico­-Pinion according to Leibundgut 1948. Within the framework of this alliance, a number of sub-alliances are possible based on the phytogeographic principle with otherwise rare, specific plant species, which for the most part thrive only in a specific phytogeographic region. I therefore again propose on the basis of the Code (Weber et al. 2000), the sub-alliances Hyperico grisebachii-Pinenion mugo for the Illyrian-Balkan re­gion and Rhodotahmno-Pinenion mugo for the South­east Alpine(-Illyrian) region (see also Zupančič 2013): Hyperico grisebachii-Pinenion mugo (Čarni & Mu­cina 2015) Zupančič suball. nova hoc loco (Erico-Pinion mugo, Vaccinio-Piceetalia, Vaccinio-Pice­etea) Syn.: Violo biflorae-Pinenion mugo Radžić 2000 (ICPN2 Art. 1) Violo biflorae-Pinenion mugo Redžić 2007 (ICPN Art. 5. 26 & 5) Type: Hyperico grisebachii-Pinetum mugo (Ht. 1938) Zupančič, T. Wraber & Žagar 2004, (Čarni & Muci­na, 2015: 293). Characteristic species: Hypericum richeri subsp. grise­bachii, Lonicera caerulea subsp. borbasiana, Thymus balcanus, Salix silasiaca and Doronicum columnae (Zupančič 2013). Differential species: Jasione orbiculata, Saxifraga ro­tundifolia var. repanda (= S. rotundifolia var. hirsuta), Geranium caeruleatum, Pimpinella serbica, Senecio procerus and Sesleria rigida (Zupančič 2013). Geographic distribution: southeast Slovenia, southeast Croatia, eastern Herzegovina, central Bosnia, north­ern Montenegro, north-western Macedonia. Rhodothamno-Pinenion mugo Zupančič suball. nova hoc loco (Erico-Pinion, Vaccinio-Piceetalia, Vaccinio-Piceetea) Nom. type: Rhodothamno-Pinetum mugo (Aichinger 1933) Zupančič & Žagar in Zupančič 2015 (Zupančič et al. 2006, Zupančič 2013) Syn.: Pinetum mughi calcicolum Aichinger 1933 (ICPN Arts. 3b & 5) Rhodothamno-Rhodoretum hirsuti (Aichinger 1933) Br.-Bl. & Sissingh 1939 (ICPN Arts. 10 c, 42, 43), Rho­dothamno-Rhododendretum hirsuti (Aichinger 1933) Br. - Bl. & Sissingh in Br. - Bl. et al. 1939 corr. Zupančič & Žagar 2004 s. lat. (ICPN Arts. 10 c, 42, 43). Characteristic species: Rhodothamnus chamaecistus, Laserpitium peucedanoides, Senecio abrotanifolius, He­liosperma alpestris and Genista radiata. Geographic distribution: northern Italy (South Tyrol, Trentino, Carnic Alps, Venezia), southern Austria (eastern Tyrol, Carinthia, Karawanken), western Slo­venia (Julian and Kamnik Alps, Karavanke, Trnovski gozd). We classify the following syntaxa in the sub-alli­ance: Rhodothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2013 var. geogr. Potentilla caulescens (Smettan 1981) ex Zupančič & Žagar 2013, (Potentillo-Pinetum mugo Smettan 1981), Rhodothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2013 var. geogr. Amelanchier ovalis (Minghet­ti & Pedrotti 1994) ex Zupančič & Žagar 2013, (Ameian­chiero-Pinetum mugo Minghetti & Pedrotti 1994 (p. p. min.)), Rhodothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2013 var. geogr. Paederota lutea Zupančič & Žagar (2004) 2013, Rhodothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2013 var. geogr. typica Zupančič & Žagar 2013, Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae, Dakskob­ler, Rozman & Franz 2012 (Zupančič et al. 2006: 51–84, Zupančič 2013: 163, Dakskobler, Rozman & Franz 2012). In the paper »New Considerations on Southeast–Alpine and Dinaric–Central Balkan Dwarf Pine« Zupančič (2013: 151–160), I noticed a few inconsisten­cies with the Code (Weber et al. 2000) in the proce­dure of renaming the association Rhodothamno-Rho­dodendretum hirsuti as Rhodothamno-Pinetum mugo. In present contribution I repair the deficiencies, which should finally arrange the status of the newly named association Rhodothamno-Pinetum mugo: Rhodothamno-Pinetum mugo (Aichinger 1933) Zupančič & Žagar in Zupančič 2015 nom. nov. hoc loco Basionym: Pinetum mughi calcicolum Aichinger 1933 (ICPN Art. 34 a) (Aichinger 1933). Pseudonym: Rhodothamno-Rhodoretum hirsuti (Aich­inger 1933) Br.-Bl. & Sissingh in Br.-Bl. et al. 1939 (ICPN Arts.: 10 c, 42) (Braun-Blanquet et al. 1939) Rhodothamno-Rhodoretum hirsuti (Aichinger 1933) Br.-Bl. & Sissingh in Br.-Bl. 1939 corr. Zupančič & Žagar in Zupančič et al. 2004 var. geogr. Paederota lutea Zupančič & Žagar in Zupančič et. al. 2006 (ICPN Arts: 10 c, 42) (Zupančič et al. 2004, 2006). Nom. typ: Aichinger 1933, Tab. 46, releve 6. Incl.: Potentillo-Pinetum mugo Smettan 1981, which is de­scribed in the Tyrol (Smettan 1981). Erico carneae-Pinetum prostratae Zöttl 1951 nom. inv. (p. p. min.) in the South Tyrol (Trentino, Italy) (Ming­hetti 1996). Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae Zöttl 1951 in Trentino (Italy) (Minghetti 1996), Southeastern Alps (Poldini et al. 2004), p. p., Austria (Karner 2007). Mugheta termofila (thermophilous dwarf pine) in Venezia – Carnic Alps (Poldini et al. 1990). Mugheta microterma basifila (microtermal basiphil­ous dwarf pine) in Venezia – Carnic Alps (Poldini et al. 1990). Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti pinetosum mughi Poldini (prov.). We include also the syntaxa cited in the context of the association Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti in Wallnöfer (1993). My opinion on synsystematics or syntaxonomy is explained in a previous paper (Zupančič 2013: 156–167) and I have no more to add. It is possible to re­proach me with certain conservatism in the light of the new era syntaxonomy or synsystematics. At the time of birth of new ideas, we must first accord these with al­ready known facts, which our predecessors reasoned and if these realities do not correspond, to supplement them with new data but certainly not at all costs and uncompromisingly. Above all we must follow the foun­dations and particularities of the Braun-Blanquet (Central European) method in floristic principles. 4 POVZETEK V razpravi (Zupančič 2013) sem predvidel novo podz­vezo Hyperico grisebachii-Pinenion za ilirsko-balkan­sko območje. Čarni & Mucina (2015) sta ugotovila pomanjkljiv opis in imenovanje podzveze (Weber et al. 2000), ter hkrati na osnovi te invalidne podzveze opisala novo zvezo Hyperico grisebachii-Pinion Čarni & Mucina 2015. Mnenja sem, da za imenovano območje ustreza podzveza Hyperico grisebachii-Pinion v sklopu zveze Erico–Pinion mugo Leibundgut 1948, ki jo uvrščam v red Vaccinio-Piceetalia in razred Vaccinio­-Piceetea. Njena uveljavitev po kodeksu bi bila: Hyperico grisebachii-Pinenion mugo (Čarni & Muci­na 2015) Zupančič suball. nova hoc loco Sin.: Violo biflorae-Pinenion mugo Radžić 2000 (ICPN Art. 1), Violo biflorae-Pinenion mugo Redžić 2007 (ICPN Art. 5 & 26), Tip: Hyperico grisebachii-Pinetum mugo (Ht. 1938) Zupančič, T. Wraber & Žagar 2004, (Čarni & Muci­na, 2015: 293). Za jugovzhodno alpsko (-ilirsko) območje po kodeksu predlagam naslednjo podzvezo: Rhodothamno-Pinenion mugo Zupančič suball. nova hoc loco (Erico-Pinion, Vaccinio-Piceetalia, Vaccinio-Piceetea) Nom. tip: Rhodothamno-Pinetum mugo (Aichinger 1933) Zupančič & Žagar in Zupančič 2015 (Zupančič et al. 2006, Zupančič 2013) Sin.: Pinetum mughi calcicolum Aichinger 1933 (ICPN Arts. 3b & 5), Rhodothamno-Rhodoretum hirsuti (Aichinger 1933) Br.-Bl. & Sissingh 1939 (ICPN Arts. 10 c, 42, 43), Rho­dothamno-Rhododendretum hirsuti (Aichinger 1933) Br. - Bl. & Sissingh in Br. - Bl. et al. 1939 corr. Zupančič & Žagar 2004 s. lat. (ICPN Arts. 10 c, 42, 43). Značilnice: Rhodothamnus chamaecistus, Laserpitium peucedanoides, Senecio abrotanifolius, Heliosperma al­pestris in Genista radiata. Geografska razširjenost: severna Italija (južna Ti­rolska, Trentino, Karnijske Alpe, Julijsko-beneška krajina), Južna Avstrija (vzhodna Tirolska, Koroška, Karavanke), zahodna Slovenija (Julijske in Kamniške Alpe, Karavanke, Trnovski gozd). V podzvezo uvrščamo naslednje sinatksone: Rho­dothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2013 var. geogr. Potentilla caulescens (Smettan 1981) ex Zupančič & Žagar 2012, (Potentillo-Pinetum mugo Smettan 1981), Rhodothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2013 var. geogr. Amelanchier ovalis (Minghetti & Pedrotti 1994) ex Zupančič & Žagar 2013, (Ameianchiero-Pine­tum mugo Minghetti & Pedrotti 1994 (p. p. min.)), Rho­dothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2013 var. geogr. Paederota lutea Zupančič & Žagar (2004) 2013, Rhodothamno-Pinetum mugo Zupančič & Žagar 2012 var. geogr. typica Zupančič & Žagar 2013, Rhododendro hirsuti-Betuletum carpaticae, Dakskobler, Rozman & Franz 2012 (Zupančič et al. 2006: 51–84, Zupančič 2013: 163, Zupančič, Rozman & Franz 2012). Po Kodeksu je pomanjkljivo opisano preimeno­vanje asociacije Rhodothamno–Rhododenretum hirsuti v Rhodothamno-Pinetum mugo. (Zupančič 2013: 151-160). V tem prispevku odpravljamo pomanjkljivosti: Rhodothamno-Pinetum mugo (Aichinger 1933) Zupančič & Žagar in Zupančič 2015 nom. nov. hoc. loco Basionim: Pinetum mughi calcicolum Aichinger 1933 (ICPN Art. 34 a) (Aichinger 1933). Pseudonim: Rhodothamno-Rhodoretum hirsuti (Aichin­ger 1933) Br.-Bl. & Sissingh in Br.-Bl. et al. 1939 (ICPN Arts.: 10 c, 42) (Braun-Blanquet et al. 1939), Rhodothamno-Rhodoretum hirsuti (Aichinger 1933) Br.-Bl. & Sissingh in Br.-Bl. 1939 corr. Zupančič & Žagar in Zupančič et al. 2004 var. geogr. Paederota lutea Zupančič & Žagar in Zupančič et. al. 2006 (ICPN Arts: 10 c, 42) (Zupančič et al. 2004, 2006). Incl.: Potentillo-Pinetum mugo Smettan 1981, Tirolska (Avstrija) (Smettan 1981). Erico carneae-Pinetum prostratae Zöttl 1951 nom. inv. (p. p. min.) na južnem Tirolskem (Tentino, Italija). (Minghetti 1996). Rhododendro hirsuti-Pinetum prostratae Zöttl 1951 Trentino (Italija) (Minghetti 1996), (Poldini et al. 2004), p. p., Avstrija (Karner 2007). Mugheta termofila (termofilno ruševje) Benečija - Karnijske Alpe (Poldini et al. 1990). Mugheta microterma basifila (mikrotermno ruševje) Benečija - Karnijske Alpe (Poldini et al. 1990). Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti pinetosum mughi Poldini (prov.). Priključujem še sintaksone navedene v sklopu aso­ciacije Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti iz raz­prave Wallnöferjeve (1993). Ugotavljam, da ne vidim razloga za novo zvezo v ilirsko-balkanskem območju ker Leibudgutova zveza Erico-Pinion zajema in jasno zamejuje ruševja od gozdnih smrekovih združb v širokem območju srednje in jugovzhodne Evrope. V ruševjih je večinoma prisot­nih vrst reda Vaccinio-Piceetalia in razreda Vaccinio­-Piceeta zato ne vidim razloga za nov samostojen red in razred, ki bi združeval ruševja. ACKNOWLEDGEMENTS I am sincerely grateful two anonymous reviewers for reviewing the article and suggesting useful improvements. 5 LITERATURE Aichinger, E., 1939: Vegetationskunde der Karawanken. Pflanzensozilogie 2. Jena. Braun-Blanquet, J. G. Sissingh & J. Vlieger, 1939: Prodromus der Pflanzengese-llschaften 6. Čarni, A. & L. Mucina, 2015: Validations and Typifications of Some South Eureopean Syntaxa. Hacquetia (Lju­bljana) 14 (2): 289–299. Dakskobler, I., A. Rozman & W. R. Franz, 2012: Betula pubescens Ehrh. subsp. carpatica (Willd.) Ascherson & Graebner, a new taxon in the flora of the Julian Alps and Slovenia and its new association Rhododendro hirsuti­-Betuletum carpaticae ass. nov. Folia biologica et geologica (Ljubljana) 53 (1-2): 5–23. Karner, P. 2007: Pinion mugo Pawł. 1928 s. l. In: W. Willner, & G. Grabherr (eds.) 2007: Die Wälder und Gebüsche Österreichs. Ein Bestimmungswerk mit Tabellen. 1. Textband. Spektrum Akademischer Verlag in Elsevier, Heidelberg, pp. 209–218. Mucina, L. G. Grabherr & S. Wallnöfer, 1993: Die Pflanzengescllschaften Österreichs III. Wälder und Ge­büsche. Jena-Stuttgart, New York. Gustav Fischer Verlag (563 str.). Wallnöfer, S., 1993: Erico-Pinetea. V: L. Mucina (ed.) G. Grabherr (ed.) & S. Wallnöfer (ed.). Die Pflanzen­gesellschaften Österreichs III. Wälder und Gebüsche. Jena - Stuttgart - New York: 244–282. Weber, H. E., J. Moravec & J.-P. Theurillat, 2000: International Code of Phytosociological Nomenclature. 3rd edition. Journal of Vegetation Science (Uppsala) 11 (5): 739–768. Zupančič, M., T. Wraber & V. Žagar, 2004: Dinarska združba ruševja Hyperico grisebachii-Pinetum mugo na Snežniku. Razprave 4. razr. SAZU (Ljubljana) 45 (2): 185-261. Zupančič, M., V. Žagar & M. Culiberg, 2006: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji. Dela SAZU 40. Ljubljana. Zupančič, M., 2013: New Considerations on Southeast-Alpine and Dinaric-Central Balkan Dwarf Pine. Hrvatska misao (Sarajevo) 17, br. 1/13 (61), sv. 46: 156–172. 1 Dr., SAZU, Novi trg 5, 1000 LJUBLJANA. 