Štev. 44. (Tek. račun s pošto. C. C. con-la Posta) V Trstu, petek 28. oktobra 1927._______________ - /s'v V.V •. Leto V. Izhaja VBak petek dopoldne. Izdaja konsoroij Malega Usta. Naslov: Hali list, Trieste, oa-sella centro 87. — Urad : via Imbriani 9-I1I. Odgovorni urednik: dr. L. BEBCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NABOCNINA za celo leto 10 L., pol leta R L., 6etrt leta 3 h. - IZVEN ITALIJE oelo leto 24 h., pol leta 12 L., četrt leta 5 Tj. MALI L TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. z ; v '1 c no riti ji" CENA OGLASOV IN OBJAV Za 1 cm, vlSIne » 1 stqlr‘'V 5 Jj. Pri 6 kratni objavi 20"/0 popust; ■ «0 kratili objavi BO®/., pri 26 kratni ■ .•! ieta) 40"/,, pri f>2 v--' : j[)i. -V. W/. '1 , ' v na- .dedaj K Pri stalnem ,.1 ^ »4 primeren popuBt. Mali koledar. Petek, 28. oktobra: apostola Simon in Juda. -— Sobota, 29.: Ida; Narcis. — Nedelja, 30.: Praznik Kristusa Kralja. — Ponedeljek, 31.: Volfang (Volbenk); Lu-cila. — Torek, 1. novembra: Vsi svetniki. — Sreda, 2.: Spomin vernih duš v vicah. — četrtek, 3.: Just, tržaški p a t r on ; Viktorin; Hubert. — Petek, 4.: Karel Boromej. — Sobota, 5.: Caharija in Elizabeta; Emerik. MALE NOVICE. Notranje naseljevanje. Vlada je na Sardiniji osušila velike komplekse močvirnatih zemljišč. Na ta nanovo pridobljena tla se naseljujejo poljedelci iz Polezine. Tako je vlada pokazala v dejanju, da se da v Italiji še mnogo tal uporabiti za napredek poljedelstva, če se prime na pravem kraju. Žitna razstava. Zadnjič smo prinesli Mussolinijev otvoritveni govor ob državni žitni razstavi v Rimu. Razstava se zaključi 30. oktobra. Obiskalo jo je okoli milijon oseb. Za jetične. Ministrski svet v Rimu je odobril načrt o zavarovanju za slučaj jetike (tuberkuloze). Svote, ki jih delavci plačujejo za invalidno in starostno zavarovanje, se bodo zvišale in tako tudi svote, ki jih plačujejo delodajalci. S tem bodo delavci zavarovani za slučaj jetike. Bolni bodo imeli brezplačno oskrbo v zdraviliščih za jetične. Zavarovanih bo okoli 7 in pol milijona delavcev; računi se, da jih bo v oskrbi po sanatorijih vedno po 20.000. Zato bo treba zgraditi par sto novih zdravilišč (sanatorijev), kar bo stalo pol milijarde. Izvedlo se bo v 10 letih. Za ljudsko zdravje bo to velikega pomena. Kako je v Turinu. Turinski podeštat je brzojavil ministrskemu predsedniku, da so v Turinu padle cene za 26% proti cenam, ki so bile pred enim letom. To je razvidno iz cenika 17. oktobra. — Kdaj bode pa tržaški podeštat kaj enakega brzojavil? Upravne spremembe. Soseski Podgraje in Zabiče se na podlagi kr. ukaza z dne 22. septembra letos odtrgata od politične občine jelšan-ske ter pridružita občini v Jablanici pri Bistrici. Dobrodelnost. S kraljevim ukazom z dne 1(5. septem-br3 je «Dijaško podporno društvo v Pazinu« proglašeno za javno dobrodelno ustanovo. Uprava društvenega premoženja se izroči pazinski občinski «Congre-gazione di Carit&». K premoženju spada novo poslopje dijaškega konvikta v Pazinu, zgrajeno pred vojno in cenjeno na pol milijona lir. Obsojeni komunisti. Posebni tribunal v Rimu je 17. oktobra sodil voditelje komunistovske eksekuti-. ve. Obdolženi so bili, da so snovali Zaroto proti državnim oblastem, ščuvali k sovraštvu med socialnimi razredi in žalili načelnika vlade. Obsojeni so bili: Grieco (v kontumaciji) na 17 let in 6 mesecev ječe, na 12.750 lir globe ter na tri leta posebnega policijskega nadzorstva; Molinelli in Innamorati vsak po 14 let, 4 mesece in 7200 lir globe; Pelle-grini in Ravagliani na 8 let, 6 mesecev, 7 dni in 3475 lir; Angelucci in Manci-netti na G let, 10 mesccev in 2433 lir; Bernardini na 1 leto, 2 meseca, 3 dni in 2625 lir; Zanerini (odsoten) na 30 mesecev ječe in na 3000 lir globe. lfeiika nesreča pa morju. Parnik „Principessa TTlafalda" se je potopil. Dne 11. oktobra je iz Genove odpeljal proli Južni Ameriki veliki prekmorski parnik «Principessa Mafalda». V bližini brazilske obale se je naenkrat zgodila nesreča, katere vzrok še ni znan. Parnik se je potopil dne 25. oktobra ob 19.15 po tamkajšni uri med Bahio in Rio Ja-neiro. Novica je prišla tekom srede v Milan in Trst. Parnik Mafalda je vozil 1256 potnikov, po večini pač takih, ki so šli srečo iskat v daljne kraje. Francoski parnik «For-mosa», ki je prvi prihitel na pomoč, je rešil kakor se glase poznejša poročila skoro vse potnike. Ponesrečencev je baje samo desetorica. Na pomoč so odhiteli tudi brazilska krizarica uRio Grande» in drugi parniki. Na potopljenem parniku so se vozili tudi številni izseljenci iz naših krajev, žal da v tem trenotku nimamo točnejših podatkov. Parnik «Malfalda» je bil zgrajen l-1908. in je obsegal 9000 registrskih' ton; dolg je bil 485 čevljev. O stvari bomo še poročali. Duhovniška vest. Bivši proseški župnik, č. g. Aleksander Martelanc, je vstopil v kongregacijo misijonarjev-lazaristov v jugoslovanski provinciji. Lazaristi so med našim ljudstvom