tfo o n 00 'i lutrisnsi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 9. MARCA 1962 PoStnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 11 S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V KOPRU v zvezi z letošnjim gospodarskim načrtom družbenega razvoja ko- komune, okraja, republike in vse uvajamo skoraj nobenih države. Slednje zlasti glede na proizvodnih zmogljivosti. novih Zato Minuli petek je plenum Okraj nega odbora SZDL Koper razpravljal družbenega okraja. Pod „_________ va Guzeja, predsednika OO SZDL nakar je plenum sprejel njegov ko izvozili na tista področja, kjer višji storilnosti in proizvodnji. Koper, so po uvodnem poročilu predlog in izvolil, posebno komi- je naša zunanjetrgovinska bilan- Poiskati je treba prav vse rezer- | člana Izvršnega odbora OO SZDL sijo za izdelavo priporočil in skle- ca posebno delicitna. S tega (za- ve, najbolj ustrezno vrsto proiz- * inž. Petra Aljančiča člani plenu- pov, ki naj bi jih nato okrajni hodnega) področja bodo zato za vodnje, izdelkom pa zagotoviti | ma Albert Jakopič-Kajtunlr, Al- odbor v obliki odprtega pisma v mnoga podjetja v letošnjem letu Kar najboljšo kvaliteto. _ | bina Ljubičeva, Apolinio Abram, Slovenskem Jadranu posredoval iz tega razloga zelo omejene mož- Za naše gospodarstvo in zlasti £ Srečko Vilhar, Maks Bile, Albin vsem organizacijam Socialistične nosti uvoza, kar bo nekatere to- za izravnavanje zunanjetrgovin- » Dujc Marko Enci, Rado Cehovin, zveze na svojem področju. Ple- varne pripravilo v resne težave, ske bilance je največjega pomena | Mario Abram Rado Pišot-Sokol, num je nato še soglasno odobril za katere je bolje, da jih vidijo turizem. Zato tudi daje družba za « Črt Kolenc inMarija Valenčičeva poročilo Izvršnega odbora o sti- vnaprej. napredek te gospodarske dejav- Z v razpravi prispevali pomembne kih s tržaško federacijo PSI, iz- V odnosu na prejšnja leta bo nosti kar največja sredstva, temu - deleže in z vseh strani osvetlili volil s tem v zvezi novo komisijo letos tempo rasti in povečavanja. primemo pa moramo usmeriti - •-- — -------->-•■---------—:—=-------3---1— -- (Nadaljevanje na 2. strani) Delovni kolektivi stoje vnovič pred odgovorno nalogo: izbrati morajo nove organe delavskega samoupravljanja v svojih gospodarskih organizacijah. Morda bo tokrat nekoliko laže: več izkušenj imamo in novi gospodarski sistem jc v ekonomskih enotah pokazal že celo vrsto zrelih upravljavcev in prizadevnih gospodarjev. Tudi v pripravah na uvedbo novega sistema in upravljanja po ekonomskih enotah se je izkazalo lepo število delavcev s preudarnim presojanjem gospodarskih zadev, tako da kolektivom ne bo posebna težava izbrati kar najboljše gospodarje iz svoje srede v delavski svet. Težišče je torej na dobri in preudarni izbiri članov novih organov upravljanja, na dobrem kadrovanju, kot pravimo. Pri tem jc treba imeti pred očmi vrsto činiteljev, kot so širina razgledanosti in doslej pokazana gospodarnost, razumevanje in vsklajevanje potreb posameznikov in kolektiva, podjetja in komune, predvsem pa doslej pokazana volja do dela pri upravljanju podjetja. Pri tem je treba upoštevati še tudi družbeno vlogg in morebitne druge funkcijo posameznih predvidenih kandidatov. Le tako bomo dosegli, da se bodo novo izvoljeni člani bodočih delavskih svetov lahko dovolj posvetili delu v teh organih, od česar bo neposredno odvisno njihovo funkcioniranje, gospodarski uspeh podjetja in osebni dohodek vseh članov delovnega kolektiva. Zato: kar najbolj skrbno in preudarno izberimo kandidate za nove organe upravljanja v naših podjetjih. Priprave na volitve novih delavskih svetov in tudi volitve same pa bodo še prav poseben povod, da ocenimo naše dosedanje delo v svoji gospodarski organizaciji, naše poslovne uspehe in notranje odnose ter naš odnos navzven do komune in skupnosti. Poskusili bomo dognati, če morda lahko pri tem ali onem stroju, na tem ali onem delovnem mestu ne bi mogli prihraniti še kakšen dinar aH morda izboljšati in povečati proizvodnjo, zmanjšati materialne stroške in podobno. Sebe moramo videti ne samo kot proizvajalca in upravljavca v podjetju, marveč tudi kot potrošnika in upravljavca javnih zadev v komuni. Le razumevanje takšnega prepletanja skupnih interesov naj nas vodi pri vsem našem delu, pa bomo lahko uspešno zagotovili lepši jutrišnji dan! naloge članov Socialistične zveze za stike z zamejstvom in za delo proizvodnje precej manjši, ker ne z italijansko manjšino ter sprejel še nekatere druge kadrovske spremembe v komisijah okrajnega odbora. Glavne značilnosti letošnjega družbenega plana s številnimi primerjavami nasproti prejšnjim letom je okrajni odbor SZDL posredoval članom plenuma še pred sejo v 4. številki Vestnika. Zato Ko v naši upravi ugotavljajo število naročnikov po posameznih komunah, nikakor ne morejo brez pohvale mimo lirpcljske občine, kjer jo sorazmerno največ naročnikov in bralcev našega lista. Zato se boste nedvomno vsi strinjali z našo namero, da predstavimo javnosti tokrat dva hrpeljska veterana, ki imata precej zaslug za to, da se je »Slovenski Jadran« v teh krajih tako udomačil. A'oJislava dobrilo, poštarja na kozinskl pošti, priletnega moža s' 14-letnim poštarskim stažem, smo prestregli pozno popoldne prav ob njegovem povratku s terena. Lokve, Rodik, Tublje, Slope in celo vrsto zaselkov in naselij nam je naštel. Povsod je marljivi mož že pred leti našel za naš list dobro besedo in imel ob vsakem času pri roki naročilnico. Zato je v njegovi poštarskl torbi vsak petek JO Izvodov našega lista, ki pa bo- do, kot je povedal tovariš Dobrila, kmalu Se bolj obremenili njegova pleča. —Malce trdo gre zadnje leto, saj sem že krepko »počesal« svoj teren, v zelje pa ml hodijo tudi moji kolegi, Je dejal hudomušno tovariš Dobrila. Pa je kljub temu tudi v zadnjih dneh pridobil nekaj novih naročnikov, zato pričakujemo, da bo v njegovi poštarski torti kmalu dobilo »domovanje« vsaj še trideset Jadranov. Da tovariš Dobrila nI od muh, smo tudi zvedeli: rad namreč povpraša naše naročnike tudi o tem in onem, kaj na primer v listu pogrešajo: — Z zanimivimi dogodki po svetu preveč skoparite, reče tovariš Dobrila. Poznam okus ljudi pri nas, zato vam priporočam, da še kdaj povprašate pri meni o željah vaših bralcev. Prav, tovariš Dobrila, — na svidenje pri stotem naročniku! Očitali bi si površnost, če se ob tej priložnosti ne bi zglasilt tudi pri hrpcljskem trafikantu Jožetu FERLUGI. Takole pravijo o njem: — Pri Jožetu nikar ne povprašujte PISMO OKRAJNEGA ODBORA SZDL KOPER VSEM ORGANIZACIJAM IN ČLANOM SOCIALISTIČNE ZVEZE ¿ira <3y o Okrajni odbor SZDL je na seji, prispevale k nadaljnjemu porastu predvsem v delitvi dohodka, 2. marca, razpravljal o nalogah narodnega dohodka, pa je vendar škodljivo pa je tudi to, da nekate-Socialistične zveze glede družbe- naša temeljna naloga, da skušamo ri razumejo odnos do komune sa- stvovanja občanov pri obravnavanju različnih družbenih zadev. Vsem krajevnim Organizacijam SZDL priporočamo, da čimbolj razvijejo obliko javnih tribun, na je_inž. Aljancic v uvodnem po- nega jn gospodarskega razvoja doseči čim višji narodni dohodek mo skozi obveznosti rocilu govoril le o_ najvaznejsin okraia v letu 1962 v preteklih predvsem z dobrim gospodarje- Letošnje formiranje proračun- karakteristikah letošnjega razvo- leHh je nag okraj hitro odpravljal njem. Bolj smotrno izkoriščanje skih sredstev, zlasti pa dopolnilni katerih lahko prihodnje mesece zaostalost ter se približal gospo- proizvodnih naprav, višja storil- proračunski prispevek in poviša- se zlasti učinkovito obravnavajo darsko razvitejšim področjem, to- nost, boljša organizacija dela, nje davka na promet v malopro- gospodarjenje na svojem obmoe- da razvoj terja, da še nadalje z zlasti pa nadaljnje razvijanje ne- daji, so še posebno povzročili, da ju m kaj bi bilo treba storiti, aa vsemi silami podpiramo naglo go- posrednega upravljanja naj bodo občani zahtevajo uveljavljanje bi poslovne organizacije dosegle spodarsko rast. Zato je Okrajni temelji našega Še hitrejšega vse- načela javnosti v vsem poslova- čim večji uspeh, odbor SZDL na tej seji sklenil stranskega napredka v letošnjem nju družbenih organov. Hkrati s Javne tribune ne bi smele iti j a in osnovnih nalogah članov Socialistične zveze v tej zvezi. Na podlagi kritične ocene prvih izkušenj dela v ekonomskih enotah je treba reči, da moramo delo in razpravljanje usmeriti na to, koliko bomo proizvedli, kaj bomo proizvajali in za kakšno ceno, da podčrtati, da je tudi za leto 1962 letu. . nujno potrebno mobilizirati vse y komunalnem sistemu je » bomo našo proizvodnjo čimbolj süe na§ega okraja za nadaljnj0 se tem pa je bilo premalo prizade- mimo različnih oblik slabega go-vanja, da bi čimbolj ekonomično spodarjenja. Še bolj moramo za-uporabljali razpoložljiva sredstva, ostriti odgovornost v tem pogle- nribližali notrebam trea in Do- slle "asesa OK™j;l, za »I™1*"3" zlasti izredno pomemben skladen ,v , .T -------d,, Naša kritika mora biti uper- pnblizali potreoam trga m po utrditev gospodarske moči in s ''norčkih nre-ani- Pri uvedbi dopolnilnega prora- du. ¡\ asa kritika mora om u^r trošnikov ter jo tako napravili tem za skladen razvoj vseh druž- čimbolj rentabilno. Pri tem pa je benih panog; ob ustrcZnem dviga- seveda treba tudi to proizvodnjo nju žlvljenjske ravnl prebival- m gospodarski načrt svojega pod- s^va> jetja gledati v povezavi z našim splošnim gospodarskim načrtom Čeprav bodo nekatere in načrtom družbenega razvoja proizvodne naprave tudi razvoj tako gospodarskih organizacij kot vseh družbenih dejavnosti, hkrati pa vzporedna rast Kffuidarske močj in življenjske ravni občanov. V takih pogojih je nove lahko škodljiva težnja nekaterih "tVa"r nri Vem"obvežnost" državlja- finančnimi sredstvi, letos kolektivov, lil vidijo svoje delo ______ ,„,__ „,wta leni;™. in da 11 Z RAZŠIRJENE SEJE PREDSEDSTVA ObSS POSTOJNA čunskega prispevka občinski ljud- jena prbti razsipmstvu, proti ne- ski odbori niso dovolj mislili na racionalnemu trošenju sredstev, diferenciacijo prispevka. Prav ta- Na teh javnih tribunah moramo ko v ŠWilnih razpravah ai bilo še bolj doseči, da bo vse poslova- dovolj prikazano, da ni osrednja nje občine, zlasti pa poslovanje s finančnimi sredstvi, za občane nov, pač pa predvsem, kako dose- odprta knjiga in da pri porabi teh či s čim boljšim gospodarjenjem, sredstev čimbolj neposredno oaza katero imamo še velike rezer- ločajo vsi občani. Tudi o gospo-ve, višji narodni dohodek, s tem darjenju z raznimi skladi v ko-osebni dohodek in tako tudi višja munah (za stanovanjsko graditev, proračunska sredstva. investicijski sklad itd.) bi prav ta-Prihodnje tedne bodo občinski ko morali razpravljati obcam ter ljudski odbori dali v javno raz- dati svoje pripombe na njihovo pravo osnutke družbenih planov uporabo. Na razširjeni seji predsedstva ve o združevanju podjetij na Po- Udeleženci seje so v živahni jn proračunov za letošnje leto. Prihodnje mesece bodo clelov- občinskega sindikalnega sveta v stojnskem v preozkem krogu razpravi poudarili, da je reorga- okrajni odbor SZDL priporoča ni kolektivi,volili nove delavske Postojni, ki so ji prisostvovali ljudi in ob premajhnem sodelo- nizacija trgovskih podjetij v ob- Vsem organizacijam Socialistične svete. Dosedanji uspehi deiavsKin tudi predsedniki in tajniki sindi- vanju organov upravljanja, kar čini nujna, opredelili pa so se ZVeze, da v tem času organizirajo svetov so ze privedli do popoi-kalnih podružnic trgovskih in go- je povzročilo po mnenju posveta za formiranje dveh podjetij. Zdi čim širše razprave o gospodar-stinskih podjetij ter med drugi- v nekaterih trgovskih kolektivih se, da pri tej odločitvi niso pre- skem razvoju posameznih podvomi tudi predsednik republiškega negodovanja. Hkrati so ugotovili, tehtali vseh ekonomskih vzrokov, glj, predvsem pa, da to obdobje odbora sindikata trgovskih in go- da si v mnogih kolektivih razla- ki narekujejo združitev, pred- izkoristijo za čim širšo mobiliza- svetov so že privedli nejših socialističnih odnosov, sprostili so nove pobude ter poglobili spoznanje, da je od dela nas vseh odvisno, kakšna bo živ- OQDOra SlIlUlK-dUl uguvaMU m JU" ua al v iiiiiugm iwicivi.iv.iii icii-ici- ^Vi Iiai^iiu^ju . , linunjuju viui anau —— dpHvskl stinskih delavcev Slovenije Franc gajo smisel nedavnega priporoči- vsem pa ugodnosti, ki jih nudi cijo, da bo sleherni naš občan, ljenjska raven, iso\i aeid.\. Plazer, so prejšnji teden razprav- la zbora proizvajalcev enostran- predlagana varianta o ustanovit- vsaka gospodarska organizacija sveti bodo morali se bolj uiruH ljali o problemih okrog predvide- sko in kot absolutno obveznost, vi enega samega grosistično-de- in vsaka ustanova vsestransko položaj upravljavca, vpiiva-i a ne združitve trgovskih in gostin- ki se ji morajo podrediti, ne pa tajlističnega podjetja. razmišljala in si prizadevala, ka- vsebinski razvoj eiionoii skih podjetij postojnske občine. kot tehten predlog, o katerem Posvet se je v celoti izrekel v ko doseči čimboljši poslovni enot, hkrati pa tuai iia taw raz- Na posvetu so med drugim ugo- naj celotni kolektivi razpravljajo prid združitev v gostinstvu, me- uspeh in kako čimbolj učinkovito voj odnosov v koie.mvu, aa tovili, da so bile začetne razpta- in zboru sporoče svoja stališča, nijo pa, da bi morali vzporedno gospodariti z ustvarjenimi sred- sleherni član zainteresiran ' z reorganizacijo v tej panogi več stvi. čim boljšem gospodarjenju Te misliti tudi na reševanje proble- V letošnjem letu imamo velike velike naloge novih ue,a\skin ma družbene prehrane tako v Po- naloge tudi glede izvoza, saj naj svetov nam narekujejo, da POswr- stojni kakor tudi v drugih večjih bi bil naš okraj udeležen s 3 °/o v bimo za dober sestav bociocm or- naseljih v občini. skupnem državnem izvozu. Naše ganov upravljanja, prav tako pa Med zaključki, ki so jih z raz- poslovne organizacije pa bodo to zahtevajo tudi prispevek 5>ocian- širjene seje predsedstva ObSS nalogo tem laže izpolnjevale, Če stične zveze, da bodo priprave na J_ ----J. . f. . . . , - .— -------*—j- ..«i.-»..