2 International Code of Phytosociological Nomenclature JOŽE KOSEC: ORHIDEJE GORJANCEV IN ŽUMBERKA JOŽE KOSEC: ORHIDEJE GORJANCEV IN ŽUMBERKA 156 157 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 155–161, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 ORHIDEJE GORJANCEV IN ŽUMBERKA ORCHIDS OF GORJANCI AND ŽUMBERAK REGION Jože KOSEC1 IZVLEČEK Orhideje Gorjancev in Žumberka V prispevku so predstavljene kukavičevke območij Gor­jancev (Slovenija) in Žumberaka (Hrvaška) in nekatere nji­hove redke ali naravovarstveno zanimive spremljevalke. Ključne besede: kukavičevke (orhideje), Gorjanci, Žum­berak ABSTRACT Orchids of Gorjanci and Žumberak Region The article presents orchids from Gorjanci (Slovenia) and Žumberak region (Croatia) and some rare or threatened companion species. Keywords: orchids, Gorjanci (Slovenia), Žumberak (Croatia) Gorjance sem začel spoznavati pred dobrima dvema desetletjema, ko sva skupaj z ženo Nevenko ob koncih tedna bivala v stari hiši v Avguštinah nad Kostanjevi­co, ki jo je zgradil njen ded Ivan Belle, znani pomolog in enolog ter prvi ravnatelj v začetku 20. stoletja usta­novljene Kmetijske in vinogradniške šole v Šentjurju. Prva leta me je kot zapriseženega mikologa močno zanimal bližnji znameniti Krakovski gozd – predvsem pragozdni del, eden redkih ostankov panonskega po­plavnega gozda hrasta doba. Ukvarjal sem se zlasti z lignikolnimi (lesnimi) gobami, ki so bile dotlej na Slo­venskem zelo slabo poznane in malo raziskane. Pri tem mi je bila v veliko pomoč profesorica Milica Tortić iz Zagreba, zdaj žal že pokojna. Popolnoma jasno je, da človek na takih izletih ne more kar tako mimo ptičev, metuljev in ostalih živali, ki pa žal tako rade pobegnejo. Drevesa in rože pa po­čakajo. Tako me je vedno bolj začela zanimati botani­ka, posebno njen najlepši del – orhideje, ki jih pri nas od nekdaj imenujemo »kukavice«. Začela sva jih iskati po vsej Sloveniji. Pot naju je večkrat zanesla tudi v Istro in na Kvarnerske otoke. Pri tem sva spoznala sebi po­dobne domače navdušence, zlasti v Istri pa tudi stro­kovnjake iz Italije in Avstrije. Prijatelj Amelio Pezzetta, ki sva ga srečala na Kamenjaku, me je vpeljal v italijan­ske orhideje. Sledil je nepozaben izlet v južno Italijo (Monte Gargano) in na Sicilijo. Težko je opisati obču­tek, ko v nekaj dneh oči vidijo toliko novih vrst, dobro znanih iz knjig.V Dalmacijo me je zvabila edinstvena knjiga Hrvatske orhideje (Kranjčev 2005). Kar nekaj let sva tako »jadrala« po Dalmaciji in Liki. Kukavice so naju vodile tudi na Korziko, Sardinijo in v Abruzze, severno Grčijo (srčno upam, da kdaj na vrsto pride tudi Kreta), Albanijo, Črno goro, Srbijo, Makedonijo, Švico, Avstrijo, Češko – pa še kam. Najbližji pa so bili vedno Gorjanci in Žumberak onkraj njih. Obiskovala sva jih v vseh letnih časih, težko je reči, kdaj je najlepše. Pozimi sva jih prekriža­rila po dolgem in počez s turnimi smučmi. Zgodaj spo­mladi pa človek komaj čaka, da spet pridejo prve rože. Nekaj korakov stran od hiše se že ob prvih zvončkih pokaže prelepa družina temnoškrlatnega teloha. Cve­tovi so začuda, kljub svojemu imenu (atrorubens), ne­kateri rumenozeleni, drugi zeleni, nekateri škrlatnoze­leni, vmes pa tudi prav črnoškrlatni. Nepozabno je vsakoletno srečanje z navadnim ko­smatincem (Pulsatilla nigricans). Da sem izvedel zanj, sem ravnal po zdravi kmečki pameti. Na Oštrcu sem starejši ženski pokazal sliko velikonočnice iz Wrabro­vih Znamenitih rož (Wraber 1990). Kar s prstom mi je pokazala čez dolino proti lovski opazovalnici, kjer ga ni bilo težko ugledati, saj je travnata ruša še čisto rjava, on pa kar bode v oči s svojo kosmato modročrnino. Starejši Dolenjci, zavzeti vinogradniki, bi rekli, da je barve modre frankinje. Kmalu pa se že najde ena od prvih kukavic – Or­chis pallens (bleda kukavica). Le malo stran od kosma­tincev sva jih našla ogromno skupino. Bilo jih je preko sto. Da bi bilo še lepše, se je še nekoliko stran prikazalo ogromno primerkov zavarovane, izredno redke gobe Ptychoverpa bohemica (češki hrčkovec). Kako lepo je bilo tisti dan postaviti težki stativ za fotoaparat, še lepše pa gledati vso to lepoto čez makro objektiv! Bledo kukavico sem pozneje našel še večkrat: v okolici Črneče vasi, Sv. Mohorja, Jablanc, Dolšc, Glo­bočic, Avguštin, Brloga, Javorovice, Gradca, Prema­govcev, v Hudem jarku … (Kako lepa imena so naši predniki izbrali za svoje vasi!) Bleda kukavica se poja­vlja predvsem v nižjih predelih, najraje ima rob gozda z redkim grmovjem leske in gabra. Prepoznamo jo lahko miže, saj močno diši, njen vonj še najbolj spomi­nja na bezeg. To pa zagotovo ne velja za bezgovo prsta­sto kukavico (Dactylorhiza sambucina), ki cveti malo pozneje. Največ sem je našel na veliki košenici nad kri­žiščem gozdnih cest Polom, Jesenovski jarek, Sošice in Javorovica. Ob robu gozda jih je na desetine, od čisto rumenih pa do povsem temno rdečecvetnih. Drugod se pojavlja občasno, po zgolj nekaj primerkov med ostalimi kukavicami – vedno na odprtem terenu. Od ostalih prstastih kukavic na slovenski strani najdemo še dve. Mesec ali dva pozneje se ob robu gozda in ob gozdnih cestah v velikih količinah pojavi Dactylorhiza maculata subsp. fuchsii (Fuksova prstasta kukavica). Še pozneje, v juniju, v Sloveniji cveti zelo redka transilvanska prstasta kukavica (Dactylorhiza maculata subsp. transsilvanica). Že desetletje po en sam primerek zraste na košenici nad Javorovico. S pri­jateljem Dušanom Klenovškom sva jo našla na zelo ki­slem rastišču. Malo več primerkov je mogoče najti v predelu Kaštanice, ki pa je dobrih sto metrov onstran državne meje. Na naši strani ni močvirij, v sosednjem Žumberku pa sta dve čudoviti povirni barji. Eno je ob cesti, ki pelje mimo Sopotskega slapu. Tam sem našel mesno rdečo prstasto kukavico (Dactylorhiza incarnata). Majsko prstasto kukavico (Dactylorhiza majalis) sem našel v barju na poti iz Sošic proti Sveti Geri (Tr­dinov vrh). Izredno bogato nahajališče orhidej je nad vasjo Ja­blance (v Rebri). Tudi zanj sem izvedel od prijaznih domačinov s pomočjo fotografij. Zanimivo je, da tu orhideje imenujejo kukavice, mačjim ušesom pa rečejo račke. Teren je zelo strm, suh, obrnjen na jug. Tudi tam se v družbi orhidej množično pojavlja navadni kosma­tinec, ki okoli prvega maja že semeni in ga zato ni težko videti. Samo v enem dnevu sem tu našel petnajst vrst kukavičevk (21. maj 2005). Najbolj sem se razveselil, ko sem našel prav račke – Ophrys. Na razdalji nekaj deset metrov uspevajo tri vrste: prva je osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), vrsta, ki je bila najdena tudi nad Oštrcem, druga je čmrljeliko mačje uho (Ophrys fuci­flora), ki ga nisem našel nikjer drugje, na hrvaški stra­ni pa množično uspeva v Žumberku (Gornji Oštrc – Tupčina). Tretjo vrsto, muholiko mačje uho (Ophrys insectifera), je težje opaziti. Tisto leto ga je bilo na šope. Letos ga je na termofilnih strminah Kobil videl tudi Igor Dakskobler. Na istem terenu sem pričakoval čez kakšen mesec tudi čebeljeliko mačje uho (Ophrys apife­ra), a ga doslej še nisem našel. Morebiti je vzrok tudi to, da se čez poletje tu pasejo krave. Čez nekaj let sem našel na košenici med Črnečo vasjo in Sv. Mohorjem en sam primerek, letos (2014) pa še nekaj rastlin nad Javorovico, kjer je drugo najboljše rastišče pomladan­skih travniških kukavic. V Žumberku se množično po­javlja na istem terenu kot čmrljeliko mačje uho. Za lo­kacijo mi je povedal prijatelj Roko Čičmir iz Zagreba, ki je na Savskem nasipu (Jarun) v Zagrebu našel tudi križance med Ophrys apifera in fuciflora. V Sloveniji takega križanca še nismo našli. Zaradi samooprašitve je pri Ophrys apifera možno najti več oblik cvetov. Tako sem v bližini Tupčine našel var. tilaventina – na enem mestu kar šest primerkov in pa en primer var. trollii. Orchis (Anacamptis) morio (navadna kukavica) je v Sloveniji ena najpogostejših spomladanskih orhidej – tako tudi v Gorjancih. Orchis militaris (čeladasto kukavico) sem srečal samo enkrat v področju Kozarij, drugje je kljub priča­kovanju ne najdem. Vrsta je pogosta na bližnjem Kr­škem polju. Orchis purpurea (škrlatnordeča kukavica) se v Gorjancih pojavlja raztreseno v svetlih, toploljubnih gozdovih. Po nekaj primerkov sem našel zahodno od Javorovice nad robom Kobil, nad zaselkom Kiza in pa v bližini Mokrega polja. Orchis mascula subsp. speciosa (ovalis, signifera) je splošno razširjena vrsta po travnikih in košenicah v nižjih predelih Gorjancev. Našel sem tudi primerek s popolnoma belimi cvetovi. Orchis (Anacamptis) palustris var. elegans (močvir­ska kukavica) uspeva v bližnjem Krakovskem gozdu – žal vsako leto manj zaradi zaraščanja. Dobro se drži v močvirju ob cesti Velike Malence – Dolnja Pirošica. Nahajališče leži na desnem bregu Krke in bi ga zato lahko šteli k področju Gorjancev. Lepo nahajališče je tudi ob potoku pod vasjo Vitovec; pred desetletji pa sem jo še videval okoli Kostanjeviškega gradu, kjer pa je zaradi melioracijskih »izboljšav« očitno izginila. Z njo vred pa je izginil tudi močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe). Od rodu Orchis nam ostaneta še dve pogosti, v Slo­veniji splošno razširjeni vrsti. Orchis (Neotinea) tridentata (trizoba kukavica) – zelo raznolika po barvi in obliki cvetov, je najbolj slo­venska. Že davnega leta 1685 je Valvazor objavil čudo­vit akvarel v svoji grafični zbirki, v 18. stoletju pa jo je prvi znanstveno opisal Scopoli (1760) v svoji Kranjski flori. Na istem rastišču ji dela v Gorjancih družbo vrsta Orchis (Neotinea) ustulata (pikastocvetna kukavica). Na obsežnih košenicah nad Javorovico pa lahko najde­mo še dve znameniti roži: Trifolium pannonicum (pa­nonska detelja), ki je zelo redka in pa v veliki množini rastoči kranjski šebenik (Erysimum carniolicum) s kla­sičnim nahajališčem na Grajskem hribu nad Svibnem. Nad razvalino planinsko gozdarskega doma Polom sem leta 2014 našel ogromno populacijo križancev obeh vrst orhidej, ki sta si očitno zelo v sorodu (Orchis tridentata x ustulata). Križancev je veliko več kot obeh starševskih vrst, vmes pa najdemo primerke, za katere je težko reči, kam spadajo – k otrokom ali staršem. Zdi se, da gre za stabilno populacijo (vrsto), ki se verjetno že uspešno reproducira. Podoben pojav sem v Istri več­krat opazil pri vrstah Orchis morio in Orchis papiliona­cea, v Dalmaciji pa med Ophrys bertolonii in Ophrys incubacea. Tu se lahko nagledamo še ene znamenite rože z Gorjancev – Dianthus croaticus (hrvaški klin­ček). Na nekaterih mestih je travnik kar rdeč od mno­žice cvetov prikupnega nageljčka. V Gorjancih je splo­šno razširjen. Ob času cvetenja so ga polne vse košeni­ce. Raste tudi v Zasavskem hribovju, kjer so ga verje­tno zamenjevali s podobno vrsto Dianthus carthusia­norum (navadni nageljček). Če si dobro videl oba, ju ni več težko razlikovati. Poseben primer poznocvetne kukavice je Orchis (Neotinea) ustulata subsp.(var.) aestivalis, ki zraste zelo visoko in ima ogromno cvetov (preko sto). Našel sem jo nad Pirčevim hribom, ob poti, ki pelje proti koti 1001 (Ravna gora) nad termofilnimi strminami Kobil, sredi avgusta. Pravzaprav tja zaidem večkrat, da bi videl, kaj se godi s še eno redko rožo: Gladiolus palu­stris (močvirski meček). Stanje je zaskrbljujoče. Gladi­ol je vsako leto manj. Zaradi opustitve košnje se neu­smiljeno širi jelenovec (Laserpitium siler in L. latifoli­um). Tu je moč najti nekaj primerkov divjega klinčka (Dianthus sylvestris), ki se tudi križa s sorodnikom hrvaškega imena. Če se vrnete po poti skozi Jasenovski jarek, boste (ob pravem času) zagotovo naleteli na prav tako redko rastlino, ki sem jo v Gorjancih neuspešno iskal dve de­setletji – to je širokolistna zvončica (Campanula latifo­lia). Pred leti mi jo je v Trnovskem gozdu pokazal Ra­fael Terpin, podatke za Gorjance mi je poslal Igor Dakskobler. Nekoč jo je namreč tukaj našel Vinko Str­gar, o čemer je pisal v Biološkem vestniku (Strgar 1963). Vsem trem sem od srca hvaležen. Na prelazu pod Pirčevim hribom lahko ob istem času občudujemo mnoštvo kranjske lilije (Lilium car­niolicum). Vmes je nekaj rastlin s popolnoma rumeni­mi cvetovi, tako da bi človek skoraj pomislil na Lilium bosniacum. Nekaj podobnega sem videl samo še na Snežniku (Gašperjev hrib) in pa na Svilaji, kamor naju je peljal prijatelj Roko Čičmir, ko smo iskali Ophrys di­narica in Epipactis placentina. Med temi zlatimi jabol­ki sem prvič v Gorjancih našel zeleni volčji jezik (Coe­loglossum viride), ki se rad skrije pogledu zaradi svoje zelene majhnosti. Drugič mi ga je kar mimogrede po­kazal Igor Dakskobler na travnikih nad Javorovico. Gorjanske košenice so prijazen gostitelj še ene zelo razširjene travniške orhideje – Gymnadenia conopsea (navadni kukavičnik). Zelo raznolik je po obliki socve­tja in po času cvetenja. Kasno cvetoče, visoke primerke s podaljšanim gostocvetnim socvetjem nekateri obrav­navajo kot podvrsto (varieteto) Gymnadenia conopsea var. densiflora (gostocvetni kukavičnik). Posebno lepe, postavne primerke sem našel v povirju Sopotskega slapu, kjer si ta kukavica deli življenjski prostor z bli­žnjim sorodnikom dehtečim kukavičnikom (Gymna­denia odoratissima). Rastišče te blagodišeče orhideje (Gymnadenia odo­ratissima) so tako suhi travniki kot vlažna povirja. Praviloma cveti pozneje kot njen bratranec navadni kukavičnik. Od tega ga lahko zanesljivo ločimo po ve­liko krajši ostrogi in privlačnem vonju po vaniliji ter po nekoliko svetlejšem socvetju. Našel sem ga tudi na košenici nad Javorovico, kjer zaradi hitro naraščajoče nadmorske višine in časa cvetenja obe vrsti lahko opa­zujemo cela dva meseca. Na travnikih nad Javorovico najdemo tudi nava­dno oblasto kukavico (Traunsteinera globosa), ki jo drugod na Gorjancih bolj redko srečamo. Anacamptis pyramidalis (piramidasti pilovec) je še ena od