zelo priljubljeni misijonarji in spovedniki, širom Jugoslavije razvijajo živahno misijonsko delavnost. Rimsko vprašanje. Na polemiko raznih listov o razmerju med Vatikanom in državo je spregovorila tudi fašistovska stranka v svojem uradnem glasilu «Foglio d’Ordini». Bistvena je v tej pomembni izjavi 3. točka, v kateri je rečeno: Fašistovska Italija sploh ne razpravlja o obnovitvi papeževe posvetne oblasti niti v najmanjši meri. — S to strankino avtoritativno izjavo je polemika za le.tos končana. Vatikanski «Osservatore» ni nanjo odgovarjal. Pozor, mlinarji! Po novih naredbah so vsi mlini podvrženi posebnemu nadzorstvu državne oblasti. Do 5. novembra morajo lastniki ali upravitelji narediti pri županstvu prošnjo na prefekta za dovoljenje, da smejo mleti. V prošnji treba popisati mlinske naprave. Vsi mlini se dele na 4 kategorije. V prošnji treba kategorijo navesti. Plačati bo treba po velikosti mlina od 110 do 1100 lir letno. Podrobnejša pojasnila zahtevajte pri občinskem uradu. Pazite, da ne zamudite roka. — Tudi kdor na novo naredi mlin, mora prositi za dovoljenje. Kriza albanske vlade- V Tirani, glavnem mestu Albanije, so tudi imeli svojo krizo. Poslanci so odrekli ministrom zaupanje in ti so bili prisiljeni, da odstopijo. Predsednik republike, Ahmed beg Zogu je imenoval novo vlado. Listi vedo, da so komitaši z albanske strani drli na grško in jugoslovansko ozemlje. Prizadeti vladi sta se pritožili in .Ahmed je poslal takoj večji oddelek vojaštva, da napravi red. Zoper ples. Vrhovno policijsko ravnateljstvo v Rimu je izdalo na vse občine širom kraljevine odlok proti plesu. Odlok odkrito izreka, da ples ponavadi žele imeti postopači ali pa oštirji, ki merijo le na dobiček. Dejansko se plesi sprevračajo v pohujšanje mladoletnih oseb in v propagando za pijančevanje, potem pa še v priliko za pretep. Policija ima z nadziranjem plesov nekoristno delo. S plesom sc žali večkrat javna morala ali verski čut, posebno če se pleše ob dnevih, ko se vrše cerkvene slovesnosti. V tern smislu odlok zahteva od podrejenih oblasti večjo strogost. Prepovedan je ples ob delavnikih. O praznikih se ne sme plesati, ako so cerkvene slavnosti. Prestopnikom se odvzamejo koncesije. Tako odlok iz Rima. Smrtna kosa V torek zvečer je župnik v Borštu, duhovni svetovalec Fran Cvejn, šel pre-videt. Ponoči mu je naenkrat prišlo slabo in poklicali so gospoda iz Boljunca, ki mu je še podelil sv. poslednje olje. Kaj nato je izdihnil. Pogreb se bo vršil v petek, 28. t. m. od 10. dopoldne. Rajnemu večni mir v Bogu in večno plačilo! Malo semenllče v Kopru. Letos je bilo sprejetih 134 gojencev v koprsko Malo semenišče, kjer študirajo gimnazijci tržaške in poreške škofije. Bilo bi jih še več, ako bi semeniški zaklad imel dovolj sredstev. Samo iz tržaške škofije bilo je zavrnjenih okoli 50 prošenj, ker nedostaje sredstev. Ubegll politik. Bivši tirolski nemški poslanec Reuth-Nicolussi je iz Bolcana pobegnil čez mejo na Nemško. O begu poročajo listi: Nico-lussijeva žena in hči sta dobili potne liste na ime Perathoner in sta šli pod tem imenom iz države. On je pa govoril, [la gre v en kraj, a je šel v drugega in čakal sporočila. Ko je dobil vest, da sta žena in hči dospeli čez mejo, se je odpravil tudi sam za njima. Neki nemški avtomobil je prišel ponj, kot je bilo očividno dogovorjeno. Poslanec je imel avstrijski potni list na ime Reuth brez dostavka Nicolussi. Mejni stražniki niso slutili, da je to znani politik in so ga pustili čez. Dr. Reuth ima sicer italijansko državljanstvo, a tudi avstrijsko. Ta okolnost mu je omogočila beg z lastnim potnim listom,, izdan|im od avstrijskih oblasti. Listi vedo povedati, da je šel Reuth v Monakovo na Bavarsko in da organizira živahno propagando proti fašistovski Italiji. Svobodne luke. V Jugoslaviji nameravajo vpeljati sistem svobodnih luk, ali pa vsaj svobodnih pasov (punti franchi, kakor so v Trstu). Posebna komisija je že izdelala tozadevne predloge in jih izročila trgovinskemu ministru. Podrobnosti še niso znane. S tem sistemom bi se trgovina jugoslovanskih pristanišč močno povzdignila. Zelenka za kontrabant. Neki tržaški mornar je vedno zahajal v Zader in vselej prinesel veliko steklenico. Financarjem je postal sumljiv. Vprašali so v Zader, po kaj hodi tja. Odgovor je bil, da kupuje tobak. Ko, je spet šel na pot in se vračal, so ga v Trstu vprašali, kaj je v zelenki. Bila je prazna. Toda financarji niso' verjeli. Pregledali so skrivnostno steklenico od vseh strani in dognali, da ima dvojno dno. Pod prvim dnom je bilo 3 kg finega jugoslovanskega tobaka. Zgodilo se je, kakor dč pregovor: Vrč hodi k studencu, dokler se ne ubije. IContrabantar je dobil 20 dni zapora, 255 lir globe in eno leto posebnega nadzorstva. mmme JAKIČ MIHEC: Vedno večje parnike grade, a nesreče z morja ne spode. JAKEC: Kamorkoli v svet se napotiš, božji roki vendar ne ubeiiš. Proti špekulaolji s stanovanji. V Trstu krasno