« -.7 delavske svete prea- NOVA POSLOVALNICA ZALOŽBE LIPE naslovili kolektivom, je predvsem si bodo z dobro organizacijo de- volitve prli Lipe ski lokalu sredi mesta je naša knji garna in papirnica mnogo pro-steje zadihala in pomeni za obmejno Sežano veliko in lepo pridobitev. Po svoji ureditvi in opremi lahko novi lokal mirno vzdrži jone lastnih sredstev. po drugih časopisih, če ne kupite prej »Slovenskega Jadrana«! — Bo že držalo, se Je Široko nasmehnil tovariš Ferluga. »Slovenski Jadran« Je naše okrajno glasilo in ljudje radi zvedo o vseh dogodkih pri nas, s čimer ste, moram reči, posebno v zadnjem času zelo na tekočem. In ost, takš-nole, ki včasih koga neprijetno požgečka, ste tudi nabrusill ... Sicer pa je tovariš Ferluga tudi sam naročnik našega lista, čeprav ima vsak teden 40 izvodov »Slovenskega Jadrana« na svoji prodajni mizi. — Veste, naši ljudje se lep čas niso mogli navaditi na mojo kol-portažo, misleč, da v trafiki časopis ni dovolj »svež«. Pa so se le navadili tudi na to mojo „stransko dejavnost. Kar pridite v petek ali soboto, ko dobim »Slovenski Jadran«, kajti v ponedeljek vam z nJim zlepa ne bom mogel več po-streči: 0 vlo<3 kulture v komuni koprska radijska postaja oziroma -------------------------------- gospodarskih organizacijah n s in 0 premajhni skrbi zanjo. Tova- njen domači slovenski program, tem povečanje sklada amoitiza- ri§ Maks BUc iz I]irgke Bistrke ^ gama nima potrebl£h ssred. je govoril o stanju v lesni indu- Etev za njegovo redno delo. Dal striji in njenih težavah ter o pri- je predlog, koliko naj bi posa- zadevanjih podjetja Topol, da bi mezne komune na Primorskem se z lastnimi močmi rekonstrui- prispevale skupaj z obema okra- ralo. Za vso lesno industrijo je jema za kritje letnih stroškov delovni kolektiv veliko zrelost. Z. L. cije v teh organizacijah, hkrati pa tudi povečanje obresti na ta valorizirana sredstva; te pa gredo v celoti zvezi. Najpomembnejša postavka je našem gospodarstvu člo- tek EnanbTsWen?hPnXglnodietUij značilno- daso ostale cene iinal" *** Programa. Tovariš .Sokol je vek. Ena bistvenih nalog Podjetij nih j -h ,lzdelkov nespremenje- nato ponovil svoj predlog, naj bi snSvgo7o°dSo siloPdoseže^' čim ^ že ^ * - ^ sredstva ¿bU fe G večjo proizvodnjo ob čim smotr- dukcljskega materiala in surovin pa neposredno nakazovanje iz ob ter se povečali tudi materialni gin radijski postaji. Ob zaključku POVEČANA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA nejšem izkoriščanju strojev .in šati. Zlasti je treba izločiti vso neproduktivno delovno- silo, po Trgovinska zbornica v Trstu je v svojem rednem mesečnem poročilu o nri OT n gospodarskem položaju tržaškega . - , ...,,. , , . področja - v januarju letošnjega leta se znatno povečale cene repro- Koper, ker je to bolj realno, kot zabeležila, da je indeks industrijske u-. i—ki_ . . ... proizvodnje v tem mesecu dosegel' 210,4, medtem ko je decembra znašal 207,0, a januarja lani 161 — računano na osnovi stanja leta 1053. Pri tem omenja poročilo, da so cene na drobno v glavnem narastle, kar je' vplivalo na znatno naraščanje življenjskih s Sel relobvanfsi!oPceloezmaPnj: * dvignili - osebni pre-. ^i'priporoči jemki. • činskim odborom SZDL, naj i Predsednik OLO Koper Albin sv0^ih komunah zagotovijo ome _______ drugi strani pa v primeru potre- Dujc se je v svojih izvajanjih za- n-l®na sredstva za Radio Koper, stroškov v primerjavi s prejšnjimi be produktivno celo povečati, ka- držal ob splošnem političnem po- ^svojem poročilu o vse _doij lrža-ko železnižko postajo se dar so dani pogoji, da se s tem lozaju, pogojenem z razpravami l u, ,. ™ ^ . je v prvem mesecu letošnjega leta od- bistveno poveča proizvodnja. To- o letošnjem proračunu in delitvi ^offiv S^ef nala.al tudi ffiS'. 'SSK variš Aljančič je pri tem navedel proračunskih sredstev ter o nji- .^sjav trgovinska zbornica omenja tudi, da primer, za koliko bi porastel hovem formiranju. Dotaknil se je. nekatere naioge s tem v zvezi lei je januarja stavkalo 3.91D delavcev, ki osebni dohodek ostalih delavcev, tudi problema različnih kriterijev predlagal ustrezne sklepe, ki jih sc. izgubili.157.209 delovnih w9 95 Ruše 328 313 Store 254 239 Kidričevo 310 295 Celje 249 234 Ravne 335 320 SI. Bistrica 295 280 Prav na vseh kilometrskih razdaljah je Koper v ugodnejšem položaju kot Bakar. Upoštevaje samo železniške vozni-ne za prevoz razsutih tovorov preko Kopra se izkaže, da bi industrijska podjetja letno prihranila od 104 do 176 milijonov (odvisno od prej navedenih treh variant pomorskega uvoza surovin). Iz študije, ki jo je izdelal ¡-Biro za študij razvoja tehničnih sredstev Skupnosti železniških podjetij Ljubljana«, pa še povzemamo nekatere ugotovitve. Obratovalni stroški na bodoči železniški relaciji Koper—Ljubljana—Jesenice so za 24 "/n nižji kot na relaciji Bakar — Ljubljana — Jesenice. Pri prevozu 600.000 ton blaga iz Bakra do Jesenic bi bili direktni prevozni stroški za 98,340.000 večji, kot stroški za prevoz od Kopra. Analiza železnice nadalje navaja, da bi družba pri zmogljivosti dveh milijonov ton prometa v luki pridobila letno za gradnjo železnice 326 milijonov. Ob primerjavi predvidenega prihranka na prevoznih stroških ter skupnih stroškov za graditev koprske železnice bi se proga izplačala že v dobrih 12 letih! (ž) t V t : l i l l : # V ) i Iz dneva v dan je bolj pestro In živo pristaniško življenje v Kopru ( } \ ) } ) ) ) J 0© Minuli petek Je bila v Kopru okrajna konferenca gostinskih, trgovskih in turističnih delavcev, ki jo je organiziral OSS, vodil pa njegov predsednik Franc Klobučar. Številni udeleženci, med njimi predsedniki sindikalnih podružnic omenjenih strok, predsedniki svetov za blagovni promet občin, predstavniki Trgovinske in Gostinske zbornice ter drugi, so se sestali z glavnim namenom, da bi razpravljali o aktualni problematiki notranje delitve in upravljanja v trgovini in gostinstvu, kjer so, kar moramo povedati uvodoma, močno zaostali za drugimi panogami. Vendar so številni drugi problemi, pretežno gospodarskega značaja, vsilili mnogo širšo razpravo, tako da sta bila notranja delitev in upravljanje le ena izmed obravnavanih točk. NAJBOLJ BOLNA TOČKA: PAPIRNATO UPRAVLJANJE Izvajanja člana predsedstva OSS Janeza Tomšiča ter kasneje predsednika Franca Klobučarja in gosta Franca Glazarja, predsednika Republiškega odbora sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev, so v celoti potrdili vsi ostali referenti, zastopniki sindikalnih organizacij gostinskih In trgovskih podjetij, da Je zaradi zavlačevanja in kasnejše naglice potekalo sprejemanje pravilnikov hudo formalistično, najčešče mimo razprav delavcev. Prav to. zadostitev golemu formalizmu, kaže danes v notranji delitvi in poglobljenem upravljanju vrsto vrzeli. Tako se še danes v večini gostinskih in trgovskih podjetij niso odločili za decentralizacijo obračunavanja dohodka po EE, ampak so sprostili samo razdeljevanje osebnega dohodka, ne da bi ga podredili rezultatom gospodarjenja. Zastopniki sindikalnih organizacij so se pomudlll tudi ob primerih nedemokratičnih odnosov vodilnih ljudi, predvsem v gostinstvu, do podrejenih članov kolektivov. Bojazen v nekaterih podjetjih, da bi prevladal duh zdravih socialističnih odnosov na osnovi popolne enakopravnosti članov kolektivov. Je čutil na lastni koži tudi sindikalni funkcionar nekega postojnskega podjetja, kjer Je bil v »križnem ognju« vodilnih ljudi izpostavljen hudi kritiki, čeprav je zastopal Interese delavcev. Posledce formalističnega upravljanja In živolarjcnja ekonomskih enot seveda niso prizanesle tudi ekonomskemu efektu predvsem v gostinstvu. sTorll-nost na osebo se Je v obratih SDS povečala od 1,140.000 din na osebo v letu 19G0 vsega na 1,198.000 din v letu lSfil. To Je vsekakor neuspeh, če upoštevamo porast cen, modernizacijo, da posebej ne omenjamo novega sistema upravljanja oziroma nagrajevanja, kar bi vsaj v drugi polovici preteklega leta moralo vplivati na storilnost bolj odločilno. V gostinstvu se Je v večini primerov izmaličlla tudi postrežnlna, ki Je namesto osnovnega namena, da bi služIla Individualni stimulaciji, postala element splošnega dohodka ter te Je marsikje prelevila v sredstva za reprodukcijo. Zato nI čudno, da smatrajo gostinski delavci uvedbo po-strežnlne izključno kot Instrument za povečanje gostinskih uslug, čeprav Je dolžnost podjetij, da nalagajo ta sredstva na samostojen račun Izključno za čisti dohodek, oziroma osebni dohodek, vsem znana. Razprava je tudi pokazala, da Je tako v trgovini kot v gostinstvu moči vnesti v pravilnike bolj dognane ln bolj stimulativne postavke kot na prl-■ mer v industriji, kjer morajo upoštevati kompliciran proizvodni proces. Ta ugotovitev še zgovorneje potrjuje zahtevo, da bo treba v gostinstvu ln v trgovini najti najkrajšo pot od sedanjega papirnatega na takšno upravljanje in gospodarjenje, ki bo tem ptitrtembnim gospodarskim panogam zagotovilo skladnejši razvoj, tisočim zaposlenih pa osnovne pravice upravljavcev. DVA »OBRAZA« INVESTICIJ Naložbe v trgovino ln gostinstvo so v tem letu sorazmerno visoke. Bolje povedano — detajllstlčna trgovina se bo tudi letos morala zadovoljiti z drobtinicami, seveda v kolikor že ne bo zajeta v močnejša združena podjetja, medtem ko bodo groslstična podjetja, ki jim čedalje glasneje odrekajo pravico do življenja v dosedanji obliki, zopet globoko segla v (posredno seveda: potrošnikov) žep. Nekatere predstavnike gostinstva pa zaskrbljajo znatno bolj letošnje Investicije v gostinstvo. 965 milijonov dinarjev, ki Jh najemajo v koprskem okraju iz zveznega investicijskega sklada, niso mačje solze. Zaskrbljenost tiči namreč v bojazni, da te naložbe, ki gredo Izključno za gradnjo novih gostinskih objektov, ne bodo ekonomsko dovolj efektne, da bi zadostile pogojno kratkoročno vrnitev v petih letih. Resda Je na prvi pogled razveseljivo, da bomo dobili toliko novih gostinskih objektov — avtocamp v Zu-sternl, turistični center v Rlžani, avtocamp ln restavracijo na Loreču, hotel v Postojni, vrsto gostinskih objektov ln prltiklln v piranski občini Itd. — vendar nI odveč poziv gospodarstvenikom, ali so zares temeljito proučili investicijske programe in našli dovolj zagotovil za tak» visoko naložbe. Niso redki glasovi, ki vse glasneje težijo za tem, da bi modernizirali raje že obstoječe gostinske in turistične objekte, kajti od skupno 327 gostinskih obratov oz. podjetij v našem okraju danes lahko še večini odrekamo nekatere osnovne pogoje za boljše poslovanje, sodobno postrežbo, higiensko ureditev itd. Vsekakor nI pretirana trditev » dvojnem »obrazu« investicij, posebno v takšni panogi kot je gostinstvo, kjer Je uspeh podjetja podrejen neštetim zunanjim čtnlteljem. NEODREJEN STATUS SEZONSKIH DELAVCEV IN DRUGO V gostinstvu sp čestokrat radi sklicujejo na sezonske delavce, l aa ^ drugim zapisal, da je na zadnjem zboru volivcev ponovno vzplamtelo jektov, Člani ankaranske krajev- jetjem, ki se bodo morala bolj skrajšanih pomolov, štoru, ki ga m jno i j ogorčenje zaradi težav pri oskrbovanju z osnovnimi življenjskimi ar- ne skupnosti pa so se obvezali, zavzeti za nekatere upravičene tikli, obrtniškimi storitvami itd. Urbanistični načrt raz namreč predvideva ureditev preskrbovalnega središča, ljilo potrebe tega rastočega turističnega središča na. IVuijstvui iiriuin. ihjc jyuwiuuaxv.ui uuiuuv, o pu^ia- or^e,«* oaiuua ¿jj.a. nun-iu -»iiuiia» vsciii rwcx jc ^«aaj clrmmriPiJi ■nnmnli Tako torej načrtovalci; ker pa bo pot od načrtovanja do uresničitve vilom dovoznih cest in poti, z je lahko koristna spodbuda za finančna priložnost, saj je kopa- Pal• ;uai rcr i"la ip nam tako zahtevnih načrtov za nestrpne Ankarančane nedvomno predolga, raznimi olepševalnimi deli v par- vse, ki bi lahko v svojo korist lišče z vsemi napravami izrazito z%sp ™ J; ^ tu vse kaže, da bo treba najti drugo (začasno) rešitev, za katero bodo kih itd. Ponovno so zaprosili za in v korist potrošnikov zadovo- turistični objekt, sredstva pa so iec razumeri zaravt. utiiu j ...................ljili nekatere osnovne zahteve strogo namenska. Morda bo kdo listov, ki jim m dovolj samo čo- Zakaj smo sprožili zamisel o P«ko J^gM^/SSS! morala imeti mnogo več posluha koprska trgovska podjetja, Obrtna del sredstev tudi ObLO Koper, zbornica in še kdo. Zal se do naslednjega zbora vo- livcev, ki je bil nekaj mesecev Za mnenje o ankaranskem »po- rov volivcev smo konec leta 1960 zatem, stvar ni pomaknila z mrt-trošniškem vozlu« smo povprašali sklicali v Konventu zborovanje, ve točke, zato je IO ObLO SZDL tov. Rada Pišota - Sokola, pred- ki se ga je udeležilo okrog 200 v Kopru ponovno proučil vzroke sednika občinskega odbora SZDL članov SZDL. Na tem množičnem zastoja in pozval ObLO Koper, Koper. Ker je bila SZDL koor- sestanku je bil temeljito proučen da naj zainteresira za ureditev dinator in pobudnik nekaterih dokončni program ureditve neka- trgovine z osnovnimi potrošniški-predlogov, katerih uresničitev bi terih objektov družbenega stan- mi artikli koprska trgovska pod-v dobršni.meri odpravila tegobe darda, v glavnem za potrebe po- jetja. Tudi do tega sestanka je Ankarančanov, je njen predstav- trošnikov, za počitniške dorfiove prišlo. Med drugimi sta bili za-nik prizadeto povedal naslednje: ter ankaranski hotel. Kolektivi stopani tudi trgovski podjetji — Na osnovi priporočil več zbo- teh turističnih objektov naj bi »Mesopromet« in »Jestvina«, torej stroki, ki bi lahko oskrbeli prebivalce ankaranskega področja v vsaj zasilno urejenih trgovskih lokalih z osnovnim potrošniškim blagom. Ker tudi na to pobudo ni. bilo odziva, se je problem preskrbe ankaranskega prebivalstva še za-, ostril in je ostal, kljub številnim ponovnim razpravam in zahte- prebivalcev Miljskih hribov, (bb) rekel, da lahko plavalci potrpijo, I • v Čeprav v neiahkih pogojih, Je sto- namene bodo izdali nekaj tisoč raz- rllo turistično društvo v Planini pri glednlc Planinske Jamo. Rakeku v kratkih letih svojega delo- Ce bi vsa turistična društva v na- vanja precej za uveljavitev tamkajš- Sem zaleclju tako skrbela za svoje njih znamenitosti in za samo zunanjo kraje, bi kmalu Izginilo marsikaj tl- podobo kraja. To Je pokazala tudi bi- stega, kar nam ne dela posebne časti, lanca o delu v preteklem letu, kate- To bi moralo veljati v prvi vrsti za vam ip> Hanpi nprpšen Ostalo ie rega Je upravni odbor podal na obč- Razdrto, Senožeče, Divačo, Kozino in vam' Ee aanes neresen- ^staio je Se nekatere obcestne krajo, skozi ka- negodovanje, ki mu botrujeta dva tere drvi na tisoče avtomobilov in av- osnovna vzroka: oskrbovanje z tobusov na naSc morje ali z morja v ži m j z industrijskim blagom zaledje. Zal ti kraji večinoma turistič- . , ,XT „ nih diuštev sploh še nimajo, r. r. ter razne obrtniške usluge v Kopru pomenijo izgubo časa in de-i .narja: vsaka pot v Koper pomeni namreč 200 dinarjev pribitka za kupljeno blago ali -r- denimp n za popravilo čevljev. —'----r - \ Kolektiv sežanske Jirlvnlce ob 10-letnlci fotanje po vodi, ampak si želijo preizkušnjo svojih fizičnih moči. Niso redki primeri, da si celo starejši ljudje merijo čas na 50, 100 ali več metrov, da vidijo, kaj že zmorejo. Pomoli torej ne bi služili le tekmovalcem, ampak tudi takim turistom za zabavo in osebno zadoščenje, kakor tudi za skoke. Končno naj še omenimo, da bi lahko med glavno turistično sezono organizirali vrsto tekmovanj v plavanju, skokih in va-| terpolu, ki bi bila ob luči reflektorjev vsekakor še ona zanimivost več za domače in tuje turiste. S svojimi dosedahjimi uspehi so plavalci koprskega obalnega pasu vsekakor zaslužili, da po tolikih letih razprav in moledovanj pridejo do provizoričnesa tekmovalnega bazena. Prav bi bilo, da bi odborniki občinskega ljudskega odbora vso stvar pretehtali in jo podprli. Prav pa bi tudi bilo, če bi o njem govorili na zborih volivcev in na sestankih Socialistične zveze. Treba pa bo pohiteti, .kaiti kredite smo dobili pod pogojem, da jih bomo izkoristili do začetka turistične sezone. »V HIŠI HOČEM IMETI MIR« KOLEKTIV BRIVSKO-FRIZERSKEGA SALONA V SEŽANI nem zboru pretekli teden. Društvo Je skrbelo za čistočo, ocvetličenje, avtobusni vozni red, orientacijske napise in pota, a krepko ji sodelovalo tudi pri ureditvi poti po Planinski jami in zavarovanju Ravbarjevega stolpa. Da je znalo za turistična vprašanja -zainteresirati tudi prebivalstvo, je pokazala polnoštevilna udeležba članstva in še mnogih drugih vaščanov. Se mnogo večji so načrti tega res delovnega društva. Po njegovi zaslugi bodo že letos v okviru postojnskih Pod zgornjim naslovom smo v jamskih Investicij eiektrificiraii jamo 6. številki našega lista objavili do sotočja Pivko In Raka, pozneje pa „_(.!