pogostih travniških kukavičevk. V Gorjancih je splošno razširjen. Ob dobri letini sem nad Jablancami (v Rebri) našel na stotine primerkov. Barva socvetja va­riira od svetlo roza do temno rdeče. Neredko naletimo na popolnoma belo socvetje. Rod Platanthera je zastopan z dvema pogostima vrstama: Platanthera bifolia (dvolistni vimenjak) in Platanthera chlorantha (zelenkasti vimenjak). Tudi meni sta na začetku delala težave pri razločevanju. Za­nimivo je, da genetske raziskave niso pokazale nikakr­šnih razlik. Na zunaj sta pa kot noč pa dan. Prvi, bolj svetloljubna vrsta, ima dišeče cvetove, prevladujoče bele barve, polinarija sta vzporedna, drugi pa bolj ljubi senco, cvetovi bolj vlečejo na zeleno, polinarija nista vzporedna. V Gorjancih prva vrsta začne cveteti malo prej kot druga. Limodorum abortivum (navadna splavka) je bolj mediteranska vrsta. Pogosto jo najdemo v Istri in na Krasu, po Sloveniji pa je raztresenih še nekaj nahajališč – najbližja Gorjancem se nahajajo v Beli krajini. Dolga leta sem jo čakal in iskal. Končno sem jo pred tremi leti našel blizu Črneče vasi, v strmem, presvetljenem, red­kem gozdu hrasta cera. Leta 2011 sta bila samo dva pri­merka, leta 2013 kakih dvajset, leta 2014 pa nekoliko manj. Parcela je zgledno vzdrževana, zato tej roži kaže na dobro preživetje. Cveti pa občutno kasneje kot kje v Istri. Na podobnih rastiščih neuspešno iščem vrsto Hymantoglossum adriaticum (jadranska smrdljiva ku­kavica). Slovensko ime je neugledno za tako postavno in lepo orhidejo. V Istri je pogosta. Najbliže Gorjan­cem je spet v Beli krajini. Začuda je na oni strani, v Žumberku, zanjo veliko bolj ugodno. Prijatelji, hrvaški botaniki, so ga našli na kar precej mestih, največ spet okoli Tupčine in Gornjega Oštrca. Rod Cephalanthera je v Gorjancih zastopan z vsemi tremi, v Sloveniji znanimi vrstami: Cephalanthe­ra longifolia (dolgolistna naglavka), Cephalanthera da­masonium (bleda naglavka) in Cephalanthera rubra (rdeča naglavka). Zadnji dve sta zlasti vrsti svetlih goz­dov, dolgolistna pa se pogosto najde tudi na košenicah in ob robu gozdov. Vse tri so v Gorjancih pogoste. Od izrazito travniških nam preostane samo še ena, ki nosi čudovito staro ime – belkaste ročice (Pseudor­chis albida). Nanjo me je opozoril kdo drug kot Roko Čičmir. V Zagrebškem herbariju hranijo že nekaj let dva primerka nabrana na Ječmištu (Žumberak). Zato jo je bilo za pričakovati kje na ovršnem delu Gorjancev (Ravna gora ali mogoče Polom). Doslej mi še ni uspelo, čeprav jo ničkolikokrat kar vidim, kako nedolžno čepi in čaka med travo. Tudi Ječmište je prerastel jelenovec. Letos so jo Zagrebčani našli na področju Ravne gore (kakšnih 20 primerkov), malo stran od naše meje. Nekaj dni pozneje sem šel po opisani poti. Razmere so katastrofalne. Po nekaj letih je iz prijaznih košenic na­stal pravi labirint otokov širokolistnega jelenovca, tako da se ponekod s težavo prebiješ skozi. Ob takih prilo­žnostih se večkrat spomnim na nekega Oštrčana, ki je pomodroval približno takole: »Pred leti, ko smo še vse delali na roke, je bilo vse pokošeno. Danes, ko imajo ‚bečeske‘ in traktorje, pa vse stoji.« Seveda prelepe rože tistega dne nisem našel. Naj ostane za drugo leto. Pa še zares zadnja – travniška, ki me je težila dvaj­set let: Spiranthes spiralis (zavita škrbica), ne tako redka na suhih traviščih po Sloveniji. Neuspešno sem jo iskal po vseh košenicah v Gorjancih. Veliko več uspeha in velikega veselja sem imel ob najdbah redkih vrst gob, ki so po vsej Evropi pokazate­ljice dobre ohranjenosti travnikov in tako večinoma na rdečem seznamu gliv. Naj naštejem nekaj rodov, da mi gobe ne zamerijo. Mikologe že tako ali tako skrbi, da sem pobegnil med kukavice. Torej: Hygrocybe (vlažni­ce) vseh barv – od rumenih, oranžnih, rdečih, zelenih, modrikastih, sivih, pa do skoraj črnih. Vsako leto jih je manj. Nekaj prispeva zaraščanje, nekaj pa klimatske razmere. Zadnji dve leti sta bili katastrofalni. Entoloma (rdečelistke) – izredno obsežen rod nežnih gobic. Ca­marophyllus (tratnice), Camarophyllopsis (sočnice) – zelo redke vrste, kakršne srečaš samo nekajkrat v ži­vljenju. Clavaria (kijevke), Geoglossum (jeziki), Dermo­loma (žametovke) in še redkejše Porpoloma (risnice) – le kdo si je izmislil slovensko ime, sam sem v življenju srečal eno samo, kje je šele cel ris! Marsikaj od zgoraj naštetega sem našel, nekaj upam, da še bom. Škrbice pa od nikoder. Letos sem se šel septembra tolažiti na Krško polje, kjer je pred leti Dušan Klenovšek našel čudovito nahajališče orhidej. (Leta 2014 si maja meseca tam lahko videl na tisoče osjelikih in na stotine čmrlje­likih mačjih ušes). Škrbica je seveda tudi letos lepo cve­tela, vmes pa začuda nekaj cvetočih kosmatincev. Takoj sem vedel, treba je pogledati tam, kjer si našel oboje – kukavice in kosmatince. Čez dobro uro sem bil že v Jablancah in škrbico seveda našel v najlepšem cve­tju. Ostanejo nam še gozdne orhideje. Listera ovata (jajčasti muhovnik) in Neottia nidus avis (rjava gnezdovnica) sta med najbolj pogostimi v Sloveniji. Za večino Slovencev je najlepša vrsta, zelo redka in strogo zavarovana, Cypripedium calceolus (lepi če­veljc). Vrsta je nekoliko bolj razširjena v Alpah, naha­jališča drugod po Sloveniji lahko preštejemo na prste ene roke. O njenem pojavljanju v Gorjancih je bilo ve­liko zapisanega – skoraj toliko kot o slavni pontski azaleji – Rhododendron luteum (rumeni sleč) iz bližine Brusnic. Spet sem uporabil kmečko pamet. Spraševal sem gozdne delavce in lovce iz okolice. Vsi ga poznajo. Vsi so ga že videli, samo, kje je to bilo, tega se ni spo­mnil nihče. Spet mi je pomagal prijatelj Dušan Kleno­všek, ki je poznal zanesljive ljudi. Odpeljali so me nekam v Kobile, bilo je grozno strmo in skoraj nevar­no. Seveda smo ga našli. Po tistem ga nisem več obi­skal. Naj ima mir pred ljudmi. Tudi Epipogium aphyllum (brezlistni nadbradec) velja za približno enako redko vrsto. O njem sem vedel praktično vse: da raste v visokih bukovih in smrekovih gozdovih, da nima klorofila, da se lahko za nekaj let skrije pod zemljo, potem pa se spet pojavi na istem mestu. Z ženo sva ga iskala dolgih deset let. Ugledala ga je seveda žena. Tako lepo me je takrat poklicala: »Ta je tista, ki je še edine nisi videl v Sloveniji.« Bila je ena sama rastlinica. Isto leto sva našla še nekaj primerkov v Kozarjah. Rastišče so čez par let uspešno uničili, ker so posekali vse stare bukve, ki so mu dajale gostoljubje. Našli smo ga še na treh lokacijah. Najbogatejša je tista pod Krvavim kamnom. Tam je na majhnem prostoru fragment jelovega gozda. Zato sem šel pogledat za Epi­pactis greuteri (greuterjevo močvirnico). Ni je bilo. Po­kazal pa se je cel šop nadbradca, kot v kakšni knjigi. Ko smo se vračali s Trdinovega vrha, smo našli še eno sku­pinico v težko prehodnem, strmem delu Kobil. Potem se je za nekaj let skril v ilegalo. Leta 2014 smo ga na veliko veselje spet našli pod Krvavim kamnom. Ostala nahajališča so hudo degradirana zaradi pretirane, grobe sečnje. Upam, da bo v Kobilah še dolgo na var­nem. Mimogrede, še to! Leta 2014 sem v odlični knjigi o severnoitalijanskih orhidejah (Perazza & Lorenz 2013) izvedel, da je nadbradec mikorizen z glivami iz rodu Inocybe (razcepljenke). Res sem na dveh njegovih rastiščih našel eno predstavnico tega rodu, ki uspeva že poleti – Inocybe patouillardii (rdečkasta razcepljen­ka). Preostane nam še najtežji rod – Epipactis (močvir­nice). Menim, da je slovensko rodovno ime za epipactis zgrešeno, kajti v močvirju izmed zelo številnih raste zgolj ena sama vrsta, in sicer Epipactis palustris. Slo­venski prevod imena za to vrsto, navadna močvirnica, je zato še toliko manj ustrezen. Poleg tega sta v Mali flori Slovenije navedeni dve vrsti, ki sta že sami po sebi dvomljivi – Epipactis latina in Epipactis leutei. Torej: pri tem rodu je potrebno veliko potrpljenja, izkušenj in predvsem previdnosti. Zelo pametno je tudi poznati nekoga, ki o tem rodu ve več od tebe. Sam sem imel srečo, da sem se spoprijateljil z Rokom Čičmirjem, ki ga v Evropi cenijo kot enega najboljših poznavalcev. Naštejmo tiste, ki smo jih našli v Gorjancih: Epipactis atrorubens (temnordeča močvirnica) je v Gorjancih redka, toploljubna vrsta. Edino zanesljivo nahajališče je Miklavž. Veliko več je je v Žumberku. Čudovite primerke je moč najti v bližini Sopotskega slapu, kjer raste v bližini borovega gozda skupaj s srh­kodlakavim netreskovcem (Jovibarba hirta). Epipactis microphylla (drobnolistna močvirnica). Vrsta je lahko določljiva predvsem po svoji majhnosti in izrazito drobnih listih. Ponavadi raste skupaj z osta­limi vrstami. Cveti med prvimi, že maja in junija, zato smo jo največkrat našli že v semenečem stanju. Vrsta sploh ni tako redka. Zaradi nevpadljivosti jo zlahka spregledamo. Je edina iz rodu, ki izredno prijetno diši. Epipactis purpurata (purpurna močvirnica) tudi ni tako redka, kot je veljalo včasih. Zlahka jo prepozna­mo po značilni vijoličasti barvi stebla in listov, ter po nenavadni ukrivljenosti mladih rastlin. Cveti kot za­dnja. Epipactis pontica (pontska močvirnica) je bila v Sloveniji odkrita pred približno petnajstimi leti. Ob prvih najdbah je povzročala veliko nepotrebnega hrupa v želji po odkrivanju novih vrst. Sprva je veljala za izredno redko vrsto. Ker se je zanimanje za rod Epi­pactis kar naenkrat zelo povečalo, so se vrstile najdbe ena za drugo. V Gorjancih sploh ni redka. Največkrat jo najdemo v družbi ostalih močvirnic. Številna naha­jališča v Gorjancih so ogrožena zaradi nekritične, po­goltne sečnje starih bukovih dreves. Ljudje pridejo z motornimi žagami, s težkimi traktorji, naredijo nepo­trebne vlake, vse razrujejo, veje pustijo, potem gredo, za njimi pa odide tudi ta ljubka najmanjša močvirnica. V Žumberku ob cesti za Budinjak sva odkrila čudovito nahajališče, za povrh še kot prvo odkrito nahajališče na Hrvaškem. Med starimi bukvami se je skrivalo na desetine primerkov. Čez nekaj let so žaga, traktor in človek uničili vse. Epipactis muelleri (Muellerjeva močvirnica). Kar nekaj časa je trajalo, da sem se jo navadil razlikovati od širokolistne. V Gorjancih ni redka, navadno raste po­samično skupaj z ostalimi. Najbogatejše najdišče je na Javorovici, kjer ob robu gozda, skoraj na travniku, ob dobri letini cveti po nekaj deset primerkov. Epipactis leptochila (ozkolistna močvirnica). V Sloveniji je samo nekaj nahajališč te razmeroma lahko spoznavne vrste. V Gorjancih sem jo našel šele lansko leto na Miklavžu. Tudi tu je zaradi pretirane sečnje hudo ogrožena. V Sloveniji jo je prepoznal Dušan Kle­novšek na Lisci. Bilo jih je na šope. S sečnjo pa so ljudje to izredno bogato populacijo »uspešno« uničili. Epipactis helleborine (širokolistna močvirnica) je v Sloveniji zagotovo najbolj razširjena vrsta. Kljub temu se mi je pri njej marsikaj zapletalo. Poleg »nor­malnih« rastlin sem najdeval primerke z okroglimi listi, ki cvetijo včasih že skoraj mesec prej. Pierre Del­forgue je te primerke označil kot var. orbicularis. Ven­dar se je pozneje izkazalo, da gre le za obliko tipične podvrste. Prava Epipactis orbicularis se odlikuje po kratkih, okroglih listih, ki so včasih celo krajši od internodijev (od tod tudi drugo ime Epipactis distans). Najraje raste na prisojnih, zelo termofilnih legah ob robu borovih gozdov. Zanesljivo poznam samo eno mesto v Žum­berku, njeno nahajališče pa mi je pokazal Roko Čičmir. Skoraj mesec pred cvetenjem običajne Epipactis helleborine sem v Gorjancih srečeval primerke, za ka­tere sprva nisem vedel, kam jih uvrstiti. Vrsta je fakul­tativno avtogamna – to pomeni, da jo na začetku lahko oprašijo žuželke. Listi so nekoliko ožji od heleborin­skih. Tipičen cvet ima zelo ozek prehod iz hipohila v epihil, slednji pa je praviloma podvihan, včasih pa tudi spiralasto zvit. Po nekajletnem opazovanju in obisku bogatih Rokovih nahajališč na Medvednici sem prišel do spoznanja, da gre za novo vrsto v slovenski flori: Epipactis leptochila subsp. neglecta (prezrta močvirni­ca). Perazza in Lorenz (2013) zanjo omenjata sino­nim Epipactis leutei. Medvednico sva z ženo večkrat obiskala že pred poznanstvom z Rokom. Zanimala naju je predvsem novo opisana vrsta Epipactis rivularis z edinim nahaja­liščem v Gorjnjem Vrapču. Tam sva jo, sledeč opisu iz Kranjčeve knjige, po dolgotrajnem iskanju tudi našla. Sprva mi ni bilo nič jasno. Zdela se mi je na las podob­na vrsti Epipactis nordeniorum (Nordenova močvirni­ca), ki sem jo pred leti našel v Krakovskem gozdu, prvič v Sloveniji. Za nameček sva istega dne na drugi strani Medvednice, visoko v gozdu jelke in bukve, našla tipične primerke prave E. nordeniorum, ki bi mo­rala po vseh pravilih rasti samo v nižinskih, vlažnih hrastovih gozdovih. Edino, kar nama je preostalo, je bilo, da sva kar na domu poiskala Roka, ki je Epipactis rivularis našel prvi. Po treznem premisleku in ob po­moči Stefana Hertla, strokovnjaka za epipaktise, ki si je primerke ogledal tako v Krakovskem gozdu kot na Medvednici, se je izkazalo, da je rastlina z druge strani Medvednice res E. nordeniorum – nova vrsta za Hrva­ško, kajti v tej državi je bila le-ta sedaj najdena prvič. Po nekaj letih sem se naučil razlikovati obe vrsti tudi jaz. Na Medvednici je tudi izredno bogato nahajališče redke Epipactis gracilis (exilis). Gozdni sestoj je na las podoben tistemu na Gorjancih. Kljub dolgoletnemu iskanju je pri nas ne najdem. Verjetno ji ne ustreza ka­mninska sestava. Tudi Epipactis greuteri, ki mi je znana s Kočevske­ga roga, Javornikov, Trnovskega gozda, bližnjega Bo­horja in Medvednice, mi ne da miru. Vedno se pojavlja skupaj z bukvijo in jelko. Takih mest je na Gorjancih kar nekaj, Greuterjevih močvirnic pa nič! Tako, prišli smo do zadnje: Epipactis palustris. V Sloveniji je to pogosta močvirska vrsta, ki pa na Gor­jancih za svojo rast nima pogojev. Leta 2014 sem jo končno našel v Žumberku v bližini Sopotskega slapu. Orhideje Gorjancev in bližnjega Krakovskega gozda so prišli večkrat pogledat orhidologi iz Slovenije, pa tudi iz tujine. Od Italijanov so bili tam Amelio Pez­zetta, Daniele Doro in Luciano Bongiorni, Nemec Ste­fan Hertl, Hrvata Radovan Kranjčev in Roko Čičmir. Še posebno sem se pred leti razveselil, ko je Roko pri­peljal Francoza Alaina Gevaudana in mojstra iz Belgi­je, Pierra Delforgea, avtorja evropske monografije o kukavičevkah (Delforge 2006). Še beseda o literaturi. Mikološke in orhidološke literature je tako ali tako preveč, da bi jo našteval. O flori Gorjancev sem mnogo koristnega našel v člankih Marka Accetta in Vinka Strgarja, o botaniki sta mi ve­liko povedali Rothmalerjeva Exkursionsflora (Jäger & Werner 1994) in Flora helvetica (Lauber & Wagner 1998). Za praznično branje sta mi na voljo dve preljubi knjigi, Rože na Slovenskem (Pintar & Wraber 1990) in Sto znamenitih rož na Slovenskem (Wraber 1990). ZAHVALA Pri prvih korakih v svet orhidej mi je pomagal prof. Vlado Ravnik, kateremu posvečam vse napisano. LITERATURA Delforge, P., 2006: Orchids of Europe, North Africa and the Middle East. Timber Press. London. Jäger, E. J. & K. Werner (ur.) 1994: Exkursionsflora von Deutschland. Bd. 3 (Atlasband). 