cvete špekulacija, s katero so iztiska iz ljudi visoka njemni-na in nepotrebni izdatki za posredništvo, buone uscite in take reči. Prefekt je zato izdal odlok, čegar namen je, da se to verižništvo po možnosti prepreči. Odlok nalaga hišnim gospodarjem in upraviteljem solidarno dolžnost, da morajo naznaniti občinskemu uradu stanovanja z opremo ali brez nje, ki niso v najemu ali so postala v teku vsakega meseca pl-azna. Pri tem je treba navesti število prostorov in višino mesečne ali tromesečne najemnine, ki jo je plačeval dosedanji najemnik ali ki se za stanovanje sedaj zahteva. V prvih desetih dnevih vsakega meseca morajo hišni gospodarji naznaniti stanovanja, ki so postala prazna. Kdor se ne bo ravnal po novi odredbi, bo naznanjen pristojnemu sodišču in lahko dobi zapor do treh mesecev in globo do 2000 lir. Komltaii na delu. Pri Zaječaru so neko noč prišli trije makedonski komitaši, da bi vojaško zalogo streliva pognali v zrak. Straža jih je odgnala. Komitaši hodijo povsod po trije skupaj ali v «trojkah». Obsojen iofer. Pred letom dni je v Trstu na cesti Kraljice Helene neki šofer nevarno zadel s svojim tovornim kamjonom vojaškega zdravnika, prof. Messinea Zlomil mu je desni laket in roka je ostala pokvarjena. Profesor je tožil šoferja radi nemarne vožnje. Šofer, obsojfen v 1. instanci na 6 mesecev zapora, je rekuri-ral. Pri obnovitvi procesa, 18. oktobra letos, so nastopile priče, da je tisti šofer tudi drugače bil drzen in nepreviden. Kazenski tribunal ga je zdaj obsodil na 3 mesece zapora. O'vinski letini piše Edinost 20. oktobra, da je letos vina več kakor lani. To pa ne drži. Res bo le to, da je 'kakovost boljša, množina pa utegne biti prej manjša nego enaka lanski. Ne vemo, čemu prigovarja Edinost vinogradnikom, naj dajo blago po nizki ceni od sebe. Dejansko se teran plačuje na mestu po 3 L in celo 3.10 L. Ali bi ga gospodje radi bolj dober kup srkali? Ali bi hoteli ve-letržcem «dati eno roko«, da bo več profita? Podatki o vinski letini po državi še niso znani v celoti, vendar «Informato-re della Stampa» piše, da bo letina manjša od lanske. «11 Popolo d’Italia» pa poroča o letini v Apuliji, da je za 50% slabša. Morda kaj pretirava, a vendar boljšega ne vidi. — Za naše domače razmere glej tudi današnji dopis iz Ricmanj, ki ugotavlja manjši pridelek vina. Tako je tudi po gornji Vipavski dolini, v Brdih in še drugod. Edinost in Gospodarski vestnik sta zelo napačno pisala in na škodo kmetu. Za duhovniški naraščaj. Kjer niso duhovnika spoštovali, so se ga v sedanjih časih naučili ceniti. Pov-sod opažamo, da je v očeh preprostega ljudstva zrastel ugled dobrih duhovnikov, zrastel vsaj v primeri s tistim ugledom, ki so ga uživali pred kakimi desetimi leti. Ko se na posledicah svetovne vojne ruši civilizacija Evrope kos za kosom, ko pred očmi zbeganega človeštva padajo ideali devetnajstega stoletja drug za drugim v nič: ostaja na svojem mestu nepremično le katoliška resnica, o kateri govori nje Učitelj sam: «Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle«. |Katoliški duhovnik, ki to resnico uči, v njenem sijaju pridobiva sijaj svojega poslanstva v tem večji meri, čim bolj se zgoščuje tema okrog malikov zemlje. 'Pri nas toliko močneje čutimo pomen duhovniškega poklica, ker imamo duhovnikov odločno premalo. In da jih je premalo, še posebno čutimo zdaj po vojni. Za dobro urejeno dušno pastirstvo ■moral bi priti poprečno 1 duhovnik na 1500 duš; to je najnižja zahteva. A v resnici vidimo, da je dosti slabše. Dobe .se obsežne župnije s 3, 4, 5 tisoč duš, kjer mora en sam duhovnik vse opravljati. .Tesno je, da ne more vsemu kaj in .da če se ene reči poloti, druga zaostaja. Ljudstvo čuti, kako silno je n. pr. potrebno, da bi otroci imeli reden in soliden pouk v krščanskem nauku. To pa zahteva časa in truda in če je gospod na eni podružnici, ne more biti na drugi; če ima pogreb, ne more imeti šole; če ■pride sila, da mora iti k bolniku, pridejo otroci zastonj k nauku. Malokateri duhovnik je, ki ne bi moral ob nedeljah maševati in pridigovati po dvakrat in to navadno na dveh krajih. Pri tem zmanjka časa za spovedovanje in druga nedeljska opravila. Kaj nam z S KRASA. Naše cesle. Ko se je že govorilo, naj bi vlada ljudem dala zaslužka pri javnih delih, vredno je v zvezi s tem omeniti slabo stanje nekaterih cest. Velika cesta x Opčin v Trst je tako slaba, da kmetje godrnjajo, ko vozijo svoje siromaštvo na tržaški trg. In taka prvovrstna cesta bi pač morali biti v boljšem stanu, bolj negovana. Naj bi se letos mislilo nanjo. Kakšna je n. pr. cesta od šempolaja v Gorjansko. Ali pa cesta s Proseka proti Sv. Križu. Vse pomanjkljivosti kraških cest naj l>i kak višji revidiral in odredil temeljito remeduro. Zdaj pozimi bi ljudje dobili zaslužka in storilo bi se nekaj občekoristnega v oziru na promet. HARIJE pri Bistrici. Zadnje čase sliši se zopet o roparskih napadih. Od Bistrice gre čez našo vas cesta