„„ J„„n tudi pivkin rov do sifona. Eiektrifi- aktualno politično satiro, nana- , ■ v , kacija bo stala d milijonov, ureditev šajočo se na nekatere negativne v zvezi s tem vprašanjem smo okolice pa še 2 milijona dinarjev. Na pojave v 'družbenem upravljanju ^'edeli na svetu za gospodarstvo travniku levo od žage nameravajo J;J or,i„v, L,i, do ObLO Koper tole: . urediti camplng in nekaj hišic za tu- Pn nas sploh, smo pa kmalu dO- ^ , , , n riste, pred Jamo bodo postavili buffet, bili za objavo odgovor iz koprske — S proračunskimi sredstvi iz Brivsko-frizerski salon v Seza- osnovnih sredstev. V svojem pr- zaceli po sistemu »non-stop«. a namestili nekaj klopi, zgradili čakal- bolnišnice, kjer se je določena že znanih razlogov tudi letos v ni je konec februarja praznoval vem poslovnem letu je napravil novim načinom dela so si osvo-?an°o k oi i co° viih arj o v e g as p o m en i k al n skupina ob tej satiri očitno čutila Ankaranu ne morejo računati; svojo desetletnico. Krajevni od- novi salon izgubo, saj je realizi- jili tudi nove stranke. Nekaj zgo-napraviii pot nad prepadi in ob Unci prizadeto. sredstva, ki jih bomo dodelili KO bor Sežana je namreč 29. febru- ral le borih 255.000 dinarjev. Leto vornih primerov: leta 1952 je bilo dOI JMnov..Končno.pa.imajo v na- Mi tega 0dg0vora nismo obja- za komunalna dela, pa seveda ne arja sprejel sklep o ustanovitvi dni kasneje se odprli tudi odde- v njihovih delavnicah povprečno barjevem stolpu. Poleg dosedanjih vili, ker ne ustreza določilom'za- zaležejo za ureditev tega ali pa brlvsko-frizerskega salona v Se- lek za ženske. Kolektiv se je te- 30 strank na dan, leta 1961 210; orientacijskih tabel bodo postavili'še kona o tisku in o drugih oblikah onega trgovskega ali obrtniškega žani. Začetek je bil tako skro- daj okrepil, hkrati s tem pa se je vrednost osnovnih sredstev 1. 1952 druge proti Raiovemu Skocjanu in informacij, predvsem pa tudi ne lokala. Sicer perspektivni pro- men, da si je bolj skromnega sko- povečala tudi realizacija. In tako 43.000, ob koncu 1961 3,686.000 din. Freajamsisemu g.aau. v propaganune 2£Jradi tegaj ker ne ustreza res_ gram urbanističnega razvoja An- raj težko zamisliti. Dne 1. maja je začelo novo podjetje stopati Leta 1952 so realizirali 255.000 din, niči, saj so bile na javni razpravi karana postavlja v ospredje ure- 1952 so odprli delavnico, v kate- vedno bolj čvrsto. Razširili so od- leta 1961 pa 12,191.000. Leta 19o2 na okrajnem sodišču v Kopru dne ditev preskrbovalnega središča, ri sta bila dva delavca in imela delek za ženske, v Divači so od- je bil v delavnici en visokokvali-16. februarja menda zelo avtori- do uresničitve tega načrta pa je sta na voljo za 43,000 dinarjev prli novo poslovalnico, delati so ficiran in en kvalificiran delavec. tativno demantirane (glej »Delo« z dne 3. t. m., stran 4: »Odpust zaradi sodelovanja v javni razpravi«) takšne trditve uprave koprske bolnišnice, kakor je n. pr. naslednji stavek v odgovoru, ki naj bi ga objavil naš list: »Doslej jetje »Grosuplje«, občinški odbor še nismo opazili onemogočanja rk," Sv. Martin: Jože Prodan, javne razprave v kolektivu, du-Lucija: Valentin Mahnič, Dlno LEP DELEŽ IZOLSKEGA TOD V PRIPRAVAH NA TURISTIČNO SEZONO Iz Kopra: Andrej Sever, Vili Pirih. Iz Izole: Stane Rop, Maksimiljan Šiško. Iz Pirana: Ida Iskra, Gradbeno pod kupno Panger. Iz Sežane: Kazijo: Franc Gcrželj, Lipica: Betka Mevlja, Gorenje: Ivan Vidmar, Lokev: Anton Fonda, Franc Mlrošlč, Jožefa Mlač. Iz Postojne: Prestranck: Fanči Žagar. Iz Ilirske Bistrice: Anton Simčič. Iz Ilrpelj: Tatre: Jože Gustlr.čič, POV-žanc: Franc Grandoč, Ivan Nedoh. Iz Skoplja: Dr. France Debovc. Iz Maribora: Skalko Kavčič. Iz Francije: Martina Kociančlč. danes so. v delavnici zaposleni 4 visokokvalificirani in 12 kvalificiranih delavcev. Vrh tega se je v podjetju doslej izučilo obrti 10 učencev, priučil se je en delavec, medtem ko je eden napravil mojstrski izpit. Člani kolektiva so se udeleževali tudi strokovnih tekmovanj in na njih dosegli prva mesta — tako na okrajnem ka- TOVARIŠI POŠTARJI! Pred kratkim je imelo izolsko hkrati s tem povečal tudi promet ter zelenega okolja — vrtov ze- šenja demokracije v samouprav- Turistično olepševalno društvo v trgovini in gostinstvu. Na zboru lenic, sadnega drevja itd. Ker so nih organih...« SVOj ietni občni zbor. Društvo pa so opozorili na hibe, kot so že lani ugotovili primere uniče- «or tudi na republiškem tekmo- To pojasnilo objavljamo spričo šteje 230 članov, od tega 41 mla- slaba povezava med potovalnim vanja urejenih parkov, letnega vanju, ponovljenih zahtev prizadetih, da dincev in mladink in 15 juridičnih uradom in hotelom Zoro ter za- kopališča in zelenic, je občni zbor Slovenski Jadran mora objaviti članov (gostinska podjetja in go- sebnimi oddajalci sob, tudi turi- sklenil predlagati občinskemu njihov odgovor. — Uredništvo spodarske organizacije). Nagel stični domovi in weekend hišice odboru, naj bi kršivce kaznoval razvoj turizma v Izoli je ugnal v so bile slabo zasedene, saj je bila z administrativnimi ukrepi. Za kozji rog vse tiste, Id so dvomili, tod povprečna zasedba le 90 dni. radi boljšega delovanja društva da bi se utegnila Izola razviti v Živahna razprava je nakazala in večjih uspehov so na občnem bela krajina je l. marca prispela kraj s turistično dejavnostjo. V potrebo po gradnji izletniške re- zboru ustanovili hortikulturno na Reko, primerjavi z letom 1958, ko je na- stavracije na Loreču in na ure- sekcijo, ki jo bo vodil 9-članski BrHAC Je skozi Suez prispela 5. mar-Vaše sodelovanje je doslej dalo pravil turizem v Izoli prvi plah ditev avtocampinga. Le-tega naj odbor in mu bo načeloval inž. £ ' 2g" februarja odoiuia iz Bože kar lepe rezultate in vsak dan korak, se je lanskoletni promet bi uredili v Tomažičevi ulici bli- Slavko Gaberc. Na kraju so izvo- stonaJ p/ot'i pristaniščem Charleston Našn naročnika Kari in Ana prihajajo v našo upravo novi in več kot podvojil. Leta 1958 je bilo zu počitniškega doma Anhovo, lili nov 17-članski upravni odbor, in Savannah. v"ian?i T* «nnta Pmo v Kali- novi naročniki, ki ste jih prido- v Izoli 2.300 domačih in 358 tujih Razprava je opozorila na to, naj ki ga vodi dosedanji predsednik Bohinj je v Kopru vkrcala tovor in fnmiii 7tia dnmn iz Hrastovell bili med vašimi znanci in prija- gostov, v lanskem letu pa 4,797 bi bolje skrbeli za ureditev fasad dr. Branko Furlan. R. D. °aPiuia P™ti New vorku. p°i Ko^'uf's^ ^fiša^a za hudo telji. Vendar pa ima v nekaterih domačih gostov in 1177 gostov iz ¿¿8JK «okSt nesrečo ki io je prebivalstvu primerih nasa uprava težave za- inozemstva. Kar zadeva nočnine s -Dalmacije prizadejal nedavni po- radi tega ker so mnoge naročil- turistov, je podoba' takšna: lani tres Ker sta okrog 100 km od- «ice izpolnjene nečitljivo, zato je bilo v Izoli 30.653 nočmn do-' dalipna od San Francisca kier ie vas prosimo, da vse naslove, pa mačih in 3.148 tujih gostov. Od-fueMlovanski konzulat sta se tudi svoja imena in priimke pi- stotek nočnin se je v primerjavi ŽnSla da bi svoi orisnevek žete z VELIKIMI ČRKAMI in z letom 1958 povečal za 369 od- ^ , , - - rf)BFH„„. 1p i7 za pon e s r e č e nc e ^ se da razločno. Hvala! stotkov. Razumljivo je, da se je ^i^ S°boS o^pVk- - israa Izola še danes nima bencinske no kozinski, vendar bolje oprem- tudi orek Slovenskega Jadrana. Te dni smo dejansko prejeli ček za 15 dolarjev na naše ime; protivrednost nad 11 tisoč dinarjev smo posredovali občinskemu odboru "Rdečega križa v Kopru, ki vodi akcijo za pomoč ponesrečencem v Dalmaciji. Posredovali smo mu tudi prisrčno pismo, v katerem Kocjančiča občuteno sočustvujeta s prizadetimi. V njihovem imenu, v imenu kolektiva in bravcev Slovenskega Jadrana ter vse naše družbe plemenitima darovalcema naša naijskrenejša zahvala! obvestilo czp Primorski tisk ima že naslednje telefonske številke: glavni direktor in direktor komerciale in založništva 21-431; uprava podjetja, založba Lipa, papirnica In glavno skladišče 21-472; knjigejna 21-161 in tiskarna 21-490. Letošnje pustovanjo med kopr6k|ml Šolarji poli—Palcrmo—Solun — Dubrovnik —Benetke—Trst—Reka—Koper. DUBROVNIK je 2. marca odplula 12 Eleusisa. GORANKA nadaljuje pot iz San Die-ga v severnoameriška pristanišča. Lattakije odplula Aleksandrijo. KOROTAN je 2. marca prispela V Beyrouth. LJUBLJANA je 2. marca odplula iz Tuapseja proti domovini, MARTIN KRPAN je 23. februarja Odplula proti Aleksandrlji in Baru, PIRAN je 8, marca odplul Iz glbcnika v severnoameriška pristanišča. POHORJE je 6. marca prispela v Tuapse. ROG je v piranski ladjedelnici. TRBOVLJE je 1. marca prispela v Yo-kohamo ter bo 20. marca odplula z Japonske, ZELENGORA Je 2. marca odplula lz Vallarooa v Avstraliji, pelje »Rlsnjak« limone iz Haife," 11. marca pripelje »Boka« kavo iz Korta-Upravni odbor obrtnega podjetja gene, »Mljet« pripelje 12. marca sli.d-»Elegant« Koper razpisuje kor iz vzhodne Nemčije, okoli 15. ^ marca bo spet v koprski lulci »Dobro- MESTO RAČUNOVODJE ta« s tovorom pomaranč lz Izraela, ^Arrrii-, 7» rtmin mr snran ■d^^i. „ - v „ s tovorom pomaranč bo 15. marca pri- iAVUU LrL>Ul-lU iULAUUNU i^ogoj. samostojna moc b prakso. pliaa tudl »pivnik«, is. ali 19. marca y PORTOROŽU razpisuje mesto Plača po pravilniku podjetja. — bo »Lovčen« pripeljala kavo, 20. In _Te,-.TT„ -1! ' T Prošnje s popisom službenih mest 21- marca »Slovenija« nakladala bKi_iAiJit>i_.JNiivA-f\iabavu ala sprejema uprava podjetja do 25.' £v°zda f^^a^^^klad^a^čezoce- končana osemletka. Plača tega meseca, anka »Bovec«. po pravilniku. no nejevoljni. Razen tega postaja dili tudi mehanično delavnico, Izola čedalje bolj privlačna za kajti sedanja komaj zadovoljuje tuje in domače turiste, ki seveda osnovne potrebe. — (bb) prihajajo tjakaj v prepričanju, da bodo lahko oskrbeli svoje železne »konjičke« z gorivom. Kakor so nam povedali v Izoli in potrdili pri podjetju »Istra-Benz« v Kopru, bo letos končno tudi ta pomanjkljivost odpravlje- p^^^^/^^^^i^^Ta^ na. Julija bodo odprli v Izoli so- £en t0vor, v glavnem južno sadje in dobno bencinsko črpalko, podob- kolonllano blago, nekatere pa nato naložile tovor za Bližnji vzhod in ZDA. Za zdaj so napovedani prihodi «na ■?? nn R (n naslednjih ladij: 8, aH 9. marca pri- Štev. 11 — 9. marca 1962____»SLOVENSKI JADRAN« ______ KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA * KULTURA IN PROSVETA fr KULTURA 8M PROSVETA _>V KULTURA SM P RAZPRAVA OKROG KULTURNO-PROSVETNIH VPRAŠANJ NAJ DOBI POTREBNI POUDAREK V KOMUNI JU O o h?i sanja šolstva in telesne kulture in Moderna galerija v Piranu, Qkrajni svet za kulturo in pro- Kot vsi okrajni sveti je tudi jali. Toda prav zaradi premajhne ^ov^Pol®^ tudi o delu Svet za kulturo in prosveto na razgledanosti našega delovnega krXbInTiXkicij pa nimajo ?bči"?klh svet°v X Preteklem le- prvih sejah v letošnjem letu naj- Človeka nastane večina težav. Da ^edviden h za kulturo in prosve- tu' t?lavna ugotovitev je bila. da prej pregledal lanskoletno delo, bi to stanje izboljšali, bi bilo tre- F' v ili?^bistriški izolskiin svetl v k°munah nlS0 odigrali potem pa sprejel program dela ba sredstva za kulturnoprosvetno ižanski komuni Obč^ne so sicer niso odpirali razprav za letos in razpravljal o družbe- dejavnost višati, čeprav so ta "S, o določenih vprašanjih kulture m Id t l' 1 '1 1 1 1 'olra rtioničn u-uiu^dllll vpj.dacliijiii ahiluj-c iii nem planu ter"o planu investicij sredstva že predvidena višja, kot 3u™ d ¿ev prosvete ter sodelovali pri njiho- na področju kulture in prosvete. so bila v preteklem perspektiv- p^torov za SvobTde in Sosvet- vem reševanju. Enega, izmed vzrokov za tako stanje je treba iskati v tem, da so ti sveti v večini občin tudi za šolstvo in za telesno kulturo in so zato reševali v glavnem le zapleteno šolsko problematiko svojega področja. WSá m V;' Wmm I 11 ' & I »P«iili4 pfe: ^mm HÜ. ' ' mm Sil 111 "■'■■. r-.^L ■: v.-t wÊmmMÊ Razen tega je na zadnji februar- nem obdobju. Nadaljnji razvoj bi - društ zlasti pa za klube. ski seji Okrajnega ljudskega od- pomenila uzakonitev skladov za To(Ja rgzen povežanfa števila do_ bora Koper odbornik ter pred- kulturo m prosveto. Vse to so opremljenih klubov bo treba sednik Sveta za kulturo in pro- važna vprašanja in jih ne gre za- iačati tudi mrežo ljudskih sveto tovariš Stane Skrabar na- nemarjati, kajti tudi to so vlaga- kn;ilžnic in predvsem potujočih vezal svoja izvajanja na področje nja, ki se rentirajo.