9. verbesserte Auflage. Gustav Fischer. Jena. Kranjčev, R., 2005: Hrvatske orhideje. Agencija za komercijalnu djelatnost. Zagreb. Lauber, K. & G. Wagner, 1998: Flora Helvetica. Haupt, Bern. Stuttgart,Wien. Perazza, G. & R. Lorenz, 2013: Le orchidee dell‘Italia nordorientale. Atlante corologico e guida al riconoscimento. Editione Osiride. Rovereto. Pintar, L. & T. Wraber, 1990: Rože na slovenskem. Državna založba Slovenije. Ljubljana. Scopoli, G. A., 1760: Flora carniolica, Viennae. Strgar, V., 1963: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biol. vestn. (Ljubljana) 11: 21-26. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin Slovenije. Prešernova družba. Ljubljana. 1 Šinkov Turn 51 A, SI-1217 Vodice – Ljubljana, Slovenija KUKAVIČEVKE V HALOZAH (VZHODNA SLOVENIJA) KUKAVIČEVKE V HALOZAH (VZHODNA SLOVENIJA) 164 165 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 163–167, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 KUKAVIČEVKE V HALOZAH (VZHODNA SLOVENIJA) ORCHIDS IN HALOZE REGION (EASTERN SLOVENIA) Matej LIPOVŠEK1 IZVLEČEK Kukavičevke v Halozah (vzhodna Slovenija) Avtor več let spremlja pojavljanje in rast 28 vrst kukavičevk v Halozah. Območje je zaščiteno z oznako Nat­ura 2000. Naštete so vrste kukavičevk in njihova naravna rastišča. Za nje je značilna raznolikost talne podlage in zato tudi pojavljanje kukavičevk iz različnih rodov te družine. Ključne besede: Divjerastoče kukavičevke, Haloze, Slovenija. ABSTRACT Orchids in Haloze region (Eastern Slovenia) Author attended the appearance and growth of 28 or­chid species in Haloze for many years. The region has been classified as a protection area under Natura 2000. The or­chid species and natural sites are enumerated. The variety of grounding soil is characteristic for the appearance of orchids from different genera of this family. Keywords: Wild growing orchids, Haloze, Slovenia 1 UVOD Haloze so pokrajina nizkih goric južno od Dravskega in Ptujskega polja. Dolinsko območje reke Rogatnice, kjer teče cesta proti mejnemu prehodu Gruškovje, deli vzhodne ali Spodnje vinorodne Haloze od zahodnih, Zgornjih Haloz, kjer prevladujejo gozdovi. Haloška krajina predstavlja zelo razgiban svet strmih vzpetin. Po njihovih ozkih grebenih vodijo makadamske poti. Haloški potoki tečejo v smeri proti Dravinji in Dravi, ki v vročih poletnih obdobjih velikokrat presahnejo. V pomladnem času zaradi vodnega padca v nižinah za­staja voda. Zato tam nastajajo močvirja, vlažni travni­ki, tu in tam pa tudi kakšni meandri. Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Cha­las in Kalosen. Izviralo naj bi iz latinskega Colles, kar pomeni vinorodne gorice, ali iz staroslovanske besede halonga, ki pomeni gričevnat svet. Pred okoli 20 milijoni let je območje Haloz še pre­krivalo plitko panonsko morje. Iz peskov, prodov in mulja so nastale različne miocenske sedimentne kame­nine – peščenjaki, konglomerati, glinavci ali laporovci in ponekod litotamnijski apnenec. Fosilni ostanki školjk in polžev nam pričajo, da je bilo tu nekoč morje. V razpokah kamnin je mogoče najti kalcitne kristale in redke lepe kristale kremena (Senegačnik et al. 2007). Vinorodno področje Haloz je človek soobliko­val skozi stoletja. Na mnogih bregovih in strminah najdemo suhe travnike, ki jih domačini kosijo približ­no enkrat na leto. Za te, tako imenovane ekstenzivne travnike, je značilna izjemna pestrost rastlinskih vrst pa tudi živali, predvsem žuželk, metuljev in ptičev. Vlažne travnike najdemo v dolinah. K mozaiku pokra­jine sodijo sadovnjaki s starimi sortami jablan in hrušk. Ohranjene so tudi mejice, ki ločujejo parcele posameznih lastnikov. Haloze spadajo v subpanonsko fitogeografsko ob­močje zaradi značilnega subpanonskega podnebja (Wraber 1969, Martinčič et al. 2007). Za Haloze je značilen bukov gozd (Castaneo-Fagetum sylvaticae), med drevesi pa najdemo še gaber, hrast in jesen. Vča­sih je bilo občutno več kostanja, a so tega močno iztre­bili zlasti zaradi tekstilne industrije v Majšperku. Ostale površine sestavljajo vinogradi, travniki, pašni­ki in sadovnjaki. Razmere so podobne submediteran­skemu področju (Istra, Kras), zaradi česar srečamo v Halozah tudi rastlinske vrste, ki so po naravi bolj pri­morske. Uspevajo na suhih in polsuhih traviščih, na strmih, prisojnih, toplih pobočjih, največkrat v združ­bah s pokončno stoklaso (Brometum erecti s. lat.). Razen kukavičevk so takšne rastline še: navadni beluš (Asparagus officinalis), čičkasti grahovec (Astragalus cicer), bodeča lobodika (Ruscus aculeatus), Tenorejeva smiljka (Cerastium tenoreanum), enoletni golšec (Mer­curialis annua), čopasta hrušica (Muscari comosum) in druge. 2 DIVJERASTOČE KUKAVIČEVKE Haloške kukavičevke so opisovali že pred 40 leti. Po objavi prispevka o pojavljanju jadranske smrdljive ku­kavice (Himantoglossum adriaticum) (Kaligarič et al. 2005) so znova vzbudile pozornost. Več let so Mitja in Simona Kaligarič, Sonja Škornik in Borut Štumberger preučevali rastišča, ki so bila med kukavičevkami ugo­dna za rodova Ophrys in Orchis, pri tem pa na območju vzhodnih Haloz opisali kar 11 nahajališč jadranske smrdljive kukavice. Ta in še nekatere druge travniške kukavičevke so bile eden od razlogov, da so Haloze razglasili za območje Natura 2000. Že na pragu Haloz, blizu naselja Videm pri Ptuju, lahko obiščemo divjerastoče kukavičevke v krajinskem parku Šturmovci (Štumberger et al. 2006). Na travni­kih cvetijo že zgodaj spomladi. Šturmovce še vedno odlikuje raznolikost življenjskih okolij, kljub zajezitvi stare dravske struge pri Markovcih. Pestrost krajine tvorijo prodišča, plitvine, mrtvi rokavi, studenčnice, nepokošeni poplavni gozdovi in košeni travniki. Konec aprila cveti pod zaščito topolov osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes), teden dni kasneje pa širom okrog na travnikih čeladasta kukavica (Orchis militaris). Bolj posamično cveti dolgolistna naglavka (Cephalanthera longifolia), ki s svojimi belimi cvetovi spominja na male ptičice z razprostrtimi krili. V sredi­ni meseca maja, ko se počasi že poslavlja čeladasta ku­kavica, najdemo na travnikih trizobo kukavico (Neoti­nea tridentata). Hkrati cveti tu in tam še pikastocvetna kukavica (Neotinea ustulata), a jo je zadnja leta vedno manj. Med travo ni redek jajčastolistni muhovnik (Ne­ottia ovata). Ne opazimo ga takoj, saj je s cvetovi vred ves zelen. Nekaj sence mu vedno prija, zato rajši uspeva blizu grmovja ali ob gozdnem robu. V poznem poletju ali na začetku jeseni vzcveti na istih travnikih komaj opazna zavita škrbica (Spiranthes spiralis). Vsako leto štejemo posamezne rastline in včasih jih je več, potem zopet manj ali komaj kaj. Štetje rastlin ne pripomore k zaščiti kukavičevk, pomaga pa izostriti naše opazova­nje, saj za kukavičevke velja, da jih težko odkrijemo ter upravičeno ali ne menimo, da so redke. Iz Vidma pri Ptuju pelje cesta proti naselju Lesko­vec v Spodnjih Halozah. Ne daleč od Vidma, kar ob cesti, v območju Vareje, najdemo v gozdu v začetku avgusta dve močvirnci, purpurno močvirnico (Epipac­tis purpurata) in Nordenovo močvirnico (Epipactis nor­deriorum). Nista pogosti in prav vesel sem bil, ko mi je Marjan Šenica povedal, kje ju je pred nekaj leti prvič odkril. Cvetita lahko že konec julija, na Štajer­skem pa veljata za redki kukavičevki. Pred naseljem Leskovec, ob potoku Črna, ki se iz­liva v reko Psičino, vodi asfaltirana pot proti razprše­nemu naselju Strmec pri Leskovcu. Tam je ob potoku več travišč, a le na enem vlažnem travniku cvetijo spomladi tri različne kukavičevke. Odkril jih je Ale­ksander Koren, univ. dipl. biol., domačin iz Haloz in poklicni naravovarstveni svetovalec. To so: majska pr­stasta kukavica (Dactylorhiza majalis), ki cveti že v aprilu in maju, kasneje vzcvetita na istem travniku mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarna­ta) in junija še postavna močvirska kukavica (Ana­camptis palustris). Od Leskovca na vzhodu proti Cirkulanam se preko vzpetine Slatina cesta spusti v dolino potoka Belane. Po odcepu proti jugu v območje Pohorja pridemo do strmih travnikov nad potokom Belana. Značilne strme haloške travnike imenujemo tudi klančine, a domači­ni, ki so svoj čas nosili vodo do svojih bivališč po teh strminah, so jim rekli tlačine. Tam najdemo redko muholiko mačje uho (Ophrys insectifera). Majhne, rjave cvetove v travi komaj opazimo. Medena ustna te kukavičevke je resnično podobna žuželki s tipalkama, ki v času oprašitve privabi pisano muho. Rjavi tipalki sta pravzaprav dva notranja lista cvetnega odevala. Od Leskovca pelje cesta proti jugu k lokalnemu mejnemu prehodu. Pred njim je asfaltiran makadam­ski odcep proti Sv. Avguštinu, najvišjemu vrhu v Spo­dnjih Halozah (503m). Na strmih travnikih že zgodaj posamično vzcveti bleda kukavica (Orchis pallens). Ob nižinskih poteh pa tudi na strmih travnikih Varnice in Gruškovja cvetijo zvezdnata kukavica (Orchis mascula subsp. speciosa), jadranska smrdljiva kukavica (Hi­mantoglossum adriaticum), navadna kukavica (Ana­camptis morio), trizoba kukavica (Neotinea tridentata), piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis) in čebe­ljeliko mačje uho (Ophrys apifera). Aleksander Koren poroča še o treh kukavičevkah na lokaciji Velike Var­nice, ki jih spremlja že od leta 2001: navadna splavka (Limodorum abortivum), muholiko mačje uho (Ophrys insectifera) in osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes). Rastišča sem obiskal v letih 2012 in 2013 in našel vsa omenjena mačja ušesa. Od Leskovca proti Podlehniku čez Spodnje Gru­škovje pelje pot tu in tam ob gozdovih. V bukovem gozdu cvetita v poletnem času širokolistna močvirnica (Epipactis helleborine) in manjša pontska močvirnica (Epipactis pontica). Slednjo je odkril Marjan Šenica ju­lija leta 2005. Na koncu grebena v območju Sedlaška se pred spustom proti Podlehniku ustavimo še na samotni vzpetini pred Taborom. Domačin je dejal, da vzpetino imenujejo Visoka gora. Na majhnem območju z imeni­tnim razgledom na Haloze rastejo zvezdnata kukavica (Orchis mascula subsp. speciosa), navadna kukavica (Anacamptis morio), bleda kukavica (Orchis pallens), trizoba kukavica (Neotinea tridentata), jajčastolistni muhovnik (Neottia ovata) in čebeljeliko mačje uho (Ophrys apifera). V zadnjih letih sem na tem kraju našel nekaj nenavadnih prstastih kukavic. Bile so po­dobne pegasti prstasti kukavici (Dactylorhiza macula­ta). Morfološki opis, predvsem zaradi oblike cvetov in spodnjega stebelnega lista, je ustrezal značilnostim te prstaste kukavice, za katero nekateri menimo, da pri nas ne raste. Enkrat je ni bilo, morda nisem prišel ob pravem letnem času. Na haloške griče se moramo vra­čati, da potrdimo obstoječe vrste kukavičevk pa tudi zato, da najdemo redke zanimivosti kot je bila na pri­mer omenjena prstasta kukavica. V zahodnem delu Haloz so lepi pogled iz Gorce nad Podlehnikom proti Sv. Duhu na Rodnem vrhu in naprej na vrh Donačke gore. Tu je manj ekstenzivnih travnikov zato pa več gozdov in mikavnih pogledov na vinograde. Do novih lokacij kukavičevk moramo okoli Janškega vrha v dolino do Dravinje in ob njej do Stane­čke vasi. Zakrpana asfaltna cesta pelje proti jugu do naselja Naraplje, kjer spomladi blizu naselja na strmi­nah cveti veliko kukavičevk. Med njimi