v Podgrad. Od Harij do Podgrada je velika samota, ki daje malopridnežem PODLISTEK. Raho sta se Ulhova dva ločila (Priredil Svitoslav) Ko je bil Ulkov Jernejec star sedemindvajset let, si je poiskal za nadaljno življenje boljšo polovico, po domače povedano, oženil se je. ženi je bilo ime Špelica. Samo tri leta je bila mlajša od Jernejca, sicer pa ni bila nič manj prebrisana, kakor on. Saj veste, kadar doseže človek enkrat dvajseto', pameti ne merimo več po letih. Prve čase po poroki navadno imenujemo medene tedne in medeni so bili tudi tedni Ulkovih dveh. Drug druzega sta nosila na rokah, drug druzega sta božala, mislila sta, da je njun dom najslajši. Pa kmalu se je preobrnilo. Se pol leta ni minilo in že je bila prava pravcata vojska v hiši. Pravijo, da sc to pri mladih, nerazsodnih parčkih kaj rado zgodi. Seveda, pri hiši je treba gospodarja, in kdo bodi, naj odloči bitka. Bitka naj prav tako odloči, kdo bode nosil krono in žezlo, kdo bode upravljal domačo zakladnico, kdo bode hodil po V e rak o mlačni ali celo nasprotni ljudje mislijo, da je dušno pastirstvo že opravljeno s par procesijami na leto, z duplirji in lustri, z novo bandero in kipom Srca Jezusovega. Po ti meri seveda lahko, en duhovnik veliko duš pase; zato so pa tudi teinu primerno sestradane. Le kar v Trst poglejte, kjer pride na 1 duhovnika 5- do 10 tisoč duši Saj niti šest resnic ne zrrajo; odrasli se dobe, ki očenaša ne znajo; ženini in neveste ne znajo apostolske vere ali deset božjih zapovedi; med ljudmi sc širijo protestan-tovske, budistične in teozofične zmote, praznoverje pa raste kakor kopriva za plotom. In vendar imamo tudi po Trstu procesije z banderji in svečami in trikrat na leto je še pri Sv. Justu polna cerkev. Hvala Bogu, da tak površen pojem o verskem življenju in dušnem pastirstvu sedaj pojčma in da se žeja po notranjem poživljenju vedno bolj čuti’. Dobrih duhovnikov, zvestih Cerkvi in svojemu poklicu, si ljudstvo želi In jih ceni bolj ko prejšnje čase. Zato pa stopa pred ljudstvo v vedno« bolj jasnih obrisih nujna* zahteva časa: skrbeli za duhovniške poklice. Ni namen tega članka, o ti reči obširno razpravljali, ampak le na tb potrebo pokazati. Samo par misli’: Duhovniški poklic je od’ Boga; vsiliti se ne da, vzame pa se lahko. Dolžnost katoliške, javnosti je torej: 1. Preprečiti izgubo duhovskih poklicev. 2. Dane duhovske poklice gojiti in kandidate duhovskega stanu podpirati', da svoj' namen dosežejo. Največ more za duhovniški poklic narediti krščanska družina. V družini naj se strogo uvede življenje po veri, da bodo otroci že od vsega početka pravilno vzgojeni. Če bo takih družin, tedaj ljudstvu od svojem času ne bo- manjkalo vzornih duhovnikov. dežele pišejo priliko za napade. Tako sta v nedeljo 10. oktobra bila napadena dva Sabonjca, podomače Žnidarjev in Zaličin. Šla sta v Smrje nakupovat jabolka. Na povratku sta se ustavila v Harijah v gostilni. Prisedla sta tudi dva domača fanta. ,Ker je bil govor o kopčiji in je eden tujcev menjal pedesetak, je to dalo povod pričakovati, da imata tujca večje svote pri sebi. Okrog devetih zvečer sta se Sabonjca poslovila in odšla iz Harij proti domu. Nista še prišla v dolino do Za-liča, ko sta bila napadena. Žnidarjev je bil udarjen z debelim kolom po rami, skočil v potok in zbežal po drugi strani, njegovega tovariša pa so pretepli, davili in mu pobrali denar. Imel je kakih 500 lir. Dognalo se je, da sta bila napadalca dva harijska fanta. Oče enega teh je pred kratkem prišel ob pamet od velike žalosti nad sinovim nečednim življenjem. Še isti večer so- ukradli v eni hiši '6 kokoši ter jih spekli in pojedli konci in kdo se valjal po tleh, vse to se mora natanko odločiti. Prav tako je bilo tudi pri Ulkovih dveh. Kmalu po medenih dneh je prišlo do manjših prask in malo na to je vzbruhnila vojska z vso srditostjo. špelica je drdrala: »Bomo videli, če boš pokoren ali ne. jKaj nisi pred oltarjem obljubil? — Ti grdin, ti!....» In zavihtela je nad Jernejcem kuhavnico ali burklje, ali kar ji je ravno prišlo pod roke. Jerneje je jecljal in se je zvijal: «Ja, ja, je že vse res! Pa moraš potrpeti z menoj! Saj so tako naročili iz rdečih bukvic gospod župnik. E, ne boš me ne, pa bi me rada! jKaj sem te zato vzel, da mi boš delala muziko po hiši in direndaj? Ti drdra ti !»