PdštnfriaMphčpna vcjoicMni Leto III. Lmblfana. 4 novembra 1Q2Q IZHAJA veet ponedeljek ob i tjutrej. NAROČNINA mesečno 4 Din, četrtletno IC Din, polletno 2(1 Din — V Ljubljani. M/* 'ibaru trt Celju ttvst&vljsn na don, mesečno I Din več — Za inozemstvo mer.eenet fi /)ir» UREDNISrrVO v Ljubi,„nt, Knatheva ul 1 'etefnn kt 312Z 3123 3124 V2=> 3l2t UPRAVA v Ljubljani Prešernova ui telefon it 3122. 3123 1124, 3/2*. 312* INSERATN1 ODDELEK u Ljubiiam. bre. iernova ul 4. telefon It 24')l Stev 44 v Rajhenburgu Ekspresni vlak zavozil v tovornega - Trije železničarji mrtvi, dva ranjena - Ekspresova lokomotiva strmoglavila v Savo - Poskusen samomor prometnega uradnika Ljubljana, 3. nov. Že zgodaj dopoldne je povzročila veliko razburjenje vest o veliki železniški nesreči v Rajhenburgu. Sprva so se širile vesti o velikem številu mrtvih potnikov ekspresnega vlaka. Ker nihče ni vedel, za kateri ekspres gre. so se razširile celo vesti, da se je ponesrečil generalni tajnik Društva narodov sir Erik Drummond. ki se je v pretekli noči vozil z ekspresom skozi Ljubljano v Beograd Po kavarnah, kamor so se ljudje zatekali pred dežjem, se je tudi govorilo, da je iz Ljubljane kakor tudi iz Zagreba in drugih krajev že na vse zgodaj zjutraj odpotovalo mnogo zdravnikov na kraj nesreče. Težka novica je šla od ust do ust in jo je pripovedoval vsakdo znancem v še hujši obliki, kakor jo je sam slišal. V redakciji »Jutra« je neprestano brnel zvonec pri telefonski centrali in šele ko je »Jutro« afiširalo došle vesti na svoji deski, so zvedeli ljudje nekai konkretnega o nesreči. Nesreča se jp dogodila ob 3. zjutraj, ko je Orient-Simplon ekspres, ki prihaja iz Beograda, na postaji Rajhenburg zavozil v zadnje tri vagone v nasprotni smeri vozečegia tovornega vlaka. Sunek je bil strahovit. Zadnji trije vagoni tovornega vlaka so se popolnoma razbili, lokomotivo in službeni voz ekspresa pa je vrglo iz tira ter pre^o mostu 6 metrov globoko v strugo potoka Brestovca. Jedilni voz eksnresa se je tudi iztiril, a je ostal nepoškodovan. Niti šine se niso razbile. Ostali vagoni s potnici niso bili v nobenem oziru prizadeti od nesreče. Ko sta lokomotiva in službeni voz ekspresa strmoglavila v strugo, so se smrtno ponesrečili *m vlakovodja ekspresnega vlaka Mirko Vodlak, kurjač Jože Jeromen in stroje- Rajhenburg, 3. novembra. Danes ob pol treh zjutraj je iz Zagreba prihajajoči ekspresni vlak zavozil na rajhenburški postaji v tovorni vlak, ki je privozil od Zidanega mosta, a se ni mogel pravočasno umakniti s tira, po katerem je drvel ekspres. Lokomotiva in službeni vagon ekspresnega vlaka sta bila razbita in sta strmoglavila v Savo, ostali vagoni ekspresa pa so ostali nepoškodovani. Pač pa so razbiti tudi trije vagoni tovornega vlaka. Pri nesreči so našli smrt vlakovodja Mirko Vodlak, strojevodja Anton Arzenšek, ki pa ni potoval službeno, ter kurjač Jože Jeromen, vsi z ekspresa. Ranjena sta bila ekspresov strojevodja Medle in tovorni sprevodnik Tavčar. Službujoči prometni uradnik Rantaša, ki ga po dosedanjih ugotovitvah zadene glavna krivda, je v obupu poskusil izvršiti samomor. Našli so ga proti jutru v njegovem stanovanju nezavestnega s prerezanimi žilami vodja Anton Arzensek iz Maribora. Arzenšek, ki je bil na glasu kot eden najboljših strojevodij ekspresnlh vlakov, ni bil v službi, temveč se je vračal z »dopusta iz Zagreba, vozeč se na lokomotivi. Med vojno je bil smel pilot, po vojni pa se je udejstvova! na prvih mestih v raznih športnih organizacijah. Drugi strojevodja ekspresa, Medle pa je tako srečno skočil z lokomotive da je pade] na drugI stran] v vodo in dosegel obalo. Tam so ga našli v nezavesti. Odpremili so ga v zagrebško bolnico, iz katere je ba-je že izpuščen Od vlakospremnega os<>bja tovornega vlaka je bil težje ranjen sprevodnik Tavčar in prepeljan v zagrebško bolnišnico. Na kraj nesreče so bili odposlani že ob 4. zjutraj Kaj pripovedujejo očividci katastrofe Situacija na rajhenburški postaji včeraj dopoldne — Čudežno rešen restavracijski vagon z osebjem (Od našega posebnega poročevalca.) Rajhenburg, 3. novembra. Ko smo se novinarji davi z drugim jutranjim vlakom ob 7.30. odpravljali n«t občni zbor v Litijo, je bila novica o katastrofi, ki se ic ponoči primeriila na rajhenburški postaji, že splošno znana. Seveda so sc med