je pogosto čmrljeliko mačje uho (Ophrys cholosericea). Zanimi­vost te kukavičevke je, poleg značilne medene ustne, različna obarvanost cvetnega odevala. Opazimo lahko bele, zelene ali rdečerožnate cvetove. Tako kot druga mačja ušesa privabljajo tudi ti cvetovi žuželke s preva­ro svoje podobe pa tudi z vonjem - feromoni, ki so raz­lični. Tako lahko ta kukavičevka popolnoma prevara žuželko in poskrbi za oprašitev lastnih vrst in za svoj nadaljnji obstoj. Na robu gozda zraste nekaj vijolično rjavih poganjkov brez zelenih listov. To so poganjki na­vadne splavke (Limodorum abortivum), ki skoraj nav­pično, več deset cm, poženejo kot male sulice. Talna podlaga je glinasta ali pa tudi rahlo zakisana. Če raz­mere niso primerne, se cvetovi sploh ne odprejo. Vča­sih cveti pod zemljo, kar kaže na njeno zmožnost sa­mooprašitve. V senci bukovega gozda ali gozdnega roba se drži damasonijeva naglavka (Cephalanthera damasonium). Citronasto beli cvetovi se redko popol­noma odprejo. Ni je težko najti, čeprav raste posamič­no. Nedaleč stran lahko vidimo rjavo gnezdovnico (Neottia nidus-avis), ki potrebuje vlažno talno podlago v senčnem delu bukovega gozda. Kot značilna pred­stavnica heterotrofičnih rastlin uspeva brez listnega zelenila. Anton Komat jo zato uvršča med blede prika­zni temačnih gozdov. Južno od Makol pelje pot ob Jelovškem potoku. Iz ozke doline se odcepi pot proti Staremu gradu Štaten­berg (487 m). Pod vrhom sem v mešanem gozdu leta 2014 našel drobnolistno močvirnico (Epipactis microphylla). Enako močvirnico je naslednje leto našel tudi Marjan Šenica na vzhodnem obrobju Haloz že blizu Zavrča in hrvaške meje. Jugozahodno, na robu zgornjih Haloz na poti iz Žetal na Donačko goro (882m) (Ficko 1980), cvetijo spomladi na travnikih bezgove prstaste kukavice (Dac­tylorhiza sambucina). Kukavičevka s svojimi rumeni­mi ali rdečimi socvetji lepo popestri večjo ali manjšo površino travnika. Običajna planinska pot proti vrhu vodi z zahodne smeri od Rudijevega doma. Tam kuka­vičevk nisem videl, pač pa je vredno obiskati travišče za cerkvico Sv. Donata pod zahodnim vrhom Donačke gore, kjer cvetijo zgodaj spomladi skupinice navadnih kosmatincev (Pulsatilla nigricans). Na vrhu Štajerskega Triglava, kot Donački gori pravijo nekateri planinci, najdemo na njenem zahodnem vrhu hrvaško peruniko (Iris croatica). Prav od tam se odpre mogočen pogled na okolico, ki ob jasnem dnevu seže do Goričkega, Po­horja, Slovenskih goric in Kamniških planin, na jugu pa na številne hrvaške vzpetine. V Halozah so verjetno skrite še kakšne kukavičevke in vesel bom vsakogar, ki bo dodal k številu osemindvajsetih divjerastočih orhi­dej še kakšno, ki je sam tam nisem srečal. 3 ZAKLJUČEK V prispevku je predstavljeno 28 divjerastočih kukavi­čevk, ki jih je avtor besedila opazoval in več let spre­mljal v Halozah. Pogoji za rast kukavičevk v Halozah so podobni tistim v submediteranskem območju, saj gre za podobne geološke in klimatske razmere. Na str­minah suhih travnikov, v dolinskem predelu bolj vla­žnih travnikov in tudi v gozdnih površinah so bile naj­dene nekatere redke vrste kukavičevk, ki ponekod tam rastejo zaradi neokrnjenih naravnih pogojev. Zato so Haloze postale tudi območje Natura 2000. Avtor meni, da so v Halozah verjetno še nekatere neodkrite vrste kukavičevk in spodbuja k nadaljnjemu iskanju teh red­kih in zanimivih rastlin. 4 SUMMARY In the article author presented twenty-eight wild grow­ing orchids which he had observed over the years in Haloze region. The conditions for growth of plants such as orchids in Haloze, resemble to those in the sub-Mediterranean region because both geological as well as climatic conditions are similar. On steep dry meadows, in valleys of wet pastures and in wooded areas there are to be found some rare species of orchids due to the natural unadulterated conditions which have there prevailed almost intact. It is for this reason that Haloze have become one of the regions designated ''Natura 2000''. The author considers that in Haloze it is very likely that more undiscovered orchids exist and he encourages further exploration in search of these rare and fascinating plants. 5 LITERATURA Ficko, P., 1980: Po gorah severovzhodne Slovenije – planinski vodnik. Planinska založba, Planinska zveza Slovenije. Ljubljana. Kaligarič, M., B. Štumberger, S. Škornik & S. Kaligarič, 2004: Pojavljanje jadranske smrdljive kukavice. An­nales. Series historia naturalis (Koper) 14 (1): 113 – 118. Martinčič, A. (ur.), T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc­-Krajšek, B. Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. Surina, 2007: Mala flora Slovenije. Ključ za dolo­čevanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Ravnik, V., 2002: Orhideje Slovenije. Tehnična založba Slovenije. Ljubljana. Senegačnik, A., 2007: Zgibanka. Zavod republike Slovenije za varstvo narave. Ljubljana. [J 5]. Štumberger, B., M. Kaligarič & I. Geister, 2006: Krajinski park Šturmovci. Naravoslovni vodnik. Mariborska razvojna agencija. Maribor. Wraber, M., 1969: Pflanzen geographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio (Hague) 17 (1–6): 176-199. 1 dr. med., Maistrova ul. 16, SI-2000 Maribor, e–naslov: matej.lipovsek@guest.arnes.si NETRESKI (SEMPERVIVUM L.) IN NETRESKOVCI (JOVIBARBA OPIZ) V SLOVENIJI NETRESKI (SEMPERVIVUM L.) IN NETRESKOVCI (JOVIBARBA OPIZ) V SLOVENIJI 170 171 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3, 169–178, LJUBLJANA 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 NETRESKI (SEMPERVIVUM L.) IN NETRESKOVCI (JOVIBARBA OPIZ) V SLOVENIJI HOUSELEEKS (SEMPERVIVUM L.) AND HEN-AND-CHICKS (JOVIBARBA OPIZ) IN SLOVENIA Jure SLATNER1 IZVLEČEK Netreski (Sempervivum L.) in netreskovci (Jovibarba Opiz) v Sloveniji V Sloveniji avtohtono rasteta dve vrsti netreskov (rod Sempervivum) in dve vrsti netreskovcev (rod Jovibarba). Vse štiri vrste so uvrščene v seznam zavarovanih rastlin, ena vrsta je zaradi izjemno majhnega areala še posebej ogrožena. Tako kot povsod po Evropi smo jih in jih še vedno gojimo na strehah in uporabljamo tudi kot zdravilno rastlino. V prispevku je predstavljeno nekaj njihovih osnovnih morfoloških značilnosti in trenutne razmere na njihovih rastiščih, omenjene so raziskave v zvezi z antibiotičnem učinku in poskuse v zvezi s kaljivostjo semen. Predstavljena je novoodkrita populacija Sempervivum osti-jarej nom. prov., katere posebna lastnost je dlakavost zgornje in spodnje povrhnjice listov. Njen sistematski status je še povsem nedoločen, najverjetneje pa sodi v agregat vrste S. tectorum. Ključne besede: flora, netresk, netreskovec, Slovenija, Sempervivum osti-jarej ABSTRACT Houseleeks (Sempervivum L.) and hen-and-chicks (Jovibarba Opiz) in Slovenia There are two species of houseleeks (g. Sempervivum) and two species of hen and chickens (g. Jovibarba) growing wild in Slovenia. They are all included on the list of endan­gered plants, one of them is especially endangered because of its small areal. As everywhere else in Europe, houseleeks are still grown on roofs as well as they are used in medicine. In this article, some morphological characteristics of these plants and some abiotic factors on their habitats are presented, as well as the possibilities of using houseleeks as antibiotics. Due to the testing, we also reject the hypothesis of exclusively vegetative reproduction, houseleeks’ seeds ger­minate excellent, and the rate is more than 75 %. A new taxon of houseleeks is presented: Sempervivum osti-jarej nom. prov., probably belonging to aggregate S. tec­torum, which characteristic is completely and constantly hairy-glandular leaves. Its systematic status is still complete­ly indeterminated. Key words: flora, houseleek, hen-and-chick, Slovenia, Sempervivum osti-jarej 1 UVOD Med rastlinami, ki uspevajo v slovenskih gorah na gozdni meji ali nekaj višje, je netresk rastlina, ki jo pre­poznajo tudi botanični laiki. Z odebeljenimi listi, na­meščenimi v pritlično rozeto, odstopa od drugih ra­stlin. Njihovo današnje botanično ime je Sempervivum, kar v dobesednem prevodu pomeni ‚vedno živ‘. Netreske poznamo kot rastline sončnih gorskih trat, melišč in skalovja. Pod njihovimi rozetami in v skalnih razpokah, v katere prodirajo njihove korenine, se zbira humus. Zato je substrat, v katerem uspevajo, sorazmerno bogat s hranili. V alpskem svetu Zahodne Evrope so to rastline visokogorja, pri nas pa večino najdemo na nadmorski višini od 700 do 1200 m, le po­nekod tudi višje. Rastejo le tam, kjer se sneg ne zadrži prav dolgo, praviloma na izravnavah proti jugu obrnje­nega skalovja in pečin, kjer se začenja gozdna meja. Poletni pripeki in suši se hitro prilagodijo. Čvrsti listi postanejo mlahavi in brez tonusa, stanjšajo se in se po­stopno sušijo od starejših proti mlajšim, tako da suhi zunanji listi prekrivajo najmlajše liste v središču rozete in jih varujejo pred izhlapevanjem vode. Tako zlahka preživijo daljša sušna obdobja in temperature podlage, višje od 50 °C, ob prvem deževju se takoj obnovijo. Brez posebne škode preživijo gozdne in travniške po­žare, ki so značilni na njihovih rastiščih. Kljub svoji skromnosti pa netreski niso pionirske ali invazivne ra­stline, tako kot so na primer njim sorodne homulice. Prav nikjer jih nismo našli na območjih nekdanjih ka­mnolomov ali cestnih usekov, čeprav konkurence dru­gih rastlin tam ne bi imeli. 2 ZGODOVINA IN POMEN IMEN Netreski so kultne rastline. Ne odlikujejo se z barviti­mi cvetovi, nimajo izjemno oblikovanih listov, pa ven­darle ljudje čutimo neko posebno spoštovanje do teh rastlin. Običaj sajenja netreskov na streho je poznan tako na zahodu kot na vzhodu Evrope, vendar za zdaj ni znano, kje ima ta običaj svoje korenine. V naše kraje je prišel po dveh poteh: prek germanske kulture z za­hoda in slovanske iz stepskega območja. Prav nenavadno je dejstvo, da je bil do 21. stoletja strešni netresk praktično edina rastlina, ki so jo ljudje zavestno in načrtno sadili na ostrešja bivalnih prostorov in gospodarskih objektov. Povsod po Evropi gojijo ra­stline iz populacije, katere sled v naravi se je že zdavnaj izgubila, druge lokalne vrste netreskov ga nadomeščajo le tu in tam. Na strehah so ga gojili že v antiki, v sre­dnjem veku pa so njegovo uporabo uzakonili v večjem delu zahodne Evrope. Odredbe o kmečkih gospodar­stvih, katerih avtor je cesar Karel Veliki (747–814), dolo­čajo 72 rastlinskih vrst, ki jih mora skrben gospodar gojiti v okolici domačije. Med njimi ima navadni ali strešni netresk posebno mesto. Edino zanj je predpisan način gojenja: »Et ille hortulanus habeat super domum suam Iovis barbam« (In vrtnar mora imeti netresk na strehi svoje hiše) (Capitulare de villis, okoli leta 795; https://en.wikipedia.org/wiki/Capitulare_de_villis). Čemu si je ravno strešni netresk zaslužil tako mesto, ni dognano. Morda je res prispevalo dejstvo, da slamnate strehe, poraščene z netreskom, niso puščale ob nevihtah in je bilo zato pod njimi varneje vedriti, a takih rastlin­skih vrst bi lahko bilo še mnogo več. Po slovenskih ljudskih imenih sklepamo, da niso bila povzeta od drugih narodov. Kažejo, da se uporaba netreska ne konča na strehi, temveč je tudi rastlina z zdravilnim učinkom. Morda so nekatera naša imena prevzeli tudi drugi narodi nekoč skupne države Jugo­slavije. Nekaj zbranih ljudskih imen iz različnih virov (Petauer 1993, Piskač 1988, Štimac 1983, Vardjan 1964): divji bob, homulica, kaktus, možek, možic, mo­žiček, mužic, nastorek, nastran, nastrk, natras, natresk, natrosek, natrsk, natrst, nestrel, netresk, perinovo/pe­runovo perje, parünovo pérge (Slovenci na Madžar­skem), posiliživ, streharica, strešnik, strnikel, stenikel (pod Donačko goro), trdovnik, tresk, glušec, uhl, uhel­nik, uheljnik, uheljnjek, uhovnik, ušesnica, ušesnik, vednoživ, vešoc (na Kraškem robu), žvanikelj. 3 SISTEMATIKA IN RAZŠIRJENOST Netreski pripadajo družini debelolistnic (Crasulaceae). Botaniki so nedolgo tega sprejeli razdelitev na dva ro­dova, čeprav je ime Jovibarba kot samostojen rod vpe­ljal že Filip Maximilian Opiz (1852). Za rod Sempervi­vum v ožjem smislu je značilen cvetni venec z več kot sedmimi venčnimi listi, običajno jih je med 12 in 16, ki so belo, rumeno ali rožnato obarvani in so zvezdasto razprti. Za rod Jovibarba (jupitrova brada) je značilno šest do sedem venčnih listov. Ti so rumeni, zvončasto priprti. Razlika med rodovoma se kaže tudi v različni obliki pelodnih zrn. Razlike med njima pa niso tako očitne, zato je delitev na dva rodova morda neupravi­čena in je bolj odvisna od argumentov moči avtorjev kot od moči argumentov (en sam rod z dvema podro­dovoma oziroma dva ločena rodova). Na zemljevidih razširjenosti (Slika 1, 2) smo pov­zeli točke, ki jih v glavnem na podlagi starejših navedb v literaturi upoštevajo (Jogan & al. 2001), ter jih do­polnili z lastnimi opažanji in najdbami nekaterih naših sodelavcev. Zaradi občutljivosti nekaterih nahajališč smo namenoma prikazali zgolj pojavljanje v osnovnih poljih srednjeevropskega kartiranja. 