> Bitka je bila dolga. Zdaj se je nagibala na to, zdaj zopet na ono stran. Končalo se je jako žalostno, špelica je izgubila dar govora: zmanjkalo ji je puščic in strel in smodnika. Le zapihala je še tu-intam, tvorila pa ni nič več. Tiho je bilo v hiši kakor v grobu.. Kaj je hotel ubogi Jernejec? Nekaj časa je milo pogledoval na špelico, ko je pa videl, da dobrohotni pogledi nič ne v hiši_ potuhe1.. Pri roparski pojedini je bilo 7 fantov in gospodinja potuhe s svojo hierjo. PMI okradenem kokošnjaku so našli suknjo' ki nož: enega tolovajskih prvakov.. Tako j* prišlas cela vas v sramoto in» tujci se b>aje tu skozi Soditi. Upamo, da bo gosposka zdaj: temeižjito izčistila. ’ O tatvin th na cesti proti Podgradu se tudi sicer večkrat sliši. Nekf Tončinovi iz Podgrad ki so vzali zavoj raznega blaga, katero j« nesla iz Bistrice, Štirinajst dni pozneje sto nap;idli v tisti samoti vaščana iz Podliež. V tem alhčajce so Pod-božci šli na ^ogon za tolovajem ter ga ujeli pri rači&ki loksvi, Bil je nek malopridnež iz Lipe. Gnali so- gaj h kara-binerjem v Pfedgrad in biSii pohvaljeni za svoj odločni1 nastoj?) HRIBI na VrK*h. Pri nas živi žena, [H> domače’ Počka-rica, ki je stara 36 let. Pač redka starost. Počkarica je še čila. Nil torej; izključeno, da doživi sto leti ŠTANJEL. V nedeljo se je j poseAno karijeiro pripeljala v našo vas: večja; družba,, ki je izstopila v restavraciji g. Starca. ,Ko so se gospodje najužinali, »e je deset od njih — sami fantje iz Trsta — lotilo igrati na žogo na nckem nkrbns: go.jenem travniku — sadovnjaku, ne da: bi prej govorili z lastnico-. Fantjtf- so s«veda delali veliko škodo. Gospodinja pride ter jih prosi, naj odjenjajo. Fantje pa nato: «Vija de kva. Noi komandemesi. lej la taži e la vadi a kaža». Gospodinji se je smililo, ko je gledalk pustošenje- travnika, in'je poslala sina, ki je vzorno odslužil vojaščino pri’ orožnikih, in je splošno spoštovan kot' trezen čševek, da bi tržaške divjake nagovoril, naj odnehajo. Ta je šel in opozoril igralbe. Ko so ti rekli, da so iz Trsta, je. odgovoril: «Prav, a prašal vas nisem, odkod' ste, ampak le, da greste s travnika, kaji ste- vi, to me nič ne briga«. Nato je eden Igralec pristopil in fanta butnil, ta' se je seveda z vso pravico branil, a v tem hipu je priskočila četa z divjim kr£čanj#m proti fantu. Ta je bežal in- se rešil v zalogo gospoda Furlanija, kjer se je zaklenil. Igralci pa za njim. S silo so: vdirK v zalogo kjer je prestrašena, žena g. Furlanija vila od obupa rokey otrok: pa- trepetal. S Iramiči so igralci tokli fanta-. Balincarji, ki so igrali pri g. Starcu, so na vpitje pritekli na pomoč ih ko so videli, kako pretepajo fanta, so se- vrgli nad junake. Gospod brigadir štsrnjelkki' je naredil red. Poklical je vse, Tržačane- in štanjel-ce, na postajo in naredil' zapisnik. Potem je iz previdnosti zaprl' domačine, Tržačanom pa zapovedal, da morajo ta—, koj zapustiti Štanjel; kar- sc je tudi zgoi-dilo. Tržaški nasilneži: so vsi uslužbenca tvrdke Beltram v Trstu- rta Corsu, nad-večji kričač je bil' neki Tjrrichter. Gio-toyo bo g. Beltram ukrenil, da mu ti uslužbenci ne bodo- več po Krasu delMi take reklame. Gospod brigadir; ki' je vzorno izvršil svojo službo, se je odpeljal na poveljpstvo v Ajdovščino. Tržaški izletniki so žalili uniforma nekega'vojaka, ki je bit v bližini prizora. Vojak je dal to na- zapisnik. Z domačini je tudi odločno pritegnil lastnik avtomobilske črte Trst-Vipava, ki je rojen v Forli in je torej t> dogodku za-nesljiva priča. Zaupamo^ da bo oblastvo xse krivce vsega obžalovanja vrednega, dogodkai pravično kaznovala. pomagajo,, se je ujezil tudi sam.. Začel jje zahajati med bratce — lebJtoživčke k Mezinčku in pil je ž njimi in jim dajal za pijačo, da je teklo od. mize, kakor pri kaki svatbi. 'Sploh je postal zelo pogumen; iz prejšnjega cagavca se je prevrgel v velikega junaka. Seveda je- bil junak samo pri Mezinčku, doma mu pa junaštvo ni tako lepo sijalo z cvhraza. Stiskal se je za peč in milo pogledoval po hiši, dokler ga ni spet prijelo, da je stekel k Mezinčku pogledat, kaj da imajo. Nekega lepega dne, ko se je Jernejec baš prizibal iz krčme, se je nad Špelico zgodil čudež. Bazvezal se ji je jezik in takrat je bil joj! Strele in pu&čice, grom in toča, vse se je zgrnilo nad ubogega Jernejca, kot neusmiljena ploha. Tudi on je hotel odgovoriti gromovito in junaško, pa skoro do besede ni mogel. špelica je pihala kakor gad in zaključila svojo srdito jezico zelo ganljivo: «Nič več, nič več ne strpim!.......... Zapravil bi, brus vednožejni, še moje.... Vem, da ti diši, pa ne boš! Jutri pospravim svoje stvari in odidem, odkoder sem prišla!» Jernejec se je popraskal pod nosom, ker ga je zaskrbelo. V vidni zadregi je STRMCA ps-i Postojni. Prejieli smo z več podpisi in priobčujemo: Sliši se, da: moleduje nekdo po Stu-denem aa podpise proti prostovoljni ka-pelanskii plači, katero je pobiral pretekle . cini. č. £7, župnik. Ta gonja se nam zdi poniževalna, teanbolj ker |e dal g. župnik v svoji res. preveliki skromnosti »sem na prosto, naj da vsakd®,, kolikor !se mu zdi: G. župnik je dolg® let vršil tildi kapeiansko službo-, ne- da: bi kaj zajhfeval. J-fedaj pa, ko je- prašal po skromnem prostow>ljhem; plačilu, so dvignili suro veži grdo gonjo piroti njemu, pa upamo* da brez uspeha. Dtaševne izr-lirazbe potrebujemo kakor' ri-14® vode in to nam nudi cerkev v p eri ni meri. Ak./ bi bili v vsakem ozirui take) oskrbovala in postreženi', Bi' bilo krasno> življenje;. Podražile- vasi: so pamsčurf vse- za to, ds naj bosta