« knjižnic, ki naj bi obiskovale sle- kulturnoprosvetne problematike. Priznati pa je treba, da v pri- J i , zaselek Za razPravo 0 kulturnih in pro- Med drugim je dejal: merjavi z drugimi leti daje le- ' svetnih vprašanjih v komuni ni »V pretek1 osti smo vse preveč tošnji družbeni plan nekaj več Plan investicij sicer navaja ostajalo na sejah sveta časa, še vlagali ^ v gospodarsko graditev poudarka kulturi in prosveti. Si- zneske, za katere so se obvezale manj prostora pa v programih in vse r-emalo za kulturnopro- cer so ta sredstva še vedno občine in okraj, dalje zneske, ki dela. Izjema je le občina Koper, svetno ;n politično izgradnjo na- skromna spričo vseh potreb in naj bi jih prispevala podjetja, go- kjer sta ta dva sveta ločena, de- šeea delovnega človeka. V preve- pušča tudi letošnji družbeni plan spodarske organizacije ali zborni- loma pa tudi Sežana, kjer imajo liki' vnemi za našel gospodarski ob strani zato še vrsto nerešenih ce, toda že samo primer Kultur- za vprašanja kulture in prosvete razvoj smo to področje zanemar- vprašanj, vendar pa predvideva nega doma v Kopru nam kaže, da posebno komisijo. so to še dokaj dvomljive po- Nujno bi bilo, da bi primer stavke. Kopra ali pa vsaj Sežane posne- Okrog vprašanja koprskega mali V vseh naših komunah, Še Ljubljanska Drama gostuje te dni v Kopru in Izoli z dramo Mirka Zupančiča kulturnega doma teče že dolgo- prav posebno na tam kjer so hiSa na robu mesta. Pred kratkim je bila praizvedba tega dela v Ljub- kulturnega aoma tece zc aoigo f^v pobuuiiu pa umi, Kjei &u jjani, kjer je doživelo delo lep sprejem. Avtor je orisal minevanje meščanske 0 letna razprava m govorili smo ze vprašanja kulture m prosvete ze družine, v kateri se splete klobčič usodnih konfliktov treh generacij: starejša 1 O številnih načrtih. Najprej je šlo vrsto let zanemarjena. Ob vseh generacija je zasidrana v predvojnem življenju, mlajša je doživela osveščanje <► 1 • dvorano nntpm 7a nre- nrenosih komnelenc ra7nrav od- v narodnoosvobodilni vojni, najmlajša pa si išče prostor na soncu v današnji t za kino dvorano, potem za pre prenosin itompetenc, razprav, oa družbi. Kazcn tega skuša Zupančič v svojem delu še izostriti nekatere morai- ? ureditev gledališča, končno pa locanja lil pa tudi formiranja ne pr0bleme in Jim dati tudi družbeno-kritično obeležje. Drama je postala * smo vsi spoznali potrebo, da bi skladov v komunah dobiva tudi *..........................— —---—'"•<■»"»' tako središče, kot je Koper, nujno kulturnoprosvetna problematika moralo imeti kulturni dom. Ime- svoje mesto in jo bo nujno reše- •jffiSftl : lip Wf-iiil problemi založniške dejavnosti Svet za časopisno in založniško dejavnost Zvezne industrijske zbornice združuje 121 časopisnih podjetij in 59 založb v naši državi. Zdaj pripravlja svet osnutek novega zakona o časopisni in založniški dejavnosti ter proučuje probleme, ki jih je prinesla nova ekonomska politika. Poudarjajo, da je založniška dejavnost zadnja leta znatno napredovala kljub težavam založniških gospodarskih organizacij. izbrali so filme za jugoslovanski festival Med 101 filmom, kolikor jih je bilo prijavljenih festivalski direkciji, je selekcijska komisija izbrala 50 filmov, ki jih bodo predvajali v uradnem programu IX. festivala jugoslovanskega dokumentarnega m kratkega filma od 9. do 14. marca v Beogradu. Te filme je napravilo 12 filmskih podjetij in Filmske novosti, med njimi pa so tudi po 4 filmi iz proizvodnje Viba in Triglav filma. Filme ki niso prišli v ""dno konkurenco, pa bodo predvajali izven festivalske dvorane z zeljo,_ da bi bila popolnejša slika proizvodnje dokumentarnih in kratkometrazmh filmov. mednarodna razstava lesorezov Ta mesec bodo odprli v ljubljanski Moderni galeriji mednarodno razstavo lesorezov. Razstavljalo bo 161 avtorjev iz 19 dežel Lvrope Afrike, Azije in Amerike. Največ eksponatov bodo razstavile Zahodna Nemčija, Švedska, Švica in Jugoslavija. ' zvezna razstava uporabne umetnosti »vizualne komunikacije« „n,ctnivm> unnrahne umetnosti Jugoslavije in Dru Š novan je tudi že odbor za grad- vati skladno z vsem razvojem. tako zanimiv poskus kritične analize nekaterih moralnih problemov našega dne Uprizoritev v ljubljanski Drami je režiral Mile Korun, igrajo pa Angelca Hlebcetova, Slavka Glavinova, Lojze Rozman, Janez Rohaček, France Presetnik in Vida Levstikova REFORMA OSNOVNEGA ŠOLSTVA NUJNO TERJA TUDI REFORMO UČITELJIŠČA IN GIMNAZIJE Potem ko so člani Okrajnega val posebno začasno komisijo; ki njihovih šolskih forumov, se je grajena, ima pa tudi internat, sveta za šolstvo pregledali in oce- naj prouči to vprašanje in pred- razvila živahna razprava, kje naj Centra za lesno stroko v Novi nili svoje delo ter dosežene uspe- laga ustrezno rešitev. Ta komi- bi bil sedež bodoče pedagoške Gorici^ ne bo. Svojstveno rešitev he v "lanskem letu, so sprejeli sija je zdaj izdelala poročilo, v akademije za Primorsko. Kopr- so našli Goričani tudi ža svojo program dela za letos. To je bilo katerem je obrazložila potrebo po čani so bili mnenja, da bi bila ta- učiteljsko gimnazijo: dva oddel- delo prvih sej letošnjega leta. Ob višji učiteljski izobrazbi, kot jo ka šolska ustanova, v Kopru prav ka bosta v Novi Gorici, eden v tem je bil deležen razprave tudi nudi sedanje učiteljišče, in pred- potrebna, priznati pa so morali, Tolminu in eden y Idriji. so nastala v zadnjih treh letih. Iz Ljubljane bodo prenesli razstavo še v vsa druga glavna mesta republik, verjetno pa bo odšla tudi na pot v tujino. vukotiCev »nadomestek« kandidat za oscarja | Piranu, italijanskih šol v Kopru, teljsko gimnazijo, .vprašanje bo- Med izbrane filme, ki pridejo v P.oštev kot kMdldati za vl);oko Luciji, Sečovljah, Piranu, več po- dočega razvoja pa je, ali bo to filmsko nagrado Oscar, je ameriška akademija za umetniške in doku- ♦ _____J,' —j-.-j... __ ___---- mentarne filme uvrstila tudi risanko Dušana Vukot ča »Nadomestek« šolskega Centra za kadre v bla- doči učitelj široko splošno izob- jo novo stavbo v Novi Gorici, ki možnosti sodelovanja, skupnega govnem prometu v Izoli, Gostin- razbo. Sedanje učiteljišče naj bi je bila namenjena centru za les- finansi.ranja in lokacije bodoče skega in Pomorskega centra v postopoma preraščalo v-tako uči- no stroko. Stavba sicer še ni do- šolske ustanove. — Z. L. Tak o bo Vukot i č tekmoval z veterani na tem področju, kot sta Disney in Walter. spodbude za pisanje učbenikov Kot dobra oblika, da bi dobili solidne učbenike, se je izkazal razpis natečajev, S to obliko si zvezni in republiški organi prizadevajo, da b pospešili pisanje in izdajanje učbenikov ter priročne literature za strokovne šole. Razpravljajo tudi o možnosti, da bl razpisali zvezno na g rado za najbolj uspela dela iz šolske literature in povečali avtorske honorarje. izdajateljska dejavnost jugoslovanskih esperantistov Časopis »Britanski esperantist« Je objavil podatke o izdajateljski dejavnosti esperantlstov v tridesetih državah za obdobjejod 19«i do 19B1. V teh statističnih podatkih zavzema Jugoslavija prvo mesto številnih drugih publikacij izhajajo v naši državi tudi trije esperantsKi časniki' v Ljubljani »La iuda štelo«, v Zagrebu »Jugoslavia fervojisto« in v Beogradu »Jugoslavia esperantisto«. pravil, adaptacij, nadzidav in po- samostojna šola ali le posebni dobno v raznih manjših in večjih oddelki gimnazije. Druga stopnja krajih. študija bi bila pedagoška akade- mija, na kateri bi trajal speciali-Ena najvažnejših tonk razpra- zjrani študij dve leti, in sicer za Nad vprašanjem, kaj smo do- ne poznata. Štipendist bi moral ve zadnje seje okrajnega sveta razredni in za predmetni pouk v napravili v našem okraju za biti seznanjen z delom in razvoza šolstvo pa je bila o vprašanju osnovnih šolah. svojo inteligenco in svoje stro- jem podjetja ali ustanove, ki ga reforme učiteljišča oziroma gim- . ..... kovnjake, se moramo močno za- štipendira, poznati bi moral nje-nazije. To ni naše specifično Konkretni predlog komisije je mjsjjjj_ xo je res težka in zahtev- ne probleme, le tako se bo lahko vprašanje, ampak reforma osnov- bil, naj bi se z^ novim solskim na nai0ga> vendar je ne-bi smeli ob vstopu na službeno mesto ta-nošolskega pouka že dolgo terja letom 1962/63 pričelo ukinjati do- pUSf,m vnemar. Nekatera podjet- ko j vključil v proces dela. n bU-skladne spremembe tudi v sred- sedanje učiteljišče^ v. Kopru in da 0¿n 0kraj resda štipen- ke seznanjanja so lahko najootj njih šolah. Prav posebno seveda bi se v okviru učiteljišča začela ¿¿mj0j {oda giede na možnosti in različne. Vsekakor bi bile počit-na učiteljišču, ki naj vzgaja stro- istočasno učiteljska gimnazija, p0trebe še vedno premalo, in še niške prakse v podjetjih in usta-kovno usposobljen kader za pouk medtem ko bi s pedagoško aka- t0 ve(^rat sila nesmotrno. Morda no vali, prisotnost štipendista na na osnovnih šolah. demijo počakali tako dolgo, da ne bilo napaki ¡jj kadrovsko zasedanjih delavskega sveta ozi-^ Pogoji dozorijo. Po mnenju ko- vprašanje v okraju in v občinah roma občinskih odborov zaželena Je ze prea CaSom lmeno" misije pa bo to v solskem letu poostrili in ustanovili komisije oblika. Nemara ne. bi bilo slabo, 1963/64 ah najkasneje 1964/65. Ze (Č£ jih še ni)> ki naj u ugotovile, ko bi štipendist že v začetku ve- prej _pa^ bo potreben center za iz- in strokovnjaki so po- del, kakšno delovno mesto bo ob reden študij, ki naj bi omogočil trei,n} ter ustrezno temu vodile koncu študija zasedel, saj bi mu absolventom dosedanjega učitelji- hadrovsko politiko. Tako se ne bi bilo to večja spodbuda pri štu- šča izreden študij m izpite na ze dogajalo, da bi imeli v eni panogi diju. obstoječih pedagoških akademi- kadra preves> v drugi gospodar- Zaželeno bi bilo, da bi se ob- i ■ i31 .X!fi° panogi pa premalo. Pri-'tem činske komisije za štipendiranje — V vse i občini je knjižnica — DU je organizirala med dru- »Kaj vas v naročenem listu naj- jL',1^^ -, • qtrokovno USD0. . , ... . „ , t . , , , . ..... sa/mdv Uirski Bistrici Zanimanje gim tudi ciklus predavanj za bolj zanima?« Zelo številni so bili TzVaian^a je ko- ™j b^ komisije mislile za več let oziroma kadrovske komisije te- za^iran j e j e z s! o velik o, še večje starše, kljub nekaterim oviram pa o ^ri, ^z^jajnpranja ^^ZTseToTspo^stvl obS Z^^K^^nj^ pa bi bilo, če bi imela knjižnica dokaj redno in sistematično^ po- politika, kmetijski nasveti, šport, Jbi ge £ organiz^ciii peda. se b0 gospodarstvo občine tov okraja Koper in njegovimi primerno čitalnico v kombinaciji tekajo^ tudi ostala[ predavanja za nesreče dalje romani m « goškc akademije povezali z go- s klubom, Lani je imela knjižnica vse občane. Na terenu so imeli dogodki. Posebno za važne do- rišk5m> za italijansko pedagoško ali okraja razvijalo. občinskimi komisijami. Skupno Važen faktor politike štipendi- naj bi izdelali kriterije za pode- ranja naj bi bil v bodoče tudi Ijevanje štipendij, ki naj bi po- m SSfi^&V1^ ZčinZnjaS^Č: trlnaTa- Ä^Äm^ akademijo pa s puljskim okrajem. p,avilnejSi odnos med Stipendi. stali m0ralna obveza tudi za pod- zaselke obiskujeta dve potujoči žejo, da si ljudje želijo šolo za poročati o njih časopisi bolj ob- knjižnici življenje (Kuteževo) in poljudno- širno m čimbolj objektivno. znanstvena predavanja (Knežak). — Glasbena šola v Ilirski Bi- .... strici ima 140 gojencev in le dva — V Knežaku imajo delavno stalna glasbena pedagoga in dva dramsko družino. Lani so pripra- honorarna. Šolnina je zelo nizka: vili uspelo predstavo za vaščane, 300 din mesečno. In če se občani potem pa jih je povabila zadruga pritožujejo, da šola ni odigrala in podjetje Javor, naj bi igral t tiste vloge, ki bi jo morala, je posebej za člane njihovih kolek- vzroke.prav gotovo iskati tudi v tivov. Obljubili so jim plačilo, ki teh podatkih. so ga požrtvovalni igralci takoj SU) ki p0£asi prhni, po jesenskih po- Ker so seji prisostvovali tudi stom. in štipenditorjem. Večkrat jetja ali ustanove v občini. predstavniki goriškega okraja in se štipendist in štipenditor niti Drago Kocjančič Gozd je dišal po mokri travi; po le- gh Orllmnpk kniiffp IMATE RADI BRAHMSA .. Izdala sprehodu ali življenju, nekako hva-i. ki ooSasi orhni. oo iesenskih no- V UlUOmeK 12 KnJ1Se JLli B/1U1 Dlk,rtniUOJi . . . ¿¿UcUci ,ežnost k ve0ji od n e tak0 raz- „ ... ^ubuj. J,......, - _ , , , __ „ ležnost, ker so večji od nje, tako raz- sklenili vrevustiti V sklad za na- teh. Ustavil je pred majhno restavra- O založba Lipa V Kopru, prevedel M. V., opremil ivl. Arnez lični in tako podobni obenem. Zagle-* * - — ■ ■ - -'jo in naglo stopil okrog avtomobila, dala je pred seboj Marca, svojega „„„ ....................... v istem trenutku Je zagledala pred moža, ki ga je zapustila hkrati z la- pošteno uporabiti svoje mišice, da je ,„inrlii, ro^^^ipnii, f.mtnv. ki «o sehni zid v svoii solil, nasnroti ooste- godnim življenjem, in obraz nekoga — V okviru zavoda Delavska , televizorja. V vasi si namreč Ç'J ,. , , ■ „ , . univerza dela od oktobra lani tu- k[¿b s čitalnico in s „- ^z pa sem le bleda kopija du- di nižja politična Šola, ki ima na- — • -■ men izoblikovati splošen profil javnega in družbenega delavca. V Ilirski Bistrici so predavanja ^zUČ^ejšelzgovore. '-M no«Bbi'St'piti vodo. njegovem glasu je ^T^&w^'mo?**™. ^JfSo^c dvakrat tedensko, dva oddelka - Odlično se počutim. In razen te- Paulo prebudila. Roger, kaj dela Roger? Nima .pravice, dobri spremljevalci. Kaj ni ze to ne- nižje politične Šole pa sta Še V — V Ilirski Bistrici SO Z anketo ga mi manjka poguma. Moral bom — Roger je zadržan, je rekla. Dru- nihče je ne sme obsoditi, da se mora KaJ neizmernega. ■K-noZnlcn in v Nnvnkračinah Vsi ugotovili, da prihaja 88 vrst raz- poskrbeti, da se ne boste preveč dol- gače bi me ne bilo tu. na tak način postarati; mliče, niti ona — Ste žalostni? je vprašal Simon. KnezaKU in v novuKTu^uiu.«.. v« u.y ' f , . riqq gočasili, in zato si nabiram sil. —Tega se zavedam, je rekel s ta- sama ne... Obrnila se le k njemu in se naît trije oddelki lepo uspevajo, ličnih. Časopisov, ki imajo oiaj Restavracija je bila skoraj' prazna ko žalostnim poudarkom, da se je — Verjetno se vam zdim še nekoliko smellnila, ne da bi odgovorila. Sla sta Zal pa DU ni uspelo organizirati naročnikov. Med temi so vsieil in natabar zlovoljen. Simon je mol- zmedla. bolj smešen in cmerav kakor snoči, naprej, nrpvotrpbnp mladinske nižje PO- tudi pripadniki JLA, V papirnico čal in Je molčal šo naprej, ko sta na- Do konca kosila sta govorila še o je tiho rekel Simon. Ali pa morda nridušeno rekel Simon prepoireone miaainsKe ni¿j pu uui f_h/IV.„ nrihn- ročila kosilo. Paule se kljub temu ni svojih poklicih. Simon je oponašal ce- mislite, da je vse to samo komedija ,,Y V 3 ni t„J^JtžV litične šole, ker pri tem ni aooua m v proaajaine luuat» ^ v»™.