3.1 Jovibarba globifera (L.) J. Parnell subsp. hirta (L.) J. Parnell – srhkodlakavi netreskovec Rastlina ima kroglaste, 2,5–5 cm široke listne rozete, večje so redkost. Listi rozete so upognjeni navznoter, tako da prekrivajo rastni vrh, so priostreni in po robu žlezasto dlakavi. Cvetovi so zvonasti. Čašnih in bledo rumenih venčnih listov je po šest, včasih sedem do osem. Venčni listi so po robu resasti. So dvakrat daljši od čašnih listov. Rastlina cvete avgusta in septembra. Rastišče rastline so skalovja in prisojna kamnita pobo­čja, predvsem na Štajerskem in Dolenjskem, od Ka­mniškoSavinjskih Alp, prek Zasavskega hribovja do Gorjancev in Kozjanskega. Raste na dolomitiziranem apnencu. Zahodni rob razširjenosti dosega v Polho­grajskem hribovju, na Tošču, Grmadi in (verjetno alohtono) na Polhograjski gori, vzhodno od Trojan pa se rastišča nadaljujejo na hrvaško ozemlje. Populacije se med seboj le malo razlikujejo, še najbolj očitna je razlika v številčnosti in nasršenosti dlak. Nekaj popu­lacij nad Štorami pri Celju ima poleti rumeno obarva­ne rozete, vse druge so temno rdeče od začetka zime do konca pomladi, prek poletja in jeseni pa so bolj ali manj zelene. Na območju Kozjanskega in Krškega smo opazili tudi nasajene na strehah stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Mnogim rastiščem je skupno, da se v obdobju po drugi svetovni vojni z opustitvijo pašništva zaraščajo, marsikje pa jih je gozd že povsem prekril, zato netre­skovci zaradi konkurence drugih rastlin hitro izgu­bljajo življenjski prostor. 3.2 Jovibarba globifera (L.) J. Parnell subsp. are­naria (W. D. J. Koch) J. Parnell – peščeni ne­treskovec Raste na silikatni podlagi (andezit, tuf) pretežno na Koroškem, nekaj rastišč je tudi na Štajerskem. Ima nižja cvetna stebelca od srhkodlakavega netreskovca, rozete so široke le okoli 3 cm, liste cvetnega stebla ima le vejicato dlakave in navadno ožje od pritličnih. Listi rozete so skorajda povsem gladki. Peščeni netreskovec, ki je sicer pogost v južnem delu vzhodnih Alp, je bil zaradi podobnosti s srhkodlakavim netreskovcem dolgo spregledan. Do leta 2000 so bila poznana le tri nahajališča (Jogan, 1993), po letu 2005 pa smo (avtor in spremljevalci) našli več z rastlinami bogatih rastišč na območju Komna, Veselka in eno, verjetno alohtono, ob sotočju potokov Meže in Tople. Na cvetovih smo opazili mnoge vrste žuželk (čebele, čmrlji, metulji), ra­stline se zanesljivo generativno razmnožujejo, kaljenje njihovih semen v kulturi je praktično 100odstotno. Nahajališča v Sloveniji so na južni meji areala vrste. Presenetljivo je, da so nekatera rastišča manj osončena, kot bi pričakovali za habitate netreskovcev. Na nekate­rih rastiščih posije sonce le za nekaj ur dnevno, nekaj rastišč pa je povsem preraslo drevje. 3.3 Sempervivum wulfenii Hoppe ex Mert. & W. D. J. Koch subsp. juvanii (Strgar) Favarger & J. Parnell – Juvanov netresk Botaniki ga danes vrednotijo kot podvrsto Wulfenove­ga netreska. Njegovo rastišče so težko dostopne nav­pične stene iz kremenovega peščenjaka na Donački gori in Reseniku, kjer so ga našli že v prvi tretjini prej­šnjega stoletja, a so ga enačili z Wulfenovim netreskom (S. wulfenii). Ta je razširjen v avstrijskih, švicarskih in italijanskih Alpah, v višinah nad 2000 m (Donati & Dumont 2013), Donačka gora pa je zanj prenizka. Sredi šestdesetih let so netresk na Donački gori prepo­znali kot posebno vrsto (Strgar 1971). Ime je dobil v spomin na Franca Juvana (1875–1960), ki je kot florist in izreden poznavalec našega samoraslega rastlinstva služboval v ljubljanskem botaničnem vrtu štiriinšest­deset let (1896–1960) (Wraber 1990). Juvanov netresk ima rozete široke 5–8 cm. Listi so po robu, spodnji in zgornji listni ploskvi žlezasto dla­kavi. Število stranskih poganjkov je majhno. Cvetno steblo je v povprečnih razmerah visoko od 15 do 25 cm. Zanj so značilni zvezdasti cvetovi premera do 3 cm. Bledo rumeni venčni listi so trikrat daljši od ča­šnih in imajo pri dnu škrlatno liso. Venčni listi so goli, le po robu žlezasto dlakavi. Cvete julija in avgusta. Raste na kremenčevih peščenjakih in kremenčevem konglomeratu z apnenim vezivom na višini od 500 do 850 m na Donački gori in sosednjem Reseniku. Juva­nov netresk se razlikuje od Wulfenovega po dlakavosti ploskev rozetnih listov. Wulfenov netresk ima zgornjo povrhnjico listov popolnoma golo, Juvanov pa vedno gosto poraslo z okrog 0,5 mm dolgimi žlezastimi dlači­cami. Drug argument za (nekoč) samostojno vrsto je bila velika oddaljenost od takrat znanih nahajališč Wulfenovega netreska in tretji argument zelo nizka nadmorska višina rastišča (Strgar 1971, 1985). Danes so znane nekatere populacije, ki predsta­vljajo nekakšno vmesno obliko. V Avstriji ob gradu Riegersburg raste populacija Wulfenovega netreska, ki uspeva na še manjši nadmorski višini (pribl. 500 m). Listi teh rastlin imajo kratke dlačice tako po zgornji kot spodnji povrhnjici, vendar manj kot pri Juvanovem netresku. Evolucijsko je Juvanov netresk morda lede­nodobni ostanek mutirane populacije Wulfenovega netreska, ki se je ohranila v izjemni ekološki niši. Ob­staja še drugačna špekulativna hipoteza: netresk naj bi skupaj s še mnogimi alpskimi rastlinami nasadili gra­ditelji prve turistične planinske poti v Sloveniji za po­trebe zdravilišča Rogaška Slatina (dr. Ernest Frölich, 1852). Trenutno število rastlin Juvanovega netreska je mogoče na njegovem najbogatejšem nahajališču na najvzhodnejšem vrhu Donačke gore prešteti na prste obeh rok, na Reseniku je njihovo število še manjše. Drevje je že izdatno preraslo pečino in zato pogoji za rast Juvanovega netreska niso več idealni. Čeprav se generativno lahko zelo dobro razmnožuje, kar kažejo raziskave na BIC Ljubljana, GVŠ (Slatner 1999–2015), je potencialno območje rasti čedalje manjše. 3.4 Sempervivum tectorum L. – navadni netresk Navadni ali strešni netresk je razširjen v Alpah (Fran­cija, Švica, Avstrija, Italija, Slovenija) kot divje rastoča avtohtona rastlina (Dumont 1999–2015). Zaradi zgo­dovinskih razlogov, predvsem od časov Karla Velike­ga, so ga kultivirali in prenesli v naravo na območja, kjer avtohtono ni rasel, povsod po Evropi in kasneje še v ZDA. Brez težav se križa z drugimi vrstami netre­skov, zato je njegova determinacija še posebej težavna. V delu Flora Europaea (Parnell & Favarger 1992) je naveden naslednji opis: Pritlike do 4 cm, krep­ke. Rozete običajno široke (premer 3–8 cm), odprte. Listi 20–40 × 10–15 mm, podolgovati do jajčasti, s krepko, ostro konico. Gladki ali z nekaj razcepljenimi laski. Temni in včasih modrikasto zeleni, različno rdeče obarvani. Dlačice (cilia) očitne, bele. Cvetno ste­blo 20–50 cm visoko, čvrsto, dlakavo. Spodnji listi cve­tnega stebla gladki z nekaj laski, zgornji gosto dlakavi. Socvetje široko, z od 40 do več kot 100 cvetovi, ki so običajno 13-števni. Čaša ozka. Venčni listi 9–10 × 2 mm, dlakavi ali puhasto dlakavi ob bazi. Temno ro­žnati, škrlatni. 2n = 36, 40, 72. K temu opisu dodajam še nekaj opomb: V vsakem letnem času so rozete in njihovi listi, tako kot pri vseh netreskih in netreskovcih, morfološko drugače obliko­vani. Za vrsto so značilne sorazmerno velike listne ro­zete, ki dosežejo do 14 cm v premeru, na nekaterih me­stih z bogatim hranilnim substratom (pašniki) pa se lahko pojavijo tudi orjaške oblike (f. gigantea) (Du­mont 1999–2015), ko širina rozet preseže 30 cm, višina cvetnega stebla seže prek 1 m, število cvetov pa je lahko tudi večje od 200. Pri največjih primerkih na cvetnem steblu namesto nekaterih cvetov celo poženejo mlade rozete. Listi so lahko pri isti rastlini po vsej dolžini enakomerno široki, lahko pa so širši na zgornji tretjini, 1–2 cm pod konico. Tik pod konico so običajno rdeče­-rjavo obarvani. Od pozne jeseni do sredine aprila je to obarvanje izrazito, nato pa se v precejšnji meri izgubi. Najmočneje so obarvane tiste rozete, ki bodo zacvetele v poletnem času. Ko se začne tvoriti cvetno steblo, cve­tenja oziroma kasnejšega odmiranja rozete ni več mo­goče zaustaviti. Tu in tam zacvetijo, ne da bi tvorili cvetno steblo (f. acaulis) (Dumont 1999–2015) ali pa je to visoko le nekaj cm. Barva venčnih listov je bolj ra­znolika, kot jo navaja FE. Pogosto je njihova barva bledo rožnata ali bledo mesno rdeča. Pogosto so venčni listi na marginalni strani umazano beli, medialno pa rožnati. Njegova razširjenost sega od francoskih Alp na za­hodu do Slovenije in hrvaške Istre na vzhodu. Naravna meja na severu ni jasna, ker so ga v preteklosti množič­no sadili v naravo na območja zunaj Alp in celo na območju Skandinavije (Dumont 1999–2015). Skozi Slovenijo poteka jugovzhodna meja njegove razširje­nosti. Pri nas uspeva v zelo značilnih habitatih, kjer prevladuje apnenec. Raste na alpskem območju zgornje Primorske (Posočje), kjer predstavljajo severno mejo južne Bohinjske gore (Črna prst, Kobla, Kojca), za nekaj nahajališč v Karavankah pa je njegova avtohto­nost vprašljiva (Novak 2012, Boris Gabršček, ustno). V submediteranskem predelu Slovenije uspeva od Čavna in Nanosa do Rakitovca. Južna meja njegove razširjenosti je Kraški rob, od tod se njegova razširje­nost nadaljuje še do hrvaške Učke. Na Velebitu ga za­menja S. marmoreum Griseb. (Dumont 1999–2015). Za vsa nahajališča, ki se raztreseno pojavljajo vzhodno od 14° 20‘ geografske dolžine, je zelo verjetno, da so bili tam netreski posajeni v naravo v ne tako davni pre­teklosti. Botaniki so na območju Slovenije prepoznali (de­terminirali) nekaj posamičnih rastlin kot podvrsti Sempervivum tectorum subsp. schottii (Baker) Wettst. ex Hayek, ki ima manjše rozete in manj z antocianom obarvane konice listov (Peljhan 2005), in Sempervi­vum tectorum subsp. glaucum (Ten.) H. Jacobsen, ki ima v primerjavi s tipično obliko bolj modrikaste liste. Vendar so te morfološke razlike po našem mnenju pre­malo očitne, da bi zadoščale za priznani samostojni podvrsti. Tudi enotne populacije nikjer ne gradijo, vedno se jih najde med drugimi oblikami. Taksonom­ska oznaka agregat (skupina) rešuje to zadrego, v sku­pini S. tectorum je namreč združenih vsaj 40 nekdanjih samostojnih taksonov. Območje, kjer strešni netresk raste kultivirano, je še mnogo širše. Prisoten je skorajda povsod v Evropi in nekaterih državah v ZDA. Pri nas so ga planinci in ro­marji zasadili ob priljubljenih planinskih poteh, zato se je na nekaterih rastiščih udomačil. Že naravoslovec Karl Zois jih je uvažal iz Nizozemske in sadil po bo­hinjskih gorah. Tako navado so imeli tudi lastniki gra­ščin, ki so v okolici sadili zlasti kultivarje iz drugih dežel. Taka so mnoga nahajališča v bližini graščin in cerkvic in gorskih poteh v Karavankah, na Alpskem svetu ter v osrednji in vzhodni Sloveniji. Rastline na teh rastiščih se od tipične avtohtone oblike prepoznav­no razlikujejo. Vseeno pa so postale del naše flore ter se na nekaterih rastiščih (npr. Golte) uspešno genera­tivno razmnožujejo in postopno širijo. 3.5 Sempervivum osti-jarej nom. prov. – žleza­sto­listni netresk, nov takson Leta 2012 smo na enem od nahajališč v slovenski Istri opazili populacijo rastlin netreska, pri kateri so rozetni listi po spodnji in zgornji strani žlezasto dlakavi. V po­pulaciji je okoli 75 % takih rastlin. Dlačice so dolge do 0,5 mm. Njihovo število je 16 do 20 na mm2. Drugi morfološki znaki so bolj ali manj značilni za S. tecto­rum. Ker gre torej za morfološki znak, ki ni značilen za vrsto in je S. tectorum nima nikjer v Evropi, omenjena populacija pa ga ima, gre za očitno nov, še ne opisan takson, ki ga začasno vrednotimo kot Sempervivum osti-jarej nom. prov. Ime ‚Osti-jarej‘ pomeni ostani mlad, ostani vitalen, kar je pomensko zelo blizu latin­skemu semper-vivum. Navadni netresk (S. tectorum) je zelo variabilna ra­stlinska vrsta – eden od njenih pomembnejših razpo­znavnih znakov je odsotnost dlačic na listih rozete. Izjemi sta le dve populaciji navadnega netreska. Ena raste v Franciji na gori Monts d‘Orb (Sempervivum tec­torum L. subsp. arvernense (Lecoq & Lamotte) Rouy & E. G. Camus), kjer je dlakavost nestalen znak, ki se po­javlja le pri nekaterih rastlinah, le pri mladih rozetah in le nekaj mesecev v letu. Druga populacija raste na gori Monte Maddalena (850 m) v srednji Italiji (S. tec­torum var. pilosum Ugolini ex Fiori), pri kateri so roze­tni listi po spodnji in zgornji strani rahlo dlakavi, kar opazimo šele pri natančnem ogledu z lupo. Tudi pri tej populaciji niso dlakave prav vse rastline (Dumont 1999–2015). 