d1«? sv. maši ob' ne-de-ljakr in praznikih, le- tisti, ki jim je- cerkev trn v peti, se proti vijiR. Stojimo; skoraj n-a predvečeru 25 letnega- pastironra-nja č._g. župnika med nami’. Laftko> si- je mjisKfi, kako bo gjori omenjana ganja užalila blagega in skromnega, gospodi. Torej nehajte! TRHOVOfaBl«TRIC<>k Prejeli smo: Mdijemu zachrbtnemu prijatblju!1 — Ker Vas osebno ne poznam; Vaim javno pojasnim sv«e stališče, dir ne'bosti*-mislili,, da sem; ttikaj« nastijv-lje-n za napa* datir pač pa delam svojo, sužbu. že T3 let vesi ero, ne poznam nobene, zahrbtnosti ih sc ne dam podkupiti ne- z denarjem, ne s čim drugim; Poslušam- svoje predstojnike in kar- mi velevajo, vestna izpolnjujem. £ato me napadi ne za deva j o. če pa imatte tehtiie-vzrake zsi pritožbe-, zak*j ne greste k mojim' predstojnikom povedat, kao Vas teži. Nisems nastavljen), da -svojevoijno jsostop/im, ampak da izvajam pri seji sklenjene meči. Kar se moje oseb«-, tiče, rad wstrez>m; kar pa zaifčva intvres. mlekarn«, ne mortjn. Kako sem, zanikaren, mora v.-sak član ve-deSi. Imamo narareč dnevna, 40 fil mleka); to moram z delavci: vestno sprejeti in deti v redi; Ako je mleko kislo, umazano, ali če ni polnomastno; ga ne snu mi sprejeti; to ni moja: krivila, to je red. |Kdor sv na mlekarstvo rarzume* ve, kako je utaja služba težavna;, Drugače pa živim sam zase, v drage reči se ne vtikam. Frait' VVinUler, mlekar.. O. ut. Objavljamo ta odgovor, ker hočemo vsakomur dati,-priliko, da.se brani. ,Tako napad, kakor odgo-ror smo znatno 'omilili in reducirali; na stvarno.in možno mero, kakor- bode«- prizadeti najbolje doumeli. Pnjšnjo za prijavo dopisnikov pa m.jramo po časnikarski šegi. odbačno zavrniti. RICMANJEi. Dne 25. septembra je umrla pirii nas priletna žena Ana Žafian. Bi3a je velika prijateljic« cerkuc. in slližbe Ijožje. V.edno je irada kuj darovala z«, cerkev. Latos za sv. Jožef je-danjvala nekaj Popih sveč in še malo pred smrtjo« naročila, naj se daruje 10 sver iz č^asov slovite «afcre» (1901 - y911). Vsa vas j(- takrat zahtevala, da fe vpelje slo’*ensk!n maša in pa lastna župnija. Cdor nia šel domai ali jrugamt k ladinski ma&i, a la: krstil, birmal, ali sje por-AČil, sploh se poslužil cerkvene službe, je bil od Ificmaajcev ; prega-ijan in kaznovan Itako ali tak»v Pokojnica- se ni udijla in i'e hodila k maši ali d(oma ali drugam. Na ta način je zastokal: «0 le» pa n.® misJi, da bo šlo take lahkov Prej moraš iti h gospodu župniku in nas sodnijp. Tam ti bodo razložili iin pavedali«. »Kaj ne, v- sodnijo, grdin! Ločil bi se rad, afea? Ž* davwo sem vedela, da ti take taisli orjejo po gla:vi Če ravna hočeš, dobro!« Jerneje« je zaskrbelo drugič in zopet se jje popraskal pod nosom: «Nisem mislil tako, vendar te ne bom zadrževal. Se pospremim te k sodniku, in tam bova naredila.« «Dobro! Morda Še danes? Čakaj, takoj bom opravljena!« «Danes ne, jutri bo tudi še dovolj zgodaj. Le potrpi, saj te ne bom požrl ponoči!« Tako se je končal boj in oba sta bila nezadovoljna. Bralci pa naj ne mislijo, da je Jernejcu in Špelci omrzila ljubezen v srcu, kakor živca, če jo postaviš v mrzlo omaro. O ne! Samo malo bridkosti sta občutila in pa trma jima je zrastla tako urno in naglo, da še sama nista vedela, kako. Nič čudnega! jKroni in žezlu se nihče rad ne odpove, pa naj bi se bila Jernejec in špelica? marsikaterega spravila v zadrego pri sodniji, ker jo je hotel odvračati ali se nad njo znašati. No zdaj bodi vse pozabljeno. Dati ji moramo čast, ker se je dosledno držala svojega prepričanja in ljubila božjo službo. Prav je ljubiti svoj narod, a Boga zapustiti je velika zmota. O • Trgatev je letos prav dobro obetala, pa prevelika suša je to upanje zelo skrčila. Vsak je imel manj od lani, čeravno je bilo grozdja dosti več. Kupčija gre zdaj še zelo pomalem. Prodalo se ga je dozdaj v Ricmanjah okoli 30 hi; vsega pridelka pa je kakih 400 hi (seveda je to malo v primeri z dobrimi letinami, ko je bilo včasih vina, in to dobrega, do 2000 hi). Cena vina se suče okoli 3 L za liter na debelo. Vsak posestnik je ob letošnji letini za par tisoč lir na zgubi vsled suše. Saj nimamo skoro nobenega pridelka. Glavni pridelek je vino in seno in še tega malo. Zaslužka v mestu je vedno le malo; nekateri stikajo za delom celega pol leta, pridno kaj dobe. Cena živine je prav nizka, a do spomladi jo bo vzlic temu težko držati, ker bo krme nedostajalo. Pri vsem dosedanjem dežju je v zemlji še vedno suša; v delani njivi je premočeno za pol metra, a če se hoče kopati za trto, je treba najmanj en meter; sedaj kar ni mogoče, dokler ne premoči dodobra; trud je velik, učinek pa majhen. Sicer se pa pri kmetiji že najde drugo delo, če je kdo skrben gospodar. O Dne 12. oktobra smo imeli srenjslco zborovanje o razdelitvi skupnega zemljišča ali komunele. Sloga jači, nesloga tlači, tako bo tudi pri komuneli. Dokler je skupaj, smo še nekaj kmetje, ko bo vsaksebi, pa nič več, posebno tukaj pri