- niti najmanj dolgočasila! Čutila je, lo razpravo, posvečeno zločinu iz stra- mladega fanta, ki vas hoče raznežiti? . ..".' , '' i . y p dovolj pomoči pri mladinski or- ja Še nadaljnjih 1509 časopisov, da je to hoten molk, da ima Simon sti. Nenadoma, sredi zagovornikovega Sedel je nasproti nje, njegove svet- „, 'i sIet,m. jaz, mm, „„virnrin V anketi je bilo' tudi vprašanje: že pripravljen razgovor za kosilo. Bil govora, je vstal in nameril prst v le oči so bile rahlo motne in obraz Jaz vas oocuuujem. ganizaciji. v ^ j je menda vedno poln potuhnjenih mi- Paulo, ki se Je na vso npč zabavala: je imel tako gladek, tako ponujen, M ga poslušala. Bilo je pozno. Ro- sll, Kakor maček. — In vas, vas obtožujem, da niste da bi bila skoraj položila roko nanj. ger jo je bil morda klical, da hi sku- — Tako veliko bolj spominja, Je ne- izvršili svoje človečanske dolžnosti. . _ NCi nC- je rekia, zamislila sem P°PiIa kavo. Morda je zamudila, nadoma zameketal, oponašaje kro- V Imenu pokojne žrtve vas obtožu- se __ mislila sem tudi na to, da ste Bekel je, da bi v soboto odšla, da bi 03 jača, in Paule se je, presenečena, na jem, ker ste zanemarili ljubezen, ker ge liekoijko premladi za take stvari. Preživela nedeljo nekje na deželi. Ali glas zasmejala. se niste zmenili za svojo dolžnost, biti In brez dvoma preveč ljubljeni. bo iahko dobila prost dan? Ali se bo — Kaj vedno tako odlično posnema- srečni, ker ste živeli z izgovori, z laž- ,<„,,„,„„ ri„„r, nJemu sploh še ljubilo? Ali pa Jo bila , , . , -v, te druge? ml in z vdanostjo v usodo. Obsojeni , 7 ^a11j,^be'i;en Je trcI,a t0 silmo cna t!sti!l obljub, ki mu jih Upravni odbor mednarodnega umetnike iz ízvenevprosklh dežel. _ Se kar Zal nlmava veliko skup- bi morali biti na smrt, obsojeni boste "" " " ' -..--.- simpozija kiparjev »Forma viva« Posebna strokovna komisija bo nih znancev. Ce bom posnemal ma- na samoto. je te dni že razposlal razpis pre- do konca aprila zbrala gradivo, mo, boste rekli, da sem nedostojen. Prenehal je in na dušek spil koza- ko naših predstavništev v tujini simpozij pa bo zaživel 1. julija nekoiiUo satena, malo bolj na desno, ter likovnih organizacij za ude- in bo trajal do konca avgusta. Po dalo več okolja, več toplote?« ležbo na letošnjem simpoziju v končanem srečanju bo upravni . - to je sicer nesramno, ampak ze Kostanjevici in Portorožu, Pred- odbor - videvajo, da se bo letos zbralo katalog, Pa vendar: »Ali nimato vtisa, da bi rec vina. Paule se nI niti premaknila. tako kot lani — izdal l0_^^ašega včerajšnjega prijatelja si V katerem bodo med nisem dovolj ogledal. In razen lega je kel. Pojdite, greva se sprehodit. Zdaj je ponoci izviia ljubezen', kadar (to je postalo zares lepo. je vedela) si življenja ni mogel pred- Skupaj sta šla ven, prijel jo je za stavljatl brez nje in kadar se mu je roko in nekaj časa sta hodila brez njuna ljubezen zazdela 'tako očitna in besed. Jesen je z vso milino legla močna, da se ji ni več izmkal. A brž ...............Pauli v srce. Mokri, porjaveli, poho- ko je stopil skozi vrata, brž ko je na — Najhujša, Je rekel. Zame nI nič jeni, na tla prilepljeni listi so se po- pločniku zavohal silni vonj svoje ne- hujšega in neizogibnejšega. Ničesar časi mešali z zemljo. Začutila je neke odvisnosti, ga Je spet izgubila. Med se bolj ne bojim. Kakor sicer tudi vrste nežnost, do te tihe postave, ki vožnjo je bila redkobesedna, Simonu drugi ne. Toda nihče tega ne prizna, jo drži za roko. Ta neznanec je po- se je zahvalila za kosilo in izjavila, Mene pa včasih prime, da bi zatulil: stal za nekaj minut spremljevalec, s da jo bo veselilo, če ji bo kdaj telc- — Strašna obsodba, je rekla in se nasmehnila. 20 kiparjev iz raznih držav, med drugim vsi podatki o umetnikih, v^c^nStekS?eC™bmiltall. Paulc se strah me JeTstrah me je, ljubite me. katerim hodiš po zapiiščenem drevo- foniral. Simon jc nepremično gledal njimi 4 jugoslovanski umetniki, ki sodelujejo pri Simpoziju, ter je nasmehnila. - TUdI mene, je rekla kakor nc- redu pod konec leta. vedno je čutila za njo, ko je odšla. Počutil se je sil- Prvič bodo letos povabili tudi reprodukcije njihovih deL — Res je. hote. nežnost do svojih spremljevalcev, na no utrujenega in nerodnega. Čestitka DARIJU VALENTlCU iz Kopra, . ki je te dni diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, k diplomi čestitajo sošolci, prijatelji in znanci. OE VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! MAGNETOFON, manjši, kupim. - Ivan Muvrin,.. krojač, Delnice. NOVO G ArAŽO PRODAM za Opel Record ali za Fiat 1100. Garaža je železne konstrukcije, obložena z deskami in se lahko montira v šestih urah. Informacije dobite v gostilni v Hr-vatinih. STALNO HONORARNO MOC za vzdrževanje počitniškega doma v Piranu sprejme takoj trgovsko podjetje PETROL v Ljubljani. Ponudbe pošljite na PETROL, Ljubljana, Vošnjakova ulica. PREKLIC Preklicujem neresnične besede zaradi očetovstva Alojza Celcar-ja iz Portoroža in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Terezija Vogrin, Piran, Zupančičeva 22 Obrtno podjetje »Elegant« Koper proda po sklepu upravnega odbora iz svojih osnovnih sredstev: 3 MOŠKE ŠIVALNE STROJE znamke »Necchi« na nožni pogon, 1 ŽENSKI ŠIVALNI STROJ znamke »Neumann«, pogrezljiv, v brezhibnem stanju. Prednost pri nakupu imajo podjetja in družbene organizacije 14 dni po objavi. Po tem roku lahko stroje kupijo zasebniki. ZAHVALA Dne 1. marca se je za vedno poslovila od nas naša draga mama, teta in babica URŠKA MAHNE . Zapustila nas je borka, parti-zanka od 1941. leta do osvoboditve. Junaško je prestala mučenja v italijanskih fašističnih zaporih. Zaradi posledic trpljenja nas je prezgodaj zapustila. Za požrtvovalno pomoč in sodelovanje ter za izkazano čast pokojni mami pri pogrebu se toplo .zahvaljujemo: osnovni organizaciji ZK iz Tovarne pletenin v Sežani, osnovni organizaciji ZK iz T.ater, vsem ostalim družbenim organizacijam in vsemu prebivalstvu Tater. Žalujoči: hčerke Marija, Albina, Polda, Francka, Vida in Ivanka z družinami: sestra Tereziia, brat Ivan ter ostali sorodniki. Tatre, 2. marca 1962 Na podlagi 43. člena zakona o finan-siranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47/39) in na podlagi 10. in 55. člena pravil kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih liiš občine Sežana, razpisuje Komunalna banka Sežana DRUGI NATEČAJ za posojila za gradnjo stanovanjskih hiš za leto 19G2. X. Komunalna banka Sežana (v nadaljnjem besedilu banka) bo dajala na tem natečaju posojila iz kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Sežana za gradnjo stanovanjskih liiš družbenim pravnim osebam in osebam v delovnem razmerju. 2. Posojila na tem natečaju se bodo dajala ob pogoju, da je s posojilom in z drugimi sredstvi prosilca zagotovljena popolna izgradnja objekta, za katerega se išče posojilo. 3. Prosilci morajo prispevati k investicijskim stroškom tudi svoja lastna sredstva, in sicer najmanj: a) zunanja trgovina 60 '/o b) komunalna podjetja, prometa in gozdarstva 40 •/» c) industrija, rudarstvo in gradbeništvo 30 °/o č) notranja trgovina, gostinstvo in obrt 20 '/o d) kmetijstvo 15 'h e) politično teritorialne enote in. zavodi s samostojnim finansiranjem 10 % f) ostale družbene pravne o^ebe 35'/» g) osebe v delovnem razmerju 50 '/« od predračunske vrednosti investicij. Najvišji znesek posjila za osebe v delovnem razmerju znaša 1,700.000 dinarjev. 4. Posojila na tem natečaju se bodo dovoljevala po obrestni meri, ki ne sme biti nižja: v a) zunanja trgovina 5 '/• b) komunalna podjetja, promet, gozdarstvo, industrija, rudarstvo, gradbeništvo, notranja trgovina, gostinstvo, obrt ter ostale pravne osebe 2 Vo c) kmetijstvo, politično teritorialne enote, zavodi s samostojnim finansiranjem ter osebe v delovnem razmerju 1 */i Rok za vrnitev posojila ne sme biti daljši kot 15 let. 5. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli prosilci: a) družbene, pravne in fizične osebe, ki so z varčevanjem zagotovile del aH v celoti potrebna sredstva za udeležbo pri najemanju posojila. b) Šteje se, da jo ugodnejša tista ponudba, ki nudi: 1. najbližjo lokacijo do delovnega mesta ponudnika aH njegovega delovnega kolektiva, 2. krajši rok odplačila posojila, 3. višjo obrestno mero, 4. ekonomično gradnjo, 5. ugodnejši sistem gradnje (blok, vrsta, individualna stanovanjska hiša), G. ugodnejše upoštevanje potreb in dohodkov oseb v delovnem razmerju kot število potrošnikov. Ce je po tem vidiku več ponudb . enako ugodnih, se šteje za ugodnejšo tista ponudba, ki daje po vidikih pod a) in 2. do 4. točke pod b) ugodnejši finančni efekt. Ce pa je več ponudb po vidikih prejšnjega stavka enako ugodnih, so sprejme tista, ki nudi ugodnejši sistem gradnje. - • G. Vsakdo, ki se poteguje za posojilo po tem natečaju, mora položiti varščino na rač. G02-15-G17-9 pri Narodni banki Sežana v višini 1 "/o od predračunske vrednosti investicije. Kdor odstopi od ponudbe, izgubi položeno varščino v korist sklada, 7. Zavarovanje odobrenega posojila za osebe v delovnem razmerju mora biti naslednje: zemljiškoknjižni izpisek pristojnega sodišča, administrativna prepoved na prejemke, potrdilo o višini mesečnih prejemkov in vlnkulaei-ja zavarovanja. 8. Dokumentacija, ki jo je treba priložiti ponudbi, obsega: a) investicijski program, Investicijsko tehnično dokumentacijo, b) predračun gradbenih stroškov pri gradnjah v lastni režiji po seznamu in predračunu gradbenega materiala, ki so bo nabavil oziroma po vrsti del, ki se bodo plačala s posojilom, c) analiza potrebnih sredstev po trnnšah, v katerih naj bi se podalo, d) potrdilo gospodarske organizacijO aH drugo družbene pravno osebe o posojilu, ki ga je prosilcu dala, e) izjavo prosilca o višini posojil, ki jih je za to gradnjo že prejel iz družbenih sredstev. Gospodarske organizacije morajo ponudbi priložiti poleg dokumentacije iz prejšnjih točk od a) do e) še: — izpisek iz registra o vpisu, — sklep delavskega sveta oziroma občinskega zbora, da odobrava zadolžitev ter izjavo o odstopu vsakoletnih sredstev sklada skupne porabe do višine dospelih anuitet v korist stanovanjskega sklada za vso dobo posojilne pogodbe (pristanek na blokiranje sredstev), — od banke potrjeni izkaz o višini lastnih sredstev, s katerimi misli sodelovati pri gradnji, — potrdilo banke o kreditni sposobnosti gospodarske organiza-cije, . — uradno listino o pravici uporabe stavbnega zemljišča. Politično teritorialne enote morajo svoji pismeni ponudbi priložiti poleg listin iz točk 8) od a) do e) še tole dokumentacijo: — sklep najvišjega organa politično teritorialne enote o najetju posojil po določbah zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57), — sklep najvišjega organa politično teritorialne enote, da bo leta v vsakem letnem proračunu zagotovila ustrezna sredstva za plačilo dospelih anuitet, — dovoljenje politično-teritorlalne enote, da sme banka v primeru zamude seči na njene proračunske rezerve za plačilo dospelih terjatev iz posojilne pogodbe, — od banke potrjen izkaz o lastnih sredstvih, s katerimi misli sodelovati pri gradnji, listino o pravici stavbnega zemljišča. Zavodi, ki so pravne osebe, ter družbene organizacije morajo poleg listin iz točke 8 od a) do e) priložiti ponudbi za posojilo še tele listine: — soglasje in zagotovilo ustanovitelja, da bodo vsako leto v proračunu zagotovljena sredstva za plačilo dospelih anuitet, — poroštveno izjavo ustanovitelja ali pristojne politično-teritorlalne enote, — od občine potrjen izkaz o lastnih sredstvih, s katerimi misli sodelovati pri gradnji, ki mora biti vidiran od banke, pri kateri ima svoj tekoči račun, — listino o pravici uporabe stavbnega zemljišča. 9. Prošnje za posojila po tem natečaju se bodo sprejemale 20 dni po objavi v časopisu Slovenski Jadran, in sicer za investicije, ki se bodo začele izvajati v letu 19G2, za investicije, 10. Udeleženci bodo o izidu natečaja obveščeni pismeno. 11. Ponudbe se napravi na obrazcu, ki ga izda banka, in se vlagajo pri Komunalni banki Sežana v zapečatenem ovitku z označbo »drugi natečaj za posojila za gradnjo stanovanjskih hiš«, in sicer po pošti ali osebno. 12. Glede vsega drugega veljajo za natečaj določila zakona o finansira-nju gradnje stanovanj. Soglašam Predsednik upravnega odbora kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Sežana Vladimir Fakln Komunalna banka Sežana direktor Vincenc Trampuž RAZPIS . T ' T Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Izola razpisuje na podlagi členov 10, 43, 46 in 47 zakona o flnan-siranju gradnje stanovanj (Ur. 1. FLRJ št. 47/59) ter členov 10, 13, 15 in 24 pravil Stanovanjskega sklada občine Izola in po sklepu, sprejetem na svoji redni seji HO dne 20. 2. 1962 V. natečaj za posojilo za. dograditev stanovanjskih hiš za stanovanjske zadruge, ki gradijo na območju občine Izola, do zneska 25,000.000 dinarjev. 1. Natečaja za posojilo se lahko udeležijo stanovanjske zadruge. 2. Posojila bomo odobravali ponudnikom, ki imajo ali bodo imeli dograjene stanovanjske hiše do III. gradbene faze (t, j. v surovem stanju pod streho) oziroma ki razpolagajo z materialom in gotovino, ki jim omogoča' zgraditi hišo z lastnimi sredstvi do vključno III. gradbene faze. 3. Višina posojila za trosobna in večja stanovanja do 1,500.000 dinarjev. 4. Rok dograditve 1962,-1963, leto, 5. Pogoji, pod katerimi bo odobreno posojilo: a) najnižja obrestna mera 2,5 Vo, b) najdaljši rok vračanja 30 let, c) rok črpanja posojila 1 leto po podpisu pogodbe. 6. Ponudnik mora položiti varščino do roka vlaganja ponudb v višini 2 "/o od zaprošenega posojila na bančni račun št. 602-11-867-03-229 pri Narodni banki, podružnica Koper. V primeru, da ponudnik odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist Sklada za kritje manipulativnih stroškov, 7. Ponudnik mora zavarovati zgradbo pri DOZ in zavarovalno polico vin-kuliratt v korist Sklada. Izvršiti je vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi in preskrbeti odstopno izjavo na mesečne prejemke. 8. V ponudbi za odobritev posojila je treba navesti: 1. priimek, ime in naslov ponudnika, 2. višino zaprošenega posojila, 3. dokumentacijo, ki obsega: a) odobren glavni projekt, b) predračun stroškov po potrjenem glavnem projektu, e) analizo sredstev v tranšah, d) izjavo o višini posojil, ki jih je že dobil iz drugih virov, e) listino o pravici uporabe stavbnega sveta, 9. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki: — ki nudijo večjo soudeležbo, — ki ponudijo krajši rok odplačila, — ki ponudijo večjo obrestno mero, — ki dokažejo, da bodo dosegli nižje cene za stanovanjsko enoto. 10. Ponudbe za natečaj za posojilo z vso potrebno dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti z vidno oznako »Natečaj za posojilo« pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica 7. 11. Rok vlaganja ponudb je do 20. aprila 1962. Stanovanjski sklad občine Izola V soboto zvečer so v Postojni zaključili tridnevno občinsko finalno tekmovanje posameznikov v streljanju z zračno puško za Zlato puščico. V kvalitetnem finalu so smeli nastopiti vsi strelci, ki so na predhodnih družinskih prvenstvih zadeli vsaj 250 od 300 možnih krogov. V finalu je nastopilo 47 strelcev, z odličnim rezultatom in nepričakovano osvojitvijo Zlate puščice pa je zlasti Eresenetil član SD I-Iruševje Peter kerjanc, ki je še mladinec. Za seboj je pustil vrsto znanih tekmovalcev, med njimi tudi inž, Krivca in Mikole-tiča. Na tem tekmovanju je ponovno dosegel lep uspeh pionir Andrej Bra-tož, ki je z 266 krogi osvojil častno sedmo mesto. Rezultati: 1. Peter Skerjanc 279 (SD Hruševje), 2, Andrej Mikoletie 272 (SD Center), 3. Nikola Maksimovič 271 (SD Borac), 4. Janko' Požar 270 (SD Gozdar), 5. Amer inž. Krivec 268 (SD Gozdar). Ker je na občinskem tekmovanju devet strelcev zadelo nad 260 od 300 možnih krogov, so si s tem priborili pravico za sodelovanje na bližnjem okrajnem prvenstvu posameznikov za Zlato puščico 1962. V nedeljo je bilo v Postojni tudi ekipno prvenstvo postojnske občine za leto 1962 v streljanju z zračno puško. Nastopilo je deset štiričlanskih ekip strelskih družin, zmagalo pa je moštvo strelske družine Center Po- SE O GARAŽAH NA ŠPORTNEM IGRIŠČU K notici, ki je izšla v Slovenskem Jadranu od 2. marca 1.1. pod naslovom »Na športnem Igrišču gradijo garaže«, bi bilo potrebno pripomniti tole: 1. Garaže so zgrajene na zemljišču, ki je privatna last in ki je izven samega igrišča. 2. Lastnikom garaž je ravnateljstvo gimnazije dovolilo samo dohod do garaž in to pod takimi pogoji, da ne bodo absolutno v ničemer motili športne dejavnosti na igrišču. 3. Kdor se hoče podrobneje informirati o tej zadevi, naj se oglasi v ravnateljstvu gimnazije, kjer bo dobil na vpogled pogodbo, s katero se lastniki vozil obvezujejo, da bodo strogo spoštovali njene določbe. Ravnateljstvo gimnazije stojna v postavi Mikoletie, Jurca, Bra-tož in Glažar. Rezultati (ekipno): 1. SD Center 1.029 krogov, 2. SD Gozdar 1.014 krogov, 3. SD Borac 982 krogov, 4, SD Hruševje 969 krogov in 5. SD Prole-tarcc 953 od 1.200 možnih krogov. Med posamezniki je bil najuspešnejši inž. Amer Krivec (SD Gozdar) z 277 krogi, slede pa Skerjanc (SD Hruševje) z 263, Jurca (SD Center) z 263, Djušič (SD Borac) 260 in Mikole-tlč (SD Center) 260 od 360 možnih krogov. Po zaključku tekmovanja je pred- sednik Obč. strelskega odbora Ernest Sav razglasil rezultate obeh tekmovanj ter pozval tekmovalce k nadaljnjim prizadevanjem za dvig kvalitetne ravni strelskega športa na Postojnskem. Najboljšim tekmovalcem je podelil diplome in praktične nagrade, za njim pa je spregovoril tekmovalcem še tehnični vodja strelskega odbora inž. Amer Krivec. Ker v nedeljo zaradi napornih tekmovanj v ekipnem prvenstvu ni bilo mogoče izvesti tudi 2. kola občinske strelske lige, bo to tekmovanje te dni. A. Miklavčič V nedeljo so v Kooru organizirali žensko strelsko tekmovanje Mali rokomet MLADINCI KOPRA SE UVELJAVLJAJO V nedeljo je bil v Kopru prijateljski dvoboj v malem rokometu med Koprom in Rovinjem. Rovinj je zastopalo .moštvo, ki sodi med najmočnejše v Hrvatski Istri, medtem ko so Koper zastopali pretežno mladinci. Reno-mirani gostje so zmagali s 30;19, kar je zelo časten izid za Koprčane. Pri Kopru zaslužijo pohvalo mladi igralci Bandelj II., Sa-ksida, Trunkl in Cetin, medtem ko sta bila pri Rovinju najboljša Jelinič in Sponza. DIJAKI MED SEBOJ V- soboto so se srečale v Kopru športne eldoe Šolskega centra kovinarske stroke iz Kopra in Industrij-sko-kovlnarske šole iz Pulja. Rezultati: ROKOMET: Koper : Pulj 16:14(11:7); MALI NOGOMET: Koper : Pulj 4:0 (2:0); KOŠARKA: Koper : Pulj 42:36. ROJSTVA V koprski porodnišnici so rodile: MARIJA SKERBIC iz Dobrave — dečka; KATICA ZOLIC-RUKAVINA iz Pirana — dečka; ŠTEFANIJA PELI-CON iz I-Irvatinov — dečka; MARINA MARSlC iz Gažona — deklico; ANA VUK iz Raven — dečka; FRANČIŠKA DROBNIC iz Izole — dečka; JOŽEFA ŽAGAR iz Pirana — dečka; FIORE-TA KRIŽMAN iz Buj — trojčke; BERNARDA BRATKOVIC iz Kopra — dečka; DORINA PEČAR iz Sareda — deklico; EMA PRODAN iz Ankarana — deklico; ANGELA FRAS iz Dragonje — dečka; MARIJA FANTINIC iz Premancana — dečka; MILENA KOPAČ iz Bride — deklico; ANA KLARIC iz Buzeta — dečka; PIERI-NA BOLOGNA iz Sareda — deklico; ALBINA GROBISA iz Temnice — dečka; ANGELA ČERNEKA iz Buzeta — deklico; ZORA OKRETIC iz Izole — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: IRENA STURM iz Landola — dečka; ŠTEFANIJA OBLAK iz Ilirske Bistrice — deklico; OLGA BRATOVS iz Vipave _ dečka; MARIJA LAKOTA iz Ilirske Bistrice — deklico; CVETA JURIC iz Drnovka — dečka; ANTONIJA SEGA iz Grahovega — deklico; ANTONIJA FABRICIJO iz Kozarne-ga — dečka; MARIJA VUKELIC iz Smlhela — dečka; KRISTINA LOGAR iz Vrbovega — deklico; ALBINA VI-ClC iz Velike Bukovice — deklico; ALMA SPERNE iz Tomaja — deklico; IVANA GREGORC iz Ajdovščine — dečka; DANILA GOMBAC iz Nakle-ga — dečka; ANA KRECIC iz Budanj — deklico; BERNARDA BOZIC Iz Planine — deklico; LILIJANA SLEJ-KO Iz Vipavskega križa — deklico; LJUDMILA PREMROV iz Gline — dečka; LOJZKA SPACAPAN iz Vo-gerskega — deklico; MARIJA FAJ-DIGA iz Hrašč — deklico; JOŽEFA KRIŽAJ iz Dol. Logatca — dečko; MARCELA JAGER Iz Lipe — deklico; PAVLA URBAN CIC iz Velike Pristave — dečka. POROKE V KOPRU: NORMA GORELA, uslužbenka CZP Primorski tisk Koper, in GVERINO KAVALIČ, pek iz Kopra; FIORELA NEGRO, šivilja iz Rojcev, in PASKO ZUNIC, vodovodni instalater iz Reke; ALMIRA NUS-DORFF.R, bolničarka iz Ankarana, in BRUNO OLENIK, bolničar iz Hrvati-nav; MARJETA HUIC, gospodinjo iz Elerjev, in ALDO BORDON, mizar iz Elerjev; ROZALIJA SKRT, šivilja iz Kopra, in FRANC SKERJANC, avto-mehanik iz Gradišice; GERMANA JERMAN, delavka iz Bertokov, in FRANČIŠEK ZADNIK.AR, ključavničar iz Črne vasi; KARMELA MON-TANIČ, gospodinja iz Črnega kala, in SILVANO CEPAK, mesar iz Čepkov; MARIJA KOZMAN. delavka iz Kopra, in IVAN FERJANCIC, mizar iz Kopra; MILKA TOMlC, gospodinja iz Ljubije, in ANGEL GRBAC, kmet iz Krkavč; IVANKA MIKOLJ, uslužbenka iz Izole, in SILVERIJ JOGAN, strojni ključavničar iz Izole; VIOLE-TA EENCIC. uslužbenka iz Kopra, In ILIJA VUKSIC, pomorščak iz Kopra; SILVESTRA RACMAN, natakarica iz Nasirca, in FRANC CEPAR, mizar iz Rodika. V IZOLI: MARIJA MIKLAVClC, delavka iz Sareda, in SVOBODAN TULJAK, šofer iz Izole; MARIJA LA-PANJE, trgovska pomočnica iz Dvorov nad Izolo, in SILVAN ZUDEH, delavec iz Trsta: MARA ZUNIC, delavka iz Sareda. in MARJAN GUZIC, kmetovalec iz Sareda; LJUBICA RI-VIC, gospodinja iz Sareda, in LUD-VIK GUZIC. delavec iz Sareda; . JOŽEFA UJClC iz Izole, in ANTO LO-VRIC, Čevljar iz Zelenlke. V Postojni: EMILIJA MARINSIC, trgovska pomočnica iz Postojne, in FERDINAND PREMRL, finomehanik iz Malega Ubeljskega: MARIJA GER-ZINA, uslužbenka iz Slavine, in IVAN GLAZAR, kmetijski tehnik iz Koč. V Sežani: ALBINA LEVER, bolniška strežnica iz Sežane, in FRANC TAVČAR, kinooperater iz Sežane; JUSTINA-FRANCISKA SUŠA, čistil-ka iz Senožeč, in BAZILIJ-IVAN MOZE, delavec iz Storij. UMRLI SO: V KOPRU: Duško Remec, Marino Križman, Mirela Križman in Mirko Fras. V IZOLI: Ana Zerbo, rojena Cah, stara 70 let; Avguštin Rihter, star 78 let; Marija Serment, stara 64 let; Matija Kaligarič, star 84 let. V sežanski občini: Štefan Belaj, star 32 let, iz Sežane; Jožef Mejak, star 75 let, iz Jurišč št. 7. v preteklem tednu so se javili Postaji za transfuzijo krvi v Izoli naslednji krvodajalci: DELAMARIS IZOLA: Slavka Gre-gorič; SGP GRADBENIK IZOLA: Gabrlel Bohinee, Dunja Rop; MAVRICA IZOLA: Milan Cotlč; MEHANOTEHNIKA IZOLA; Ljubo Bera, Frane Cančl, Franc Grgič, Valerija Lazar, Darko Stare, Bernard Šinkovec; ObLO IZOLA: Franc Baša, Emil Gr-bac, Baldomir Testen; Obč. odbor SZDL IZOLA: Stane Rop. v počastitev osmega marca, mednarodnega dneva žena. Nastopile so ekipe iz Kopra, Izole in Postojne. Vso pohvalo zasluži mlada strelska ekipa Tomosa, ki so jo šele pred kratkim ustanovili, vendar se je disciplinirano odzvala vabilu in dosegla zadavoljivo število krogov. Ni pa pohvalno, da se vabilu nista odzvali strelski ekipi iz Kopra in Pirana. Prvo mesto je osvojila strelska' ekipa »Darko Marušič« iz Izole. Tekmovalke so zbrale 623 krogov: Zmagovalke so imele močno konkurenco v Postojnčankah, ki so zaostale le za devet krogov. Tretje mesto je zasedel Tomos s 447 krogi. Med posameznicami je zmagala Marica Replč s 166 krogi, druga je bila Alenka Lupine (162 krogov), obe iz Izole, medtem ko je tretje mesto osvojila Postojnčanka Elvira. Gerželj s 159 krogi. UKREPI ZA VARSTVO ZDRAVJA IN HIGIENE V tem tednu se je začelo zaščitno cepljenje otrok proti raznim nalezljivim boleznim. V teku je cepljenje proti črnim kozam za otroke, ki so se rodili leta 1961, 1960 in 1959, če še niso bili zaščitno cepljeni proti tej bolezni. Ponovno pa bodo cepljeni proti črnim kozam tudi šolarji prvih in zadnjih razredov osnovnih šol, kakor tudi tisti, ki so bili v prvih treh letih • starosti že uspešno cepljeni proti tej nevarni bolezni. Učenci, ki so se vpisali v . prvi razred osnovnih šol v šolskem letu 1961-62, bodo istočasno s ponovnim cepljenjem proti črnim kozam ponovno zaščitno cepljeni tudi proti davicl in tetanusu. Predvideno je tudi cepljenje proti otroški paralizi za vso mladino do 20. leta starosti, če še ni bila zaščitno cepljena. To cepljenje bo s sodobno vakclno in se bo cepivo zaužilo z vodo ali drugo osvežujočo pijačo. Istočasno bodo cepljeni proti davici, oslovskemu kašlju in tetanusu otroci, ki so bili rojeni leta 19G1 ter tisti, ki so starejši od osmih let, pa še niso bili proti tem boleznim cepljeni. Te dni se je začela na vsem obalnem področju našega okraja splošna akcija za uničevanje glodalcev. Akcijo izvajajo posebne ekipe, trajala pa bo do srede aprila. Ker deratizatorji polagajo struD, ki je življenjsko nevaren, opozarjamo občane, naj pazijo na otroke in domače živali, da ne bodo prišli v stik z zastrupljenimi vabami. DOKLEJ ŠOLA V KOVACNICI? Te dni so imeli v Šmarju pri Kopru zbor volivcev, na katerem so razpravljali o družbenem načrtu in o proračunu. Ena najbolj mučnih vprašanj je bilo vprašanje nove šole, ki je še vsa zavita v oblak meglenih postavk. Pouk v Šmarju imajo še vedno v zakajeni kovačnici in volivci so zahtevali, naj bi to stvar prej ko mogoče rešili. Nič manj žalostno ni bilo tudi vprašanje ceste, o kateri so že ničkolikokrat razpravljali in ki nezadržno propada. Letošnji družbeni načrt ji ni privoščil niti besedice. Tudi vprašanje vode, ki je bilo vse doslej nerešeno, bo bržčas še nekaj časa nerešeno. Volivci so ugotovili, da so to najbolj pereči problemi, ki tarejo Šmarje in za katere bi bilo potrebno, da bi jih rešili že v do-glednem času, Čestitka Marjanci Novak in Janezu Lenassiju čestitajo k poroki — domači. SMRTNA NESREČA V SKOCJANU Ko Je v torek zjutraj 82-letna Marija Sav iz Bertokov neprevidno prečkala cesto na mostu čez Ba-daševico v Skocjanu pri Kopru, Jo je z osebnim avtom podrl Lu-cijan Matkovič iz Pirana, Nesreče ni mogel preprečiti in Je žena obležala na mestu mrtva. Ker je voznik Matkovič pri tem zapeljal na levo stran cestišča, je vanj trčil motorist Adolf Drnovšek iz Ankarana, kar pa k sreči ni imelo hujših posledic. Export-import ppFRUOTUS" KOPER t sprejme v službo: Ha š ® iTrn © a7 © /7 & a z m ki jih je najela bivža »Er_ Žfno^eT Po°yredd^Zsotenam: d°adso strokovnih tečaji in seminarjihma«, X bodoče bomo.-morali sprii Na to nam je odgovoril pred- _ . £__________j _ _____^.uuieiiie ročje po enotnem načrtu -za pre- obrata in celotne tovarne. skrbo z vodo celotnega obalnega — Zgradili smo stanovanjski področja. Zato moramo čakati na — V začetku so bili mnogi med blok: tri družinska, eno garsonje- dokončno rešitev tega problema, nami z eno nogo v tovarni, z dru- ro in dve samski stanovanji. Pre- Začasno imamo namen zgraditi go pa na svojih bornih kmetijah- uredili smo menzo, V njej dobijo lasten rezervoar. Pri tem nam bo Interes za delo v tovarni je zdaj zaposleni izdaten topli obrok za pomagala tudi okrajna Vodna večji. Ljudje se zavedajo, da jim šestdeset dinarjev. Imamo lastno skupnost, saj bo s tem začasno tovarna daje izdatnejši kos kru- obratno splošno ambulanto in preskrbljeno z vodo za vse potre- ha, če ga s svojim delom seveda zobno ambulanto. Zdravniki ordi- be Šmarij. Do sedaj smo si v suš- tudi zaslužijo. Pri nas smo prav nirajo po dvakrat na teden. Za nih mesecih pomagali s prevaža- spričo večje zainteresiranosti pri vse to in za tehnično zaščito pri njem vode iz bližnjih izvirkov. To delu uvedli razen nagrajevanja delu (ograde strojev) smo doslej precej stane. Zato upamo, da bo- po učinku tudi nagrajevanje do- uporabili več kot 31 milijonov F,-..............—-—- -—.....agrr^ masam^m i dinarjev. Od tega zneska smo do- ^--TMr bri dve tretjini prištedili sami. „ MM Naše delavsko prosvetno društvo ______.. ¿/¿Z- ' v! ^jjgpj -Svoboda« se je tesno povezalo z Lf !f •>•< vaškim prosvetnim društvom v ■ ¡1 Vpc'¡'¿"-'"•"i:: Šmarjah, Tako . imamo skupni f j{ klub," v katerem vzdržujemo j ' 4-» i —" ižSŽifiM upravitelja, čitalnico, knjižnico in druge pripomočke za kulturno- \ >'"fč| ,~rrx '""'" • prosvetno dejavnost. Nedavno \ ■ . ,JS : i ' __j- • smo obnovili prostovoljno gasil- - .....V _ —S (¿¿M sko društvo. .V njem sodelujejo ' ^tkl-«"?,- -?l'T. 