4 KEMIZEM IN DRUGE POSEBNOSTI V laboratoriju na Katedri za kemijo, Oddelka za živil­stvo Biotehniške fakultete, se je v 90. letih 20. stoletja mladi raziskovalec Marjan Donko ukvarjal z razisko­vanjem kemizma in stresa pri netreskih (Donko 1995, 1998). Še posebej so bile zanimive raziskave antimi­krobnega učinka netreska na 7 mikroorganizmov, ki predstavljajo najpogostejše kvarljivce živil, in sicer: Ba­cillus cereus, Proteus morgani, Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis, Escherichia coli, Geotrichum sp. in Saccharomyces cerevisiae. Ena od pomembnejših sestavin oligomerne in poli­merne frakcije fenolnih spojin je aglikon oligomerne fenolne frakcije kamferol in sestavni enoti polimerne fenolne frakcije (-)-epigalokatehin-3-galat in (-)-epigalo­katehin. Pomen fenolnih spojin ni samo v njihovem an­timikrobnem, ampak tudi antioksidativnem delovanju. V preteklih letih sta dve raziskovalni nalogi, izde­lani na Gimnaziji in veterinarski šoli v sklopu Bioteh­niškega izobraževalnega centra Ljubljana, pritegnili pozornost strokovnih krogov in prejeli Krkino prizna­nje na natečaju Znanost povezuje. Ena od pomembnej­ših ugotovitev je, da netreskov sok (vse štiri vrste so enakovredne) zavira rast mnogih vrst ušesnih bakterij, a hkrati pospešuje delovanje drugih vrst. Katerim vr­stam omogoča rast in katere zadržuje, bo predmet pri­hodnjih raziskovanj (Slatner 1999–2015). Nekaj raziskav je bilo opravljenih v zvezi s kalje­njem netreskov, zlasti vrste S. juvanii. Preverjali smo trditev, da se netreski razmnožujejo skoraj izključno vegetativno s pomočjo izraščajočih hčerinskih rozet. Splošna ugotovitev je, da semena zelo dobro kalijo, tudi prek 75odstotno, mlade rastline pa so izjemno ranljive v prvih dveh sezonah (Slatner 1999–2015). Netreski sodijo med rastline, za katere je značilen kisla presnova (CAM = Crassulacean acid metaboli­sm). To je le ena od prilagoditev rastlin na pogosto po­manjkanje vode na rastišču. Pri nekaterih sortah (kultivarjih) netreskov se tu in tam pojavijo rastline, kjer rozeta raste povsem nesi­metrično. Listi, ki so na zgornji strani rastišča, so ob­čutno daljši kot listi spodnji strani, poleg tega izraščajo bolj navpično (f. flammea) (Dumont 1999–2015). Tako se zdi, kot da se celotna rozeta obrača pravokotno proti sončnemu zahodu. Pojav ni trajen, proti koncu poletja se rozete izravnajo. Vzrok za tako rast netreskov še ni znan, prav tako niso znane posledice tega pojava za ra­stlino, tako pozitivne kot negativne. Pojava pri naših avtohtonih vrstah v naravi še nismo opazili, pri goje­nih v vrtovih in vsajenih v naravo pa kar pogosto. Netreskova rja (Endophyllum sempervivi) živi znotraj netreskovih listov. Rod Endophyllum vključuje okoli 15 parazitskih vrst, ki imajo vse specifične gosti­teljske rastline. Sodi v družino Pucciniaceae (prosto­trosnice), bolj znane kot rje na žitih. E. sempervivi živi le v netreskih in netreskovcih, življenjski ciklus pa za­ključi le v enem gostitelju (Dumont 1999–2015). Pri naših netreskih tega parazita oz. simbionta še nismo zasledil, smo ga pa videli pri uvoženih rastlinah v trgov­skih centrih. 5 OGROŽENOST Vse vrste netreskov in netreskovcev so pri nas na se­znamu zavarovanih rastlin. Težko je presojati, ali je nevarnost jemanja iz narave minila ali še vedno obsta­ja. Vsekakor so nekatere izkušnje iz tujine slabe. Ker sodijo netreski med rastline, ki so komercialno soraz­merno zanimive za prodajalce okrasnih rastlin, je nji­hova ogroženost zaradi izkopavanja kar velika. Menim pa, da je bistveno večja grožnja zaraščanje rastišč, ki jo povzročajo prestrogo varovanje drevja (rastja) na ob­močjih, kjer uspevajo netreski. To velja predvsem za rastišča srhkodlakavega netreskovca, in še posebej za rastišče Juvanovega netreska na Reseniku. Tudi gasilci lahko zaradi preprečevanju gozdnih in travniških po­žarov na Krasu zmanjšujejo število primernih rastišč za strešni netresk (znan problem iz puščavskih prede­lov Kalifornije, Južne Afrike in Avstralije). Drugačna grožnja pa je sajenje alohtonih vrst in kultivarjev v bli­žini njihovih avtohtonih rastišč, kar lahko vodi v hi­bridizacijo. Najbolj znan primer je z rastišča vrste Sem­pervivum pittonii Schott., Nyman & Kotschy v Avstriji, kjer pa so domačini že ozaveščeni in tujerodnih netre­skov ne gojijo več v svojih vrtovih (Joseph Kitz, Celo­vec, ustno). 6 SKLEP Slovenija je dežela, kjer se križajo vremenski vplivi Sredozemlja, Alp in obrobja subpanonije. Nekatere vrste netreskov imajo ravno na tem območju svoje ob­robno nahajališče. Populacije na obrobju se vedno ne­koliko razlikujejo od povprečja, ker zaradi okolja ni­majo več stika z osrednjo, prevladujočo populacijo. Skozi Slovenijo poteka jugovzhodna meja areala vrste Sempervivum tectorum, pri nas pa je tudi južno obro­bje za rast taksonov Sempervivum wulfenii in Jovibarba globifera. Prav mogoče je, da bomo v prihodnosti pre­poznali še kakšno vrsto, ki je bila spregledana. Kandi­datki sta npr. Sempervivum marmoreum Griseb. f. di­naricum (Beck) H. Jacobsen na Kočevskem in Sem­pervivum montanum L. s. str. in Sempervivum monta­num L. subsp. stiriacum Wettst. v Karavankah. 7 SUMMARY Houseleeks (Sempervivum L.) and hen-and-chicks (Jovibarba Opiz) in Slovenia There are two species of houseleeks (g. Sempervivum) and two species of hen and chickens (g. Jovibarba) growing wild in Slovenia. As everywhere in Europe, common houseleeks (S. tectorum) were planted around homes, on footpaths to hills and on exposed rocks. So it is heavily accessible even in west Slovenia, if plants growing there are wild, or they were planted by inhab­itants. Other three species are less subject to human influence. The article describes abiotic factors of their habitats at the beginning of 21th century. They are all included in the list of endangered plants, Sempervivum juvanii is in particular endangered because of its small areal. As forests are extending to higher areas, espe­cially Jovibarba hirta is losing its habitats very quickly. Taking plants out from their habitats is still potential threat to all four species. In Slovenia, as elsewhere in Europe, houseleeks are still grown on roofs as well as used in traditional med­icine. Experiments, which were done at BTF Ljubljana and BIC Ljubljana, GVŠ, show that active substances, obtained from houseleeks, could be perspective inhibi­tors even for some antibiotics resistant microorgan­isms. Due to the testing, we also reject the hypothesis of exclusively vegetative reproduction, houseleek’s seeds germinate excellent, and the rate is more than 75 %. A new taxon of houseleek is being presented: Sem­pervivum osti-jarej nom. prov., probably belonging to aggregate S. tectorum, with its major characteristic, completely and constantly hairy-glandular leaves. Its systematic status is still completely indeterminate. The epithet “osti-jarej” is very old Slovenian greeting, meaning “may you stay forever young”, almost the same as latin “semper-vivum”. ZAHVALA Pri zbiranju podatkov, spremljanju na posameznih na­hajališčih in sestavljanju besedila so pomagali: Martin Meznarič, Boris Gaberšček, Benjamin Zwittnig, dr. Marjan Donko, prof. dr. Tone Wraber, Janez Miha­el Kocjan, Josef Kitz, Paul Veenvliet, Gérard Dumont ter Davide Donati, za kar se jim toplo zahvaljujem. 8 VIRI Donko, M., 1995: Antimikrobna aktivnost netreska. Diplomsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. Ljubljana. 120 pp. Donko, M., 1998: Fenolaze v netreskih (Sempervivum L.). Magistrsko delo. Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. Ljubljana. 144 pp. Dumont, G. 1999-2015: Sempervivophyllia. [Online] Dostopno na URL: http://stalikez.info/fsm/semp/site/index.php?lg=gb Donati, D. & G. Dumont, 2012: Tempo di Sempervivum - 2. Urcaela. Sempervivum wulfenii, the Sun Houseleek. Piante Grasse 36(2): 30-45. Donati, D. & G. Dumont, 2013: Sempervivum wulfenii the Sun Houseleek. Acta Succulenta (Pouldergat) 1(2): 119-143. Jogan, N., 1993: Botanični presenečenji iz okolice Črne na Koroškem. Proteus (Ljubljana) 56 (3): 142-145. Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore. Miklavž na Dravskem polju. Martinčič, A. & F. Sušnik, 1969: Mala flora Slovenije. Cankarjeva založba Slovenije. Ljubljana. Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Turk & B. Vreš, 1999: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Novak, Š., 2012: Flora grebena Košute (Karavanke) nad gozdno mejo. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. 152 pp. Opiz, Ph. M., 1852: Seznam rostlin květeny české. Malá encyklopedie nauk. Prague. Vol. 10: 54-55. Parnell, J. & C. Favarger, 1992: Sempervivum. In: Tutin, T. G. & al. (eds.): Flora Europaea. CUP. Cambridge. Ed. 2, 1: 425-429. Peljhan, J. 2005. Prispevek k poznavanju flore jugovzhodnega dela Trnovskega gozda in zahodnega dela Hrušice. Hladnikia (Ljubljana) 18: 11-22. Petauer, T., 1993: Leksikon rastlinskih bogastev. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. Piskač, S. 1988: Čuvarkuća. Kaktus (Zagreb) 3: 6-7. Prelec, M., 1989: Netreski na naših tleh. Kaktusi in druge sočnice (Ljubljana) 18 (3): 12-14. Slatner, J. 1999-2015: Netreski v Sloveniji. [Online] Dostopno na URL: http://www2.arnes.si/~sopjslat/netreski/ Strgar, V., 1971: Sempervivum juvanii Strgar, spec. nova. Biološki vestnik (Ljubljana) 19: 83-91. Strgar, V., 1985: O juvanovem netresku in še kaj. V Kaktusi in druge sočnice (Ljubljana) 14 (1): 4-6. Štimac, J., 1983: Sempervivum – čuvarkuća. Vjesnik (Zagreb) 2/2: 19-20. University of Liechester 2008: The Capitulare de Villis [online]. Dostopno na URL: http://www.le.ac.uk/hi/polyptyques/capitulare/latin.html Vardjan, F., 1964: Kaj cveti in zeleni v oknu in v sobi. III. del. Centralni zavod za napredek gospodinjstva. Lju­bljana. Pp. 84-87. Vardjan, F., 1973: Nov netresk. Moj mali svet (Ljubljana) 5 (1): 3-4. Wraber, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba. Ljubljana. 1 Kidričeva ulica 58, SI - 1236 Trzin, Slovenija, E-naslov: jure.slatner@guest.arnes.si Sempervivum tectorum Sempervivum juvanii Slika 1: Razširjenost rodu Sempervivum L. v Sloveniji. Figure 1: Distribution of genus Sempervivum L. in Slovenia. Jovibarba hirta Jovibarba arenaria Slika 2: Razširjenost rodu Jovibarba Opiz v Sloveniji. Figure 2: Distribution of genus Jovibarba Opiz in Slovenia. Slika 3: Žlezastolistni netresk Sempervivum osti-jarej nom. prov., spregledana populacija, odkrita leta 2013 Figure 3: Sempervivum osti-jarej nom. prov., an overlooked population, found in 2013 Slika 4: Prečni presek lista žlezastolistnega netreska Figure 4: Leaf cross section of S. osti-jarej NAVODILA AVTORJEM Folia biologica et geologica so znanstvena revija IV. razreda SAZU za naravoslovne vede. Objavljajo naravoslovne znanstvene razprave in pregledne članke, ki se nanašajo predvsem na raziskave v našem etničnem območju Slovenije, pa tudi raziskave na območju Evrope in širše, ki so pomembne, potrebne ali primerljive za naša preučevanja. 1. ZNANSTVENA RAZPRAVA Znanstvena razprava zajema celovit opis izvirne raziskave, ki vključuje teoretični pregled tematike, po­drobno predstavlja rezultate z razpravo in zaključki ali sklepi in pregled citiranih avtorjev. V izjemnih primerih so namesto literaturnega pregleda dovoljeni viri, če to zahteva vsebina razprave. Razprava naj ima klasično razčlenitev (uvod, ma­terial in metode, rezultati, diskusija z zaključki, zahvale, literatura idr.). Dolžina razprave, vključno s tabelami, grafikoni, tablami, slikami ipd., praviloma ne sme presegati 2 avtor­skih pol oziroma 30 strani tipkopisa. Zaželene so razpra­ve v obsegu ene avtorske pole oziroma do dvajset strani tipkopisa. Razpravo ocenjujeta recenzenta, od katerih je eden praviloma član SAZU, drugi pa ustrezni tuji strokovnjak. Recenzente na predlog uredniškega odbora revije Folia biologica et geologica potrdi IV. razred SAZU. Razprava gre v tisk, ko jo na predlog uredniškega odbora na seji sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. 2. PREGLEDNI ČLANEK Pregledni članek objavljamo po posvetu uredniške­ga odbora z avtorjem. Na predlog uredniškega odbora ga sprejmeta IV. razred in predsedstvo SAZU. Članek naj praviloma obsega največ 3 avtorske pole (tj. do 50 tipka­nih strani). 3. NOVOSTI Revija objavlja krajše znanstveno zanimive in aktu­alne prispevke do 7000 znakov. 4. IZVIRNOST PRISPEVKA Razprava oziroma članek, objavljen v reviji Folia biologica et geologica, ne sme biti predhodno objavljen v drugih revijah ali knjigah. 5. JEZIK Razprava ali članek sta lahko pisana v slovenščini ali katerem od svetovnih jezikov. V slovenščini zlasti te­daj, če je tematika lokalnega značaja. Prevod iz svetovnih jezikov in jezikovno lektorira­nje oskrbi avtor prispevka, če ni v uredniškem odboru dogovorjeno drugače. 6. POVZETEK Za razprave ali članke, pisane v slovenščini, mora biti povzetek v angleščini, za razprave ali članke v tujem jeziku ustrezen slovenski povzetek. Povzetek mora biti do­volj obširen, da je tematika jasno prikazana in razumljiva domačemu in tujemu bralcu. Dati mora informacijo o na­menu, metodi, rezultatu in zaključkih. Okvirno naj pov­zetek zajema 10 do 20 % obsega razprave oziroma članka. 7. IZVLEČEK Izvleček mora podati jedrnato informacijo o na­menu in zaključkih razprave ali članka. Napisan mora biti v slovenskem in angleškem jeziku. 8. KLJUČNE BESEDE Število ključnih besed naj ne presega 10 besed. Pred­staviti morajo področje raziskave, podane v razpravi ali članku. Napisane morajo biti v slovenskem in angleškem jeziku. 9. NASLOV RAZPRAVE ALI ČLANKA Naslov razprave ali članka naj bo kratek in razum­ljiv. Za naslovom sledi ime/imena avtorja/avtorjev (ime in priimek). 10. NASLOV AVTORJA/AVTORJEV Pod ključnimi besedami spodaj je naslov avtorja/avtorjev, in sicer akademski naslov, ime, priimek, ustano­va, mesto z oznako države in poštno številko, država, ali elektronski poštni naslov. 11. UVOD Uvod se mora nanašati le na vsebino razprave ali članka. 