Trstu, kjer smo tako gosto naseljeni. Govori se tudi o neki prodaji srenjskih zemljišč v Valah. Če do tega pride, potem bo konec našega senenega pridelka; gojili bomo lahko vsak po eno ovco in šli po svetu. V marsičem se držimo starega kopita, tudi če je zanič. Tako n. pr. ne mine zborovanje brez prepira. Ali je res tako P0tinein ' smo komunelo razdelili že . i tJer P^uli za tozadevne stroške vsak 40 kron. Danes se ne ve, kje je ta denar, ali kako se je porabil; med tem P? Pre(Istojništvo tir ja vedno nanovo plačilo za namenjeno delo. Ta reč bi se morala spraviti na jasno, ker se ljudje vedno pikajo. Pa tudi sedanje predstoj-ništvo naj polaga bolj pregledne račune. Prejeli smo n. pr. za odškodnino od hangarjev vsak 90 lir za 10 let! Radi bi vedeli, koliko je dala država letno, ali koliko skupaj. To vedeti imamo pač pravico. Ljudstvo je premalo zavedno, premalo izobraženo, zato le postrahljivo in zahrbtno razpravlja o takih rečeh, ker ni v govoru dovolj sposobno, da v javnem nastopu izreče svojo kritiko. Več bi morali brati pametno berivo in dobre časopise. Pa tudi cerkev so preveč optt-stili; posebno pevci se le za večje praznike pokažejo; ali ni vsak 7. dan nedelja? Tako gremo rakovo pot. Slovo pač ni bilo veselo kakor ni nobeno. Ne bom popisoval prizora pri parniku. Samo iz naše vasi je bilo zbranih okoli 50 ljudi. Zakaj bi si rajše ne prihranili teh bridkih trenotkov ločitve od svojih dragih? Zakaj ne poslušamo nasvetov, ki prihajajo od oblastev in naših prijateljev? Ostanimo doma! Najmanj polovica jih je šlo v torek brez prave potrebe. To poreče vsakdo, ki pozna družinske razmere odhajajočih. Ali je res potreba, da pošiljamo v svet 17 letna dekleta in nedorasle fante? Krščanski oče, si izprašal si vest na večer pred odhodom svojega otroka? Kaj bo iz njega čez nekaj let, čez nekaj mesecev? Težek račun boš dajal pred Bogom. Ostanimo rajše doma in jejmo doma rajše pogačo kakor bel kruh v tujini! Delajmo in varčujmo kakor smo začeli in domača zemlja nas bo lahko redila. Starešina. DREŽNICA. Poročajo nam, da se je otvorila v Drežnici večerna šola, ki jo vodi ta-mošnji g. učitelj. V ponedeljek 17. oktobra so se v Drežnici nekaj klofutali. Vodila sta menda dva fanta iz Ravni. Pamet, fantje! DORNBERG. -Ve n Ameriko! V pondeljek smo zopet zgubili del naših najboljših moči. V Ameriko je odšlo spet več fantov in deklet. Iz 1 rsta so se odpeljali s parnikom «Atlanta», vozili se bodo 28 dni. Fantje so jim šli na postajo zapet; veliko Dorn-beržanov se je odpeljalo tudi v Trst. ZANIMIVOSTI. Varnost na žaleznici. Na pariški podzemeljski železnici so uvedli novo iznajdbo, da ni mogoče vlaku odpeljati s postaje, ako niso vsa vrata kupejev zaprta in zaklenjena. Vlakovodja ne daje nikakega signala, pač pa pritisne samo na gumb, nakar pričnejo električni motorji delovati. Ako niso vsa vrata zaprta kakor predpisano, motorji ne funkcionirajo. Gramofon » službi vede. Muzej znamenitega sorbonskega vseučilišča v Parizu si je nadel nalogo, da bo zbral vse jezike sveta na gramofonskih ploščah ter jih tako ohranil poznejšim rodovom, ko mnogo teh jezikov nihče več poznal ne bo. V duhu Kristusovem. V afrikanskera misijonskem ozemlju govore tamošnji prebivalci okrog 500 različnih jezikov. «Očetje sv. Duha«, ki v navedenih krajih misijonarijo, zahtevajo od vsakega novodošlega duhovnika, da tekom pol leta že prvič pridiguje v narečju vernikov. Zato pa misijonarji v Afriki v svrho uspešnega širjenja božje besede le redko zamenjujejo dušnopastir-ska mesta. Naša pošta. A. Boštjančič Harije. Prošnjo ste vložili 3. dec. 1925.; zdravniški pregled se je vršil 8. jun. 1926. Po zakonu vam teče-pokojnina od dneva zdravniškega pregleda, ne pa od dneva, ko ste vložili prošnjo. To velja, ako ni invalid bil na zdravniškem pregledu pred 12. julija 1923. Metlika Helena Draga. Vam so znižali pokojnino, ker je vaša hčerka dne 25. julija 1927. dosegla 16. leto. Pokojnina vam je bila dovoljena pod tem pogojem; torej ne morete rekurirati. Prosen Franc Zabiče. Iz Rima smo prejeli obvestilo, da se v vaši zadevi ne da nič več napraviti. Smrje. Deseti brat vidi razne reči, toda vsake posamezne osebe ne kaže obde-lavati. Gornji Zemon. Vi ste hoteli fante okrtačit. Drugi se je spravil na zareške fante. Tretji pa je zložil še najboljšo pesem o trnovskih dekletih, ki jih je razdelil na tri razrede. Kakor vidimo, je vprašanje mladine po celi Bistriški dolini aktualno, žal da niso dopisi in pesmi dovolj opiljeni za natis. Berite dopise iz raznih krajev dežele in učite se od njih, kako se kaka reč spravi na papir, da je za javnost. Uredniku je gotove stvari težko popravljati, ker sam ne pozna razmer v podrobnosti. MALI OGLASI Po čem je lipa? Dne 26. oktobra sl dal ali dobil: Za 100 dinarjev 31.80 L 100 čeških kron 54.10 » y> 100 franc, frankov 71.65 h » 100 švivarskih fr 352— )) » 100 nemških mark 433.50 )) 100 avstr, šilingov 252 » » 1 dolar 18— » » 1 angleški funt 88.60 Ž&lolgra na morjn. Na nekem francoskem parniku, ki je vozil proti Srednji Afriki, se je nenadoma drugemu častniku zmešalo. Ubil je kapitana, prvega častnika in radiotelegrafista. Potem je skočil v morje in utonil. Parobrod je tako na en mah izgubil vse častnike; mornarji so ustavili v najbližji luki in od tam brzojavili francoskim oblastvom. ^IIIIIIIIIIIIIMllIBlIBlIlLIllllllIlllllllllllllllllllIlllIllllllllllllllIllIllIllllllllliiiiiiiiiiiiiiiig | Zobozdravnik g j dr. Sardoč D. ordinira | v Trstu | via M.R.Imbriani I6III (Prej via S. Giovanni) od 9-12 in od 3-7. BH ^UHIIIIlll!UIII!!llllllBHII|III!il!ll||!