'T'\ i ' " i^ja ffi-SPm- VSi domačini in tudi vaščani s \fm;ig&ii . Puč. Na tak način skušamo kar S&jBg^fi^^i^Tn j n^^-rTrr1 najtesneje sodelovati pri reševa- If^mir'''' '_- - - fm """ " |:Izlili)l nju vseh problemov kraja. Pri fe-g __ - ' ljudeh imamo dokajšnje razume- '"'•'•'■'-■'■■-'•-:■• ■■ : j vanje- In če bomo tako nadalje- K«** '-^saaaL.....k iiUOiiv.v ^u-av-jOtMa vali, bomo dosegli še marsikaj za Nov stanovanjski blok v Šmarjah. Zgradili so ga, da bi izboljšali življenjske Izboljšanje življenjskih razmer v razmere članov kolektiva. Sicer pa imajo v obratu TKG veliko razumevanja le" pasivnih krajih Slovenske tudi za drugo šmarsko problema Istre. G. Baruca Prt gradbenem, podjetju »Gradbenik« v Izoli proučujejo možnosti gradnje stanovanj za tržišče. To se pravi, da bodo gradili stanovanja za prodajo, tako kot na primer izdelujejo v tovarni avtomobile, ki jih potem prodajajo interesentom. V našem okraju smo zadnja leta veliko gradili. Toda stanovanjski problem bo še lep čas na dnevnem redu. Podjetja in tovarne si po svojih močeh prizadevajo omiliti stanovanjsko stisko vsaj za najnujnejše potrebe članov svojih kolektivov. V okviru stanovanjskih zadrug se je v zadnjem času razširila tudi individualna gradnja stanovanjskih hiš. Vendar se je izkazalo, da bi še mnogi interesenti gradili stanovanja, če bi jim to čas dopuščal in če ne bi bilo tolikšnih zapletljajev okrog nabave načrtov, gradbenega materiala, lokacij in zlasti strokovne delovne sile. V zvezi s tem smo obiskali naše največje okrajno gradbeno podjetje »Gradbenik« v Izoli, kjer smo zbrali podatke o problemih in razvoju naše gradbene dejavnosti. Osnovna šola in nebotičnik v Kopru — delo Izolskega »Gradbenika« GP »Gradbenik« v Izoli je bilo ustanovljeno leta 1951 z združitvijo manjših sorodnih podjetij »Edilit« in »Semedela« v Kopru. Skupno je bilo tedaj zaposlenih komaj dve sto ljudi. Imeli so nekaj mešalcev za beton in malto, ki so jih večji del sami skonstruirali. Krampov in lopat je bilo dovolj, toda manjkalo je sposobnih ljudi'v operat.ivi, ki bi vodili gradbena dela. Trije tehniki so bili — vodilni in tehnični kader podjetja. Ljudje so bili še v šolah. Na raznih tečajih se je prekvalificiralo več zidarjev, mizarjev, elektro in vodnih instalaterjev ter drugih. Za silo je nekako šlo. Povpraševanje po gradbenih storitvah je raslo in že v začetku so ustvarjali celo do 400 milijonov dinarjev vrednosti gradbenih del. V letih, ko je bilo na Koprskem veliko gradenj, si je delovni kolektiv podjetja čedalje bolj utrjeval in razširjeval svoj sloves. Čeprav je bilo na tem področju več gradbenih podjetij iz vse Slovenije, je »Gradbeniku« uspelo, da je postal na raznih natečajih za prevzem del resen tekmec celo bolje opremljenim in večjim gradbenim podjetjem. Med drugim je dokaz temu več pomembnih objektov: vinska klet v Kopru, koprska osnovna šola, poštna palača, industrijsko-kovi-narska šola v Kopru, garaža in delavnice »Autocommerce«, stanovanjski blok in desetnadstrop-ni nebotičnik v Kopru, 16 stanovanjskih blokov v Semedeli, 98 novih stanovanj v Izoli, osnovna šola v Sečovljah, vrstne hišice v Semedeli, stanovanjsko naselje Splošne plovbe v Piranu, več počitniških domov ob naši obali, 32 stanovanjskih blokov v Ljubljani, hala tovarne električnih aparatov »Tela« v Ljubljani, »Me-honotehnika« v Izoli, skladišče podjetja »Začimba« pri Portorožu in mnogi drugi objekti? Razen teh del pa je delovni kolektiv »Gradbenika« opravil tudi številne adaptacije in druge gradbene storitve. Zdaj ima »Gradbenik« v delu nov zdravstveni dom v Kopru, upravno poslopje in studio Radia Koper, tri stanovanjske bloke v Semedeli, gradnjo trgovske in osnovne šole v Izoli, kjer bo tudi šeststanovanjski blok, upravno ■poslopje podjetja »Mehanotehni-ka«, restavracijo in motel na Lo-reču, počitniške hišice »Elesa« v Simonovem zalivu, skladišče postojnskega podjetja »Nanos« v Luciji, obrat sušilnice portoroške »Začimbe« v Gradišču, proda jno-projektivni paviljon »Litostroja« v Ljubljani, za katerega dokončuje tudi 30 - stanovanjski blok in otroški vrtec. Razen tega so v delovnem programu še druga večja in manjša adaptacijska dela. V skrbi za lastne delavce so si zgradili samske domove v Kopru za 200 ljudi, v Ljubljani za 150 in z nadzidavo samskega doma v Izoli so pridobili nadaljnjih petdeset samskih stanovanj. V Ljubljani so dogradili šeststanovanjski blok za uslužbence in delavce ljubljanskega sektorja, medtem ko preurejajo več stanovanj v Kopru, Izoli in Piranu. Vrednost vseh osnovnih sredstev je zadnja leta narasla na 184 milijonov dinarjev ob uoošte-vanju, da je mehanizacija v vrednosti okrog 86 milijonov dinarjev že iztrošena za približno 47,7 odstotka. Zato so zadnje čase sklenili poglobiti skrb za iskanje sredstev za nabavo nove mehanizacije. Predvsem jim gre za mehanizacijo za zemeljska dela pri gradnji objektov, ker postaja problem pomanjkanja nekvalificirane delovne sile čedalje bolj pereč. Z mehanizacijo zemeljskih del bodo zmanjšali stroške gradnje, prištedili dotacije za menze in vzdrževanje naselij ter zmanjšali izplačila terenskih dodatkov in dodatkov za deževne dni. Oglejmo si naslednji račun: buldožer, tovornjak in bager lahko opravljajo trije ljudje in tako bi lahko pri zemeljskih delih s takšno mehanizacijo prištedili najmanj 30 nekvalificiranih delavcev. Letos so namenili okrog štirideset milijonov dinarjev (20 milijonov iz lastnih skladov in 20 milijonov iz najetih posojil) za nabavo 42-me-trskega dvigala, hidravličnega grabilca in podobno.' Z enakim številom zaposlenih kot lani (to je 712 ali 35 manj, kakor jih je predvideval plan) bodo letos z novo mehanizacijo realizirali milijardo 450 milijonov dinarjev, medtem ko so realizirali lani eno milijardo 335,280.000 dinarjev. To je za 2,24 odstotka več, kakor so predvideli po planu. Z večjo storilnostjo bodo več ustvarili tudi za lastne sklade. Lani šo planirali približno 49 milijonov dinarjev, števali bodo različne variante glede na potrebe posameznikov, vendar z zagotovitvijo stanovanjskega minimuma. Stanovanj ne bodo gradili v individualnih hišicah, pač v blokih, kar bo znatno pocenilo gradnjo. Cena garsonjere bo okrog milijon dinarjev, največje stanovanje pa bo veljalo od 3,5 do 4 milijone din. Grobe zasnove, projekte in elemente takšnega načina gradnje že imajo. Težave bodo najbrž okrog izbire lokacij in nabave potrebnih obratnih kreditov. Po uvedbi uredbe o avansih posluje »Gradbenik« z 270 milijoni dinarjev obratnih sredstev. Toda samo s tem si gradnje stanovanj za tržišče še ne morejo omisliti, čeprav je morda novi sistem delitve dohodka po ekonomskih enotah in visoka zavest upravljavcev že pripomogla k znatnemu napredku celotnega podjetja. Tovariš Du;ian Barbič, ki že več let dela kot tehnik in je zadnja leta tudi na vodilnih položa- Prenovljenl tovarniški prostori v lllrsko-blstriškem »Lesonitu« ustvarili pa so več kot 61 milijonov. Letošnje razmerje delitve dohodka za osebne dohodke in sklade pa je 75 :25. Med gradbenimi podjetji v naši republiki je to najugodnejše razmerje v korist skladov. Sedaj se resno pripravljajo na začetek gradnje stanovanj za tržišče in proučujejo lastne možnosti ter izkušnje sorodnih podjetij v Ljubljani in Mariboru. Izbrali bodo najboljši projekt, ki bo racionalen in dostopen širokem krogu državljanov. Upo- jih v gradbeništvu, meni, da mora gradbena operativa v sedanjih pogojih najprej utrditi svoj ekonomski položaj. Le-to pa je moč doseči s smotrnim vlaganjem sredstev v investicije. Investicijska sredstva so potrebna posebno pri prehodu k polmontažnemu ali montažnemu sistemu gradnje za čimprejšnjo opustitev klasičnega načina gradenj. Kajti le tako si gradnje zagotavljajo povpraševanje na tržišču in razvoj gradbeništva bo šel hitreje v korak z drugimi gospodarskimi panogami. — Menim, da smo že izpolnili ekonomski pogoj in da je povpraševanje po naših storitvah veliko. Za letos imamo že podpisane pogodbe za okrog 900 milijonov dinarjev vrednosti del. Razen tega postajamo čedalje sposobnejši za prevzem tudi -večjih gradenj. Predsednik upravnega odbora podjetja Zvone Zrimšek smatra, da se njihova gradbena operativa razvija enakomerno in v sodelovanju z vsemi službami v podjetju. V tej smeri so si tudi začrtali nadaljnjo pot. Perspektivno-planiranje razvoja podjetja je njihova osnovna naloga. — V fizični zmogljivosti bomo ostali na dosedanji ravni. Nujno pa bomo morali poiskati vse rezerve pri organizaciji dela. To nam bo omogočeno z mehanizacijo, medtem ko bodo še vedno težave z gradbenimi materiali. V našem okraju še ne moremo preiti na popolnoma industrializirano gradbeništvo, ker smo vezani na klasične gradbene materiale. Razen tega nimamo kadrov za lasten projektivni biro, kot smo ga imel: svojčas. Toda za nas postaja čedalje večja nujnost, zlasti s prehodom na sistem gradnje stanovanj za tržišče, da imamo lastne projektante, Trenutno pa bomo "morali tesneje sodelovati s koprskim »Projektom«, tako kot sodelujemo v izkoriščanju mehanizacije s sorodnim podjetjem »Prvi maj«. Ko bomo imeli to \irejeno, bo odpadlo zavlačevanje izdelovanja projektov, neplanirana dela pri gradnjah, ki so sorazmerno dražja kot ona po projektih in s tem bo tudi cena gradenj občutno nižja. Potem še nekaj: gradbena podjetja bi morala imeti zlasti na tukajšnjem obalnem področju, kjer je klima blaga, zagotovljena dela skozi vse leto. Toda namesto tega se dogaja, da se zavlačuje najprej izdelovanje načrtov, potem se začne lov za sredstvi, izvajalci pa postavljajo največkrat prekratke, skoraj nemogoče roke izvedbe del. To vpliva na kakovost in vrednost gradnje. Izsilje-vana gradnja pa ne more vplivati niti na boljšo organizacijo dela, čeprav so na razpolago tudi najmodernejša sredstva, G. BARUCA' KOPER, 9. marca 1962 ZADNJA STRAN LETO XI. — Številka 11 . Rusi so sila previdni, ka-idar kaj napovedujejo in sila velikodušni, kadar se s čim bahajo. Polet prvega sputnika So najavili pol leta prej v suhoparni notici, ki je bila dolga vsega sku-.paj 10 vrstic. Seveda ni te vesti nihče na Zahodu niti opazil, in če jo je že kdo opazil, je ni vzel kdo • ve kako resno. Morda da nekaj podobnega slutiti tudi članek, ki ga je pred kratkim napisal znanstvenik Demin v »Ekonomičeski gazeti«. V njem pravi, da sodi polet vesoljske ladje na Mesec in njen pristanek na tem Zemljinem spremljevalcu med največje probleme vesoljskih raziskav. Prav gotovo bo frčal prihodnji Gagarin dlje kakor prvi astronavti, zakaj Rusi se pri raziskovanju vesolja ne ponavljajo, vsak polet pomeni nov korak dalje. Demin v svojem članku tudi piše, da so doslej na Luni Ugotovili led, vendar kemične sestave mesečeve površine in izvora tega ledu še niso razvozlali. Sovjetski znanstvenik na kraju dodaja, da ni več daleč dan, kp bo prvi človek pristal na Mesecu in se vrnil na Zemljo. O Angležinji Woodhouse veliko pišejo razni časopisi. Pred kratkim je ukrotila razjarjenega bika, ki je pobegnil z neke farme. Barbara je bila nekaj let v Argentini in tam se je naučila, kako je treba ukrotiti pobesnele živali. Naučila se je »živalskega jezika«. »Postavite se blizu konja,« pravi, »in mu nalahno pihajte v nozdrvi. V njegovem jeziku • pomeni to: ,Dober dan, kako se počutite?'« S to metodo dosega Barbara neverjetne uspehe. Ob neki priložnosti je pomirila kobilo, ki je v navalu po-besnelosti ubila tri ljudi. S to kobilo se sedaj igrajo Barbarini otroci. Italija ima že svojo Miss 1962 (na sliki). To ji 18-letna Emma Vamioni iz Pogglbonslja. Bila je že izvoljena pred nedavnim v medmestnem tekmovanju Italijanskih lepotic kot Miss Firenze. Emma trenutno hodi v govorno šolo znanega rimskega gledaliSCa pjjrandelll. Oh proglasitvi za letošnjo lepotno kraljico ho prejela nagrado iobne paste Cetol, ki znaša milijon lir v zlatnikih, dalje osebni avto Fiat-1300 ali 1500 (po želji), šivalni stroj in — pravico do poskusnega snemanja za iilm Polkovnik ameriške letalske obrambe Barney Oldiicld je te dni novinarjem izjavil, da je ameriška služba za nadzorovanje vesolja ugotovila, da kroži okoli Zemlje sovjetska vesoljska ladja. Američani domne- Bredi Postojne bo zrasel nov hotel, ki ga to naše svetovno snano turistično središče nujno potrebuje. Največja ovira za njegovo zgraditev je bila Sakova hiša, ki Jo je treba zato odstraniti in so te dni že začeli podirati njene trdne stene (na sliki). Novi hotel bo Postojni omogočil še večji turistični sloves V New Yorku bodo podrli staro palačo. Lastnik si je belil lase, kako bi iz tega napravil zase dobro reklamo. Kmalu se je znašel. Okna je poklonil dobrodelnemu društvu, le-to Dol cigarete, živlo cigore! pa je povabilo ljudi, naj mečejo v šipe kamne. Trije zadetki stanejo 100 dolarjev. Naj bo kakor hoče, ljudje najbrž nimajo pri tem takšnega užitka, kot če bi razbijali steklo iz zlobe in z malce tveganja. vajo, da je v njej mrtev astronavt. Zadnja stopnja rakete se ni ločila od kabine. Sodijo, da so to raketo Rusi izstrelili 15. maja 1960. Nekaj dni po izstrelitvi so sovjetski znanstveniki izjavili, da jim je poskus spodletel. Nekako v tistem času pa je tudi Hruščev zagotavljal, da človeka ne bodo pošiljali v vesolje prej, dokler ne bo njegova varnost povsem zagotovljena, Tedaj je agencija TASS tudi uradno izjavila, da so z vesoljsko ladjo izstrelili I ttko-pilota, ki je velika kakor človek. Ameriški polkovnik je nazadnje dejal, da je ameriška služba za nadzorovanje ugotovila številne ponesrečene poskuse Sovjetske zveze v vesolju. Vse to so ugotovili z letali U-2, vendar tega doslej niso objavili. Nikar, ne mislite, da gre za \politično geslo kakšne strančice nekje na Zahodu NAJBOLJ SE BOJE H SMRTI — ZDRAVNIKI Skupina ameriških psihologov si je zadala nalogo, da bo napravila anketo o tem, kdo se najbolj boji smrti. To anketo so delali po poklicih. Vsi osupli so ugotovili, da se smrti najbolj boje zdravniki, med Italijanska pevka Mina si je študenti pa medicinci. Raz-ntrla pot tudi v tujino. Te dni laga: gotovo so si taksen nastopa na nekaj varietejskih poklic izbrali zaradi zavest -prireditvah na Dunaju. Posneli £ ,. nnrizavpstnpca so jo tudi za avstrijsko tele- neSa an Pa podzavestnega . vizijo (na sliki) strahu pred smrtjo. ali za kakšen reklamni trik! Stvar je vse preveč resna. Skupina britanskih znanstvenikov je namreč ugotovila, da rakasta obolenja povzročajo cigarete, da pa so manj rakastih obolenj opazili pri kadiv-cih, ki »vlečejo« pipe ali cigare. Zaradi tega so vladi predlagali, naj podraži cigarete in poceni cigare iii tobak za pipe. Športni leteči čolni, kakršne zdaj že serijsko izdelujejo na Japonskem. Seveda pa si jih zaradi razmeroma visokih proizvodnih stroškov lahko privoščijo le petlčnejšl posamezniki, medtem ko Jih imajo največ razne športne in turistične organizacije Telefon - natakar Z natakarji je velik križ. Večkrat se zgodi, da mu naročiš cigarete, pa ti prinese sifon. Tudi v Ameriki imajo podobne težave, zaradi tega so. v neki restavraciji v New Yorku uvedli telefone. Na vsaki mizi je namesto vaze telefonski aparat Gosti lahko tako sporočajo svoje želje v kuhinjo pa tudi v bife s pijačami. Organizatorji te zamisli so