12. ZAKLJUČKI ALI SKLEPI Zaključki ali sklepi morajo vsebovati sintezo glavnih ugotovitev glede na zastavljena vprašanja in razrešujejo ali nakazujejo problem raziskave. 13. TABELE, TABLE, GRAFIKONI, SLIKE IPD. Tabele, table, grafikoni, slike ipd. v razpravi ali član­ku naj bodo jasne, njihovo mesto mora biti nedvoumno označeno, njihovo število naj racionalno ustreza vsebini. Tabele, table, slike, ilustracije, grafikoni ipd. skupaj z na­slovi naj bodo priloženi na posebnih listih. Če so slike v digitalni obliki, morajo biti pripravljene u zapisu .tiff v barvni skali CMYK in resoluciji vsaj 300 DPI/inch. Risa­ne slike pa v zapisu .eps. Pri fitocenoloških tabelah se tam, kjer ni zastopana rastlinska vrsta, natisne pika. 14. LITERATURA IN VIRI Uporabljeno literaturo citiramo med besedilom. Citirane avtorje pišemo v kapitelkah. Enega avtorja piše­mo » (Priimek leto)« ali »(Priimek leto: strani)« ali »Pri­imek leto« [npr. (Bukry 1974) ali (Oberdorfer 1979: 218) ali ... Poldini (1991) ...]. Če citiramo več del istega avtorja, objavljenih v istem letu, posamezno delo ozna­čimo po abecednem redu »Priimek leto mala črka« [npr. ...Horvatić (1963 a)... ali (Horvatić 1963 b)]. Avtor­jem z enakim priimkom dodamo pred priimkom prvo črko imena (npr. R. Tuxen ali J. Tuxen). Več avtorjev istega dela citiramo po naslednjih načelih: delo do treh avtorjev »Priimek, Priimek & Priimek leto: strani« [npr. (Shearer, Papike & Simon 1984) ali Pearce & Cann (1973: 290-300)...]. Če so več kot trije avtorji, citiramo »Priimek prvega avtorja et al. leto: strani« ali »Priimek prvega avtorja s sodelavci leto« [npr. Noll et al. 1996: 590 ali ...Meusel s sodelavci (1965)]. Literaturo uredimo po abecednem redu. Imena av­torjev pišemo v kapitelkah: – Razprava ali članek: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asoci­acije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165–255. Kajfež, L. & A. Hočevar, 1984: Klima. Tlatvorni činitelji. V D. Stepančič: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7–9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Decouverte d’Hadrosauridae (Dinosauria, Orni­thischia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023–1029. – Knjiga: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. Če sta različna kraja založbe in tiskarne, se navaja kraj založbe. – Elaborat ali poročilo: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolja. Oddelek za agronomijo. Ljubljana. (Elabo­rat, 10 str.). – Atlasi, karte, načrti ipd.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951–1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETNO poročilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. Za vire veljajo enaka pravila kot za literaturo. 15. LATINSKA IMENA TAKSONOV Latinska imena rodov, vrst in infraspecifičnih tak­sonov se pišejo kurzivno. V fitocenoloških razpravah ali člankih se vsi sintaksoni pišejo kurzivno. 16. FORMAT IN OBLIKA RAZPRAVE ALI ČLAN­KA Članek naj bo pisan v formatu RTF z medvrstičnim razmikom 1,5 na A4 (DIN) formatu. Uredniku je treba oddati izvirnik in kopijo ter zapis na disketi 3,5 ali na CD-ROM-u. Tabele in slike so posebej priložene tekstu. Slike so lahko priložene kot datoteke na CD-ROM-u, za podrobnosti se vpraša uredništvo. INSTRUCTIONS FOR AUTHORS Folia biologica et geologica is a scientific periodical of the Classis IV: Natural history that publishes natural sci­entific proceedings and review articles referring mainly to researches in ethnic region of ours, and also in Europe and elsewhere being of importance, necessity and comparison to our researches. 1. SCIENTIFIC TREATISE It is the entire description of novel research includ­ing the theoretical review of the subjects, presenting in detail the results, conclusions, and the survey of litera­ture of the authors cited. In exceptional cases the survey of literature may be replaced by sources, if the purport requires it. It should be composed in classic manner: introduc­tion, material and methods, results, discussion with con­clusions, acknowledgments, literature, etc. The treatise should not be longer than 30 pages, in­cluding tables, graphs, figures and others. Much desired are treatises of 20 pages. The treatises are reviewed by two reviewers, one of them being member of SASA as a rule, the other one a foreign expert. The reviewers are confirmed by the Classis IV SASA upon the proposal of the editorial board of Folia biologica et geologica. The treatise shall be printed when adopted upon the proposal of the editorial board by Classis IV and the Presidency SASA. 2. REVIEW ARTICLE On consultation with the editorial board and the author, the review article shall be published. Classis IV and the Presidency SASA upon the proposal of the edito­rial board adopt it. It should not be longer than 50 pages. 3. NEWS The periodical publishes short, scientificaly relevant and topical articles up to 7000 characters in lenght. 4. NOVELTY OF THE CONTRIBUTION The treatise or article ought not to be published previously in other periodicals or books. 5. LANGUAGE The treatise or article may be written in one of world language and in Slovenian language especially when the subjects are of local character. The author of the treatise or article provides the translation into slovenian language and corresponding editing, unless otherwise agreed by the editorial board. 6. SUMMARY When the treatise or article is written in Slovenian, the summary should be in English. When they are in foreign language, the summary should be in Slovenian. It should be so extensive that the subjects are clear and understandable to domestic and foreign reader. It should give the information about the intention, method, result, and conclusions of the treatise or article. It should not be longer than 10 to 20% of the treatise or article itself. 7. ABSTRACT It should give concise information about the inten­tion and conclusions of the treatise or article. It must be written in English and Slovenian. 8. KEY WORDS The number of key words should not exceed 10 words. They must present the topic of the research in the treatise or article and written in English and Slovenian. 9. TITLE OF TREATISE OR ARTICLE It should be short and understandable. It is fol­lowed by the name/names of the author/authors (name and surname). 10. ADDRESS OF AUTHOR/AUTHORS The address of author/authors should be at the bot­tom of the page: academic title, name, surname, institu­tion, town and state mark, post number, state, or e-mail of the author/authors. 11. INTRODUCTION Its contents should refer to the purports of the trea­tise or article only. 12. CONCLUSIONS Conclusions ought to include the synthesis of the main statements resolving or indicating the problems of the research. 13. TABLES, GRAPHS, FIGURES, ETC. They should be clear, their place should be marked unambiguously, and the number of them must ration­ally respond to the purport itself. Tables, figures, illus­trations, graphs, etc. should be added within separated sheets. In case that pictures in digital form, TIFF format and CMYK colour scale with 300 DPI/inch resolution should be used. For drawn pictures, EPS format should be used. In cases, when certan plant species are not represented, a dot should be always printed in phytocenologic tables. 14. LITERATURE AND SOURCES The literature used is to be cited within the text. The citation of the authors is to be marked in capitals. One writes the single author as follows: “(Surname year)” or “(Surname year: pages)” or “Surname year” [(Bukry 1974) or (Oberdorfer 1979: 218) or ... Poldini (1991)...]. The works of the same author are to be cited in alphabeti­cal order: “Surname year small letter” [...Horvatić (1963 a)... or (Horvatić (1963 b)]. The first letter of the au­thor’s name is to be added when the surname of several authors is the same (R. Tuxen or J. Tuxen). When there are two or three authors, the citation is to be as follows: “Surname, Surname & Surname year: pages” [(Shearer, Papike & Simon 1984) or Pearce & Cann (1973: 290-300)...]. When there are more than three authors, the ci­tation is to be as follows: “Surname of the first one et al. year: pages” or “Surname of the first one with collabora­tors year” [Noll et al. 1996: 590 or Meusel with collabo­rators (1965)]. The literature is to be cited in alphabetical order. The author’s name is written in capitals as follows: – Treatise or article: Dakskobler, L, 1997: Geografske variante asoci­acije Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963. Razprave IV. Razreda SAZU (Ljubljana) 38 (8): 165-255. Kajfež, L. & A. Hočevar, 1984: Klima. Tlatvorni činitelji. V D. Stepančič: Komentar k listu Murska Sobota. Osnovna pedološka karta SFRJ. Pedološka karta Slovenije 1:50.000 (Ljubljana): 7–9. Le Loeuff, J., E. Buffeaut, M. Martin & H. Tong, 1993: Déecouverte d’Hadrosauridae (Dinosauria, Ornithis­chia) dans le Maastrichtien des Corbieres (Aude, France). C. R. Acad. Sci. Paris, t. 316, Ser. II: 1023-1029. – Book: GORTANI, L. & M. GORTANI, 1905: Flora Friuliana. Udine. In case that the location of publishing and printing are different, the location of publishing is quoted. – Elaborate or report: PRUS, T., 1999: Tla severne Istre. Biotehniška fakulteta. Univerza v Ljubljani. Center za pedologijo in varstvo okolja. Oddelek za agronomijo. Ljubljana. (Elabo­rat, 10 str.). – Atlases, maps, plans, etc.: KLIMATOGRAFIJA Slovenije 1988: Prvi zvezek: Temperatura zraka 1951-1980. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. LETN0 poročilo meteorološke službe za leto 1957. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije. Ljubljana. The same rules hold for sources. 15. LATIN NAMES OF TAXA Latin names for order, series, and infraspecific taxa are to be written in italics. All syntaxa written in phyto­coenological treatises or articles are to be in italics. 16. SIZE AND FORM OF THE TREATISE OR AR­TICLE The contribution should be written in RTF format, spacing lines 1.5 on A4 (DIN) size. The original and copy ought to be sent to the editor on diskette 3.5 or on CD-Rom. Tables and figures are to be added separately. Figures may be added as files on CD-Rom. The editorial board is to your disposal giving you detailed information. 17. THE TERM OF DELIVERY The latest term to deliver your contribution is May 31. FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 - 2015 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani Grafična priprava za tisk Medija grafično oblikovanje, d.o.o. Tisk Collegium graphicum, d.o.o. Ljubljana 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 56/3 – 2015 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA = Ex RAZPRAVE IV. RAZREDA SAZU issn 1855-7996 · Letnik / Volume 56 · Številka / Number 3 · 2015 ISSN 1855-7996 | 25,00 € VSEBINA / CONTENTS Nada Praprotnik Prof. dr. Vlado Ravnik – devetdesetletnik Vid Leban & Janez Mihael Kocjan Bibliografija botanika prof. dr. Vlada Ravnika Bibliography of the Botanist Prof. Dr. Vlado Ravnik RAZPRAVE / ESSAYS ZNANSTVENI ČLANKI / SCIENTIFIC ARTICLES Jože Bavcon White Purple broom (Chamaecytisus purpureus Scop.) Rdeči reličnik (Chamaecytisus purpureus Scop.) Igor Dakskobler Nekatere posebnosti flore in vegetacije severozahodnega dela Banjšic (zahodna Slovenija) Some curiosities of the flora and vegetation of the northwestern Banjšice mountains (western Slovenia) Branko Dolinar Prispevek k poznavanju taksonov iz oblikovnega kroga Ophrys sphegodes s. lat. in Ophrys holosericea s. lat. v Sloveniji Contribution to the knovledge of the taxa from the groups Ophrys sphegodes s. lat. and Ophrys holosericea s. lat. in Slovenia Stefan Hertel Anmerkungen zu Epipactis nordeniorum Robatsch Some notes on Epipactis nordeniorum Robatsch Jernej Kavšek Prispevek k poznavanju razširjenosti kukavičevk Bele krajine (JV Slovenija) Contribution to the knowledge of the distribution of orchids in Bela krajina region (SE Slovenia) Janez Mihael Kocjan, Urška Kačar & Matej Palka Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih kukavičevk (Orchidaceae) v Sloveniji Contribution to the knowledge of the distribution of some orchids (Orchidaceae) in Slovenia Vid Leban, Janez Mihael Kocjan & Brane Anderle Rod lusnec (Lathraea L.) v Sloveniji Genus toothworth (Lathraea L.) in Slovenia Igor Paušič & Mitja Kaligarič Dry grassland land use treatment regime explains the occurrence of the Green winged orchid, Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase in the Goričko Nature Park, NE Slovenia Režim upravljanja s suhimi travišči določa pojavnost navadne kukavice, Anacamptis morio (L.) R. M. Bateman, Pridgeon & M. W. Chase v Krajinskem parku Goričko, SV Slovenija Mitja Zupančič Problems of classification of dwarf pine scrub into higher syntaxa Problem klasifikacije višjih sintaksonov ruševja STROKOVNI ČLANKI / PROFESSIONAL ARTICLES Jože Kosec Orhideje Gorjancev in Žumberka Orchids of Gorjanci and Žumberak region Matej Lipovšek Kukavičevke v Halozah (vzhodna Slovenija) Orchids in Haloze region (eastern Slovenia) Jure Slatner Netreski (Sempervivum L.) in netreskovci (Jovibarba Opiz) v Sloveniji Houseleeks (Sempervivum L.) and hen-and-chicks (Jovibarba Opiz) in Slovenia 56/3 · 2015