|||i|||||| ČISTILO ZA ZOBE „ld e al sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na V2 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otrcke. ki dolgo ne shodijo, za slabotne v orsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «/reos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - Bistrica. ACOUA DELL' ALABARDA. proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca-stelianovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. GLYKOL CASTELLANOVICH. Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljenju teka in za ženske v slučajih nerodnosti v čiščenju. Cena steklenici L. 7.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L, 42.—, Trst, Via dei Giuliani, 42. HIŠA SREDI POSTOJNE, pripravna za obrtnika ali vinotoč, se proda; istotam dvovprežen voziček. Več pove lastnik. — Postojna 172. MLINSKA KAMNA, dva para, ima na prodaj župna cerkev v Avberu. Nahajata se v cerkvenem mlinu v Raši. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrecic. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaetone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 6. IZUČEN KOVAČ z lastnim orodjem iščem prostora na deželi ali kot delavec. Naslov pri upravi Malega lista. PRODAM BICIKELJ znamke «Stiria». — J. Celin, Castel lablandzza p. Bisterza. 'llllllllllOIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIlillligiUllllllllllllllElllligillllli; Duhovniki imajo v omarah župnega urada včasi matične knjige, ki so zelo slabo vezane ali pa je vezava že popolnoma obrabljena, tako da se posamezni listi trgajo. Kaj naj storijo? Naj pošljejo take knjige v Katoliško tiskarno v Gorico, Riva Piaz-zutta 18, kjer jim knjige popravijo, da bodo kakor nove. špelica je jokala, Jernejec je mrmral. Zaradi ločitve sta bili njuni srci nepopisno žalostni. Drugo jutro je Jernejec ropotal že na vse zgodaj. Zopet je dobil nekoliko po guma. špelica je bila uverjena, da se bosta pobotala, ter se je že na tihem veselila. Pa se je varala! Jernejec je potrkal na duri in zakričal v spalnico: »Lenoba lena, po konci!.... Ali te še ima?.... Brž, brž, sicer nam odide pošta in opoldne tudi ni več uradnikov v pisarni«. Špelici se je krčilo srce ob teh besedah; hkrati pa jo je tudi prijela trma in klubovalnost. Brž se je opravila v praznično obleko, ter zavestno stopila pred moža. šla sta na pošto. Jernejec je stopal naprej, špelica srčno in pogumno za njim. Nobeden ni črhnil besedice. Konji so bili že napreženi. Jernejec je plačal voznino zase in za svojo boljšo polovico in molče sta se skobacala na sani. Sopotnikov nista imela. Veselo so škripale sani po mrzli cesti. Mraz je pritiskal, a vendar je bilo obema vroče. Špelica je gledala skozi eno okno, Jernejec skozi drugo, špelica je požirala sline, kakor bi imela v ustih najokusnej- še bonbončke, Jernejec je pihal iz pipe kakor iz dimnika. Obema je bilo pri srcu, kakor bi sc bila peljala na pogreb. Špelico je silil jok, pa se mu je krepko ustavljala, Jernejcu je tolklo srce, kakor bi mu hotelo razgnati prsi in zapeti si je moral kamižolo, da Špelica ni videla dviganja in padanja. A srce je tolklo vedno burneje. Jernejec je pogledal na špelico in obšlo ga je tiho sočutje. Revica je zdihovala in obraz ji je bil žalosten, kakor zimska megla. Rahlo je odprl .usta in dejal pohlevno: «Ogrni se in pazi, da se ne prehladiš«, špelici je zavrela kri v glavo in že je hotela odgovoriti prijazno. Pa sam spak je dal menda, da so ji šinile iz ust trde besede: «Aha, Boga bi zahvalil, kajnCj in žal bi ti ne bilo!« Jernejec je zamrmral in obrnil Špelici hrbet. špelica se je zamislila. Čez nekaj časa je potisnila žakljevino, ki je bila na tleh, na moževo stran in rekla prijazno: «Na, zavij se v noge, sicer mi ozebeš v prste in še domov ne boš mogel!« « To bi bilo zate?« je zarenčal Jernejec. 1 udi Špelica je obrnila možu hrbet. (Konec prihodnjič) Zobozdravniki ambulatorij Dr. G. LAURINSICH TRST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. OQOQQQQQiQinnnQQQQQ| Kje pa vi kupujete obutev? Najboljšo če vi jamico v Trstn ima g Matija Pahor Trst — Via Aroata 10 Trst LASTNA IZDELOVALNICA čevlji delani samo na roko Tvrdta znano po vseh podeželskih sejmih. Velika izbera. flmnlmfir ® Q Prijazna postrežba — Zmerne cene. IQgQQQQQQQtMC3BqQQQQQ| 4