prepričani, da bodo s 'tem prihranili pri zmanjšanju delovne sile, gostom bodo skrajšali čakanje in jih obvarovali pred živčnimi izbruhi. Po desetih letih proučevanja in preizkušajna so v Ameriki izdelali tak pisalni stroj, ki mu strokovnjaki obetajo rožnato prihodnost. Na zunaj se novi pisalni stroj kdo ve kako ne razlikuje od navadnega, toda samo toliko časa, dokler ne udarite po .tipki. Valj tega električnega pisalnega stroja se vodoravno ne premika. Črke ima vtisnjene na posebni glavi, ki je nekako tako velika kakor žoga za namizni tenis. Udarec po tipki zavrti glavo tako, da potem odtisne pravo črko. Vse to zamotano delo pa opravljajo miniaturni elektronski možgani. Glavo je mogoče menjati tako preprosto, kakor menjavamo sedaj na pisalnem stroju trak. Vsaka glava ima seveda svoje posebne črke. Pri vsej tej zadevi je najbolj zanimivo to, da stroj — Najhuje pa je to, da sploh nisem poročen . .. Hldrobusi, kakršne uporabljajo v krajevnem rečnem prometu in za obobalne pomorske zveze na kratkih relacijah v Holandiji in Belgiji. Zgornji del Je kot steklena kupola, izpod katere Imajo potniki neoviran razgled na vse strani KOPER: 9. marca mehiški barvni film SERENADA V MEKSIKU; 10. in 11. marca jugoslovanski lllm SKUPNO STANOVANJE; 12. In 13. marca ameriški CS film POSLEDNJA OBALA; 14. in 15. marca sovjetski barvni film ZORANA LEDINA t- I- del; 16. marca francoski lilm AFERA NINA B. IZOLA: 9. marca jugoslovanski film TRI ČETRTINE SONCA; 10. In 11. marca sovjetski barvni film ZORANA LEDINA — I. del; 12. in 13. marca francoski film AFERA NINA 'B.; 14. in 15, marca ameriški CS film POSLEDNJA OBALA; 16. marca japonski film SKRITA TRDNJAVA. ŠMARJE: 10. marca ameriški barvni CS film USPAVANA LEPOTICA; 11. marca mehiški barvni film SERENADA V MEKSIKU; 14, marca japonski iilm SKRITA TRDNJAVA. ŠKOFIJE: 10. marca barvni iilm SERENADA V MEKSIKU; 11. marca ameriški barvni CS film USPAVANA LEPOTICA; 13. marca Japonski film SKRITA TRDNJAVA; 15. marca francoski film AFERA NINA B. POSTOJNA: 10. in 11. marca fran-cosko-španskl VV film PRODAJALKA VIJOLIC; 13. in 14. marca italijanski barvni iilm NE POZABI ME; 15. In 16. marca jugoslovanski film PRVI MEŠČAN MALEGA MESTA, PIVKA: 10. in 11, marca italijanski film GENERAL DELLA RO-VERE. PRESTRANEK: 11. marca francoski film NAPOLEONOV OFICIR. SEŽANA: 9. marca francoski CS film BLAGO Z OBALE DURAN-CE; 10. in 11. marca francoski CS film NESREČNIKI — I. del; 13. in 14. marca francoski film NESREČNIKI — II. del: 15. in 16. marca jugoslovanski film LOV ZA MOTORJEM ČETRTEK, 15. Aarca: 7,15 Glasba za dobro Jutro — 13,40 Simfonični portret Irvinga Berlina — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika — II. del — 16. lekcija. PETEK, 1B. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,45 Tečaj italijanskega Jezika II. del — ponovitev 16. lekcije — 13,40 Poje zbor RTV Zagreb — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti, SOBOTA, 17. marca: 7,15 Glasba za dobro Jutro — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Nekaj veselih in poskočnih. ni kdo ve koliko dražji od »klasičnega«. KRPAMO LUKNJE Svoje dni je bilo v Chlca-gu zelo žabavno. Za vsak nič so se med seboj pokali gang-sterjl. Ni bilo dne, da ne bi kje, ropotalo, Al Capone je imel v mestu tako močno vojsko »revolverašev«, da bi spravil v kozji rog vso mestno policijo. Ljudje so se na to navadili in businessmeni so se hoteli s tem okoristiti. Neki krojač je dal v izložbo takšno vabilo: »Hitro in poceni popravljamo luknje, ki so jih povzročile krogle, iz revolverjev, pušk ali mltraljezov, ne glede na to, kakšna je tkanina vaše obleke.« Francoski inž. DeLage je more DeLageov motor ra-skonstruiral prav svojevr- biti tudi olje, plin in celo sten eksplozivni motor, ki — bencin. Izumitelj tega ga lahko poganja vsaka te- »motorja, ki žre vse«, trdi, kocina, ki ima v sebi nekaj da lahko doseže s stekleni-alkohola. Njegov motor la- čo konjaka 6000 obratov na hko poganja konjak, brino- minuto. Motor je sila preveč, whisky in druge žgane prost, saj nima niti venti-pljače; razen alkohola pa lov niti karburatorja. PROGRAM OD 9. DO 17. MARCA 1962 POROČILA VSAK DAN ob 7,30, 13,30 in dnevnik ob 15,00. PETEK, 9. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,45 Tečaj italijanskega jezika II. del (14. lekcija — ponovitev) — 13,40 Poje zbor Slovenske iilharmonije — 14,00 Vedre in popularne — 14,30 Odlomki Iz operete »Mojstrova mladost« Viktorja Raichera in »Obdobje ljubezni* Dimitra Vilčeva — 15,J5 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medlgra. SOBOTA, 10. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro — 13,40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15.15 Zabavne glasba, vmes reklame — 15,30 Petnajst minut z ansamblom »Beneški fantje«. NEDELJA, 11. marca: 8,40 Z vedro pesmilo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: OZELENELI KRAS — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Dinah Shore — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Pojo »Fantje na vasi« — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 12. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro — 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 1.7. marca: 7.15 Glasba za dobro jutro — 13.40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14.30 Sola in življenje: Ob letu telesne vzgoje mladih — 14,50 Poje mladinski zbor iz Hrpelj p. v. M. Zege — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika II. del — 15. lekcija. SREDA, 14. marca: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,45 Tečaj italijanskega jezika II. del (ponovitev. 15. lckcije) — 13,40 Zabavni zvoki — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo in pojo Ray Antony, Eddie Cochran, Marian McPartland. Anie Cordy in »I Barimar's — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — i 15,30 Poje zbor Iz Podnanosa p. v. I. Jelerčiča. TELEVIZIJSKI SPORED STUDIA LJUBLJANA OB 11. DO 17. III. 1962 Petek, 9. marca: 19,30 DOMA IN NA TUJEM — novinarska oddaja; 20,20 Spored jugoslovanske kinoteke: NASA GOSTOLJUBNOST — v glavni vlogi Buster Keaton — uvodna beseda France Brenk. Sobota, 10. marca: 22,15 POSTNA • KOČIJA — serijski iilm. Nedelja, 11. marca: 10,30 VETER — serijski iilm; 10,55 DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU — prenos iz Doma sindikatov v Kranju — komentira Tomaž Terček; 18,00 V NEDELJO POPOLDNE — zaključna oddaja; 18,45 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA IZ ITALIJE — komentar v slovenščini: 20.45 KARIERA N1KODI-MA DIZME — celovečerni Jugoslovanski iilm. Ponedeljek, 12. marca: 21,30 UKRADENI OTROCI — dokumentarna oddaja. Sreda, 14. marca: 18,00 MALI VRTILJAK — zabavna oddaja za otroke; 18,40 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film; 19,05 SODOBNA KIRURGIJA II (Njen razvoj pri nas) — poljudnoznanstvena oddaja; 19,30 TV OBZORNIK; Četrtek, 15. marca: 20,20 DOKUMENTARNI FILM; 20,30 Primož Kozak: AFERA — prenos iz Drame SNG v Ljubljani. Petek, 16. marca: 19.30 DOMA IN NA TUJEM — novinarska oddaja; 20,20 S TV PO SVETU: GA-NA; 20.35 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja. Sobota, 17. marca: 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski iilm. — Pa saj je bila dobra, dokler Je niste oblekli! — Nikoli si ne bi mislila, da ml bo kdaj Gregory Peck ležal pri nogah ... m Gotovo se spominjate, da takrat, ko sem šel k mizi in sem hotel hrošča narisati, nisem našel papirja tam, kjer sem ga navadno imel. Pogledal sem v predal, pa ga tudi tam nisem našel. Pre-iskal sem svoje žepe in upal, da bom našel kako staro pismo. Zati-pal sem pergament. Zelo natančno vam pripovedujem, kako je zašel Pergament v moj žep, to pa prav gotovo zaradi tega, ker so se mi te okoliščine posebno močno vtisnile v spomin. Nedvomno mi boste rekli, da imam močno domišljijo, vendar drži, da sem takoj odkril nekako zvezo. Spojil sem dva člena velike verige. Na obrežju je ležala velika ladja, nedaleč od nje pa pergament — ne papir — in na njem je bila narisana lobanja. Gotovo boste vprašali, kje je tu kakšna zveza? Naj vam povem, da je lobanja aH mrtvaška glava zelo znano znamenje morskih razbojnikov. Pri vsakem spopadu izobesijo zastavo z mrtvaško glavo. Rekel sem, da je bila tista krpa pergament, ne papir. Pergament je zelo trpežen, skoraj neuničljiv. Nepomembne zadeve le poredkoma pišejo na pergament, vsaj za vsakdanje pisanje ali risanje še daleč ni tako pripraven kakor papir. Ta premislek mi ,ie odkril nekak poseben pomen, nekakšno zvezo z mrtvaško glavo, in prav sem storil, ko sem opazoval tudi to, kakšno obliko ima pergament. Čeprav je bil en vogal odtrgan, je bilo mogoče videti, da je bila njegova prvotna oblika pravokotna. Dejansko je bil prav takšne oblike, kakršno bi lahko izbrali za pomemben zapis, za poročilo o nečem, kar mora dolgo ostati v spominu in kar mora biti skrbno shranjeno.« »In vendar ste rekli,« sem mu segel v besedo, »da lobanje še ni bilo na papirju, ko ste narisali hrošča. Kako ste potemtakem mogli dobiti zvezo med ladjo in lobanjo, če je bila ta po vaši lastni misli narisana (kdo je to storil in kako neki je to napravil?) šele tedaj, ko ste že skicirali skarabeja?« »Res, okrog tega se vrti vsa skrivnost, čeprav sem to reč raz- meroma lahko rešil. Bližal sem se ji z varnimi koraki, zato sem lahko prišel do enega samega zaključka. Sklepal sem na primer takole: ko sem risal hrošča, na pergamentu ni bilo videti lobanje. In ko sem risbo končal, sem jo dal vam in vas ves čas opazoval, dokler je niste vrnili. Lobanje torej niste narisali, vi, in nikogar drugega ni bilo zraven, ki bi bil to lahko storil. In vendar je bila risba pred menoj.« Ko sem prišel tako daleč, sem se skušal spomniti prav vsakega dogodka v tistem času, in posrečilo se mi je, da sem si vse razločno priklical v spomin. Vreme je bilo mrzlo — komu naj bomo hvaležni za to redko in srečno naključje? — in na ognjišču je gorel ogenj. Med hojo sem se bil ugrel, zato sem sedel pri mizi. Vi pa Ste si potegnili stol prav blizu kamina. Tisti hip, ko sem vam dal v roko pergament in ko ste ga začeli pregledovati, je prišel v kočo Volk, novofurilandski pes, in vam skočil na rame. Z levo roko ste ga gladili, in ga držali od sebe, desna roka, ki ste v njej imeli pergament, pa vam je mlahavo omahnila na kolena, da ste jo držali prav blizu ognja. Za trenutek sem že pomislil, da se je pergament vnel in sem vas hotel že opozoriti, a preden sem mogel spregovoriti, ste odmaknili roko in ga pričeli ogledovati. Ker sem upošteval vse te podrobne posameznosti, nisem niti za trenutek podvomil, da je bila vročina tista neznana moč in da je ta pričarala na pergament lobanjo, ki sem jo zdaj videl narisano na njem. Saj dobro veste, da so že od pradavnih časov bili in so še zdaj kemični pripomočki, s katerimi je mogoče pisali na papir ali na pergament tako, da črke postanejo vidne samo tedaj, če jih izpostavimo vplivu ognja. Ko-baltov klorat raztopljen v aqui regii in razredčen s štirikrat toliko vode, kolikor sam tehta, so včasih že uporabljali v ta namen. Z njim dobimo zeleno barvo. Kobaltov klorid, raztopljen v solitrni tekočini da rdečo barvo. Te barve izginejo za daljši ali krajši čas, ko se snov, ki smo z njo pisali, posuši, vendar se znova pokažejo, če jih izpostavimo vročini. Potem sem začel skrbno ogledovati mrtvaško glavo. Risba je bila na robu — to se pravi tam, kjer je bil rob risbe najbliže robu pergamentne pole — dosti razločnejša kakor drugod. Bilo mi je jasno, da vročina ni učinkovala dovolj in ne povsod enako. Takoj sem podnetil ogenj in izpostavil vsak del pergamenta žareči vročini. Najprej je bil edini uspeh ta, da so tanke črte pri lobanji postale močnejše. Ko pa sem poskus nadaljeval, se je na poli v vogalu, na tistem mestu, ki je bil v diagonali nasproti mestu, kjer je bila narisana mrtvaška glava, pokazala podoba nečesa, kar se mi je spočetka zdelo podobno kozlu. Po natančnejšem ogledovanju pa sem se prepričal, da je v resnici kozliček.« Zasmejal sem se in rekel: »Gotovo nimam pravice, da bi se vam smejal, zakaj milijon In pol je preveč resna stvar. Toda zdaj ne morete skleniti tretjega člena svoje verige, ker gotovo ne boste našli zveze med morskimi razbojniki in kozlom. Saj veste, da morski razbojniki nimajo nikakršnega opravka s kozli in da ti sodijo bolj v kmetijstvo.« »Rekel sem že, da podoba ni predstavljala kozla.« »No, saj je kozliček nekaj prav podobnega.« »Skoraj, toda ne popolnoma,« je rekel Legrand. »Morda ste že kdaj slišali o kapitanu Kiddu (slov. kozel). Tako sem imel to podobo za nekako besedno igro ali za bieroglifski podpis. Rekel sem podpis, saj je bil na takem mestu, da se mi je ta misel naravnost vsiljevala. Mrtvaška glava v nasprotnem vogalu pa je bila prav tako podobna nekakemu znamenju ali pečatu. Zelo pa me je zmedlo, ker je manjkalo vse drugo, to je poglavitni del mojega dokumenta, ki sem ga imel v mislih. Tekst mojega konteksta.« »Si kar predstavljam, kaj hočete s tem povedati — pričakovali ste, da boste med pečatom in podpisom odkrili pismo.« »Uganili ste. Nekaj podobnega sem pričakoval. Pravzaprav pa se nisem mogel upirati slutnjam, da me čaka velika sreča. Ne morem povedati, zakaj. Mogoče so Jupitrove neumne besede, češ da je hrošč iz čistega zlata, močno vplivala na mojo domišljijo? Potem pa še ta vrsta dogodkov in naključij, in vse to je bilo tako čudno nenavadno. Ali vam je jasno, kakšno naključje je bilo, da se je vse to dogodilo prav tistega dne, ki je bil edini v letu tako mrzel, da smo morali zakuriti ogenj, in da bi brez ognja, ali če ne bi bil pes prišel v kočo prav tisti trenutek, nikoli ne bil opazil lobanje in bi nikoli ne dobil v roke zaklada?« »Kar nadaljujte — nestrpno vas poslušam.« »Gotovo ste slišali marsikatero zgodbo, lu kroži med ljudmi, tisoč nejasnih govoric, ki se širijo in pripovedujejo o zakopanem denarju, češ da so ga Iiidd in njegovi tovariši zakopali nekje na atlantskem obrežju. Te govorlep so morale imeti nekako resnično podlago. Da so tako dolgo živele in da nikoli niso prenehale, je bilo zaradi tega, ker je bil zakopani zaklad še vedno v zemlji. Ivo bi bil KJdd naropano blago za nekaj časa skril, potem pa ga spet otlkopal, bi govorice gotovo ne prišle do nas v sedanji, nespremenjeni obliki. Opazili boste, da vse zgodbe pripovedujejo o ljudeh, ki so iskali zlato, ne pa o ljudeh, ki so ga našli. Ko bi bil morski razbojnik dobil denar nazaj, bi bil^ s tem zadeva pri kraju.