potniki širile najrazličnejše verzije, a tudi vlakovno osobje .ni vedelo nič konkretnega. Namesto do Litije me je vlak potegnil do Zidanega mosta, kjer pa dopoldne v smeri proti Zagrebu ni železniške veze. Ni kazalo drugega, kakor iz Radeč telefonično naročiti avtotaksa. ki je bil Viitro na mestu. V dežju, po blatni in precej razoraui cesti, ki se vije vzdolž štajerskega Posavja, je zdrčal avto z vso brzino. Hitro ie bila za nami Loka, kmalu nato tudi Sevnica, samotna Blanca, in po nekaterih večjih ovinkih se je približal RaMienburg. Zvonkljanje v stolpiču trapi-stovskega samostana, ki gospodari nad rajhenburško pokrajino, je oznanjalo poldan m uro molitve. Na postaji nesreče Z neba ie neprestano rosik) in ravno zaradi slabega deževnega vremena ie biflo na postaji le malo 1'udi. Okoliš postaje so zastražiii orožniki. Na progi se je v žur-nem skupinskem delu gibalo kakih 70 delavcev, ki so prišli zgodaj zjutraj s posebnimi ekspedicijami čistit progo iz Ljubljane. z Zidanega mosta, iz Maribora in Zagreba. Ravnokar je na prizorišču katastrofe vršila natančnejši ogled komisija ljubljanske direkcije, ki so jo tvorili gg. načelnik prometno - komeredjalnega oddelka Benedek, šef prometnega odseka Jelašič, načelnik gradbenega oddelka inž. Hofmann, namestnik načelnika strojnega oddelka inž. Fine in šef prometne službe iz Celi a g. Kavšek. Direktor inž. Kneževič, k; se je bij že zarana znašeU v Rajhenburgu in si podrobno ogledal posledice nesreče, se ;e tekom dopoldneva že vrnil v Ljubljano. Pogled na kraj, kjer se je dogodila katastrofa. more le približno ustvariti sodbo o tem. kako silovit je bil sunek m kako grozotna usoda bi bila domala zadela vse one, ki so potovanj z ekspresom, udobno spavajoč na svojih ležiščih v dolgiii vagonih. Ob razvalinah ekspresne lokomotive Na drugem tiru neposredno pred postajo leži prevmjen in zbit tovorni vagon. Most, ki vodi preko Brestovice, ima hudo poškodovano ograjo, železje nalomljeno in mestoma popolnoma razbito,, pragi s tračnicami so bili do 10. dopoldne še razmetani, a tekom ene ure že zopet urejeni. Glavni tir spravljajo delavci v red. Pragi so zopet urejeni, tračnice vnovič položene in pričvrščene, — preko mosta pravkar spuščajo tovorno lokomotivo, ki se plazi počasi in previdno kakor polž, da preizkusi ob težite v. Na obrazu strojevodje opaziš hladno ravnodušnost. Polagoma, kakor da si osvaja šiloma sleharni pedenj, se lokomotiva premika proti mostu — in ga premaga ... Situacija je rešena! Na levi strani proge, kjer pada breg položno proti Savi, leži poševno (»z glavo navzdolc) dolg rujav vagon. — videti je v tej perspektivi neverjetno raztegnjen. — To je vagon ekspresnega vlaka za prtljago in mednarodno pošto. Tik pod njim, že v neposredni bližini Save, je razklenjen tender, spodaj pa je vodo in zemljo zarita lokomotiva, vsa razbita, samo še kompleks starega železa ... Razgovor v restavracijskem vagonu Na mrtvem tiru blizu postaje stoji va-gon-restavrant, nepoškodovan. Vstopim. Nasproti mi pride natakar v svoji značilni modri uniformi. Zlato našite številke na ovratniku naznačujejo broj 7900. Bledikast mlad fant Predstavi se mi za Josipa Juga. — Torej Slovenec? — Kako bi dejal? Prej sem pripadal pod Avstrijo, sedaj pa pod Italijo. Iz Trsta sem doma. — Njegov tovariš, ki 6e kmalu nato približa, je mlad Francoz, po imenu Jean Marcel Manmy. Oblečen istotako v modro uniformo, po šarži pa »brigadir«, kakor se pri ekspresnih vlakih imenujejo uslužbenci, ki vodijo upravo v prtljažnem vagonu. Ta dva sta ostala v restavracijskem vagonu, da rešita mednarodno pošto in uredita vse, kar pomožni vlak iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. Z reševalnim delom se je takoj pričelo. Ker je bila poškodovana proga, kakor tudi konstrukcija in zid mostu, so morali potniki prihajajočih osebnih vlakov prestopati, brzovlake pa so dirigiral! preko Čakovca za Maribor, ozir. preko Karlovca za Ljubljano. Po isti ps>ti ie nadaljeval vožnjo tudi ponesrečeni ekspres. PressSšovaibiA komisija je ugotovila, da je zakrivil nesrečo prometni uradnik Rantaša, ki je pustil OSE pasiratl postajo, predno ie bil tovorni vlak popolnoma v postaji. Ko ie uradnik videl katastrofo, si je hotel vzeti življenje. Prerezal si je žile na roki. a mu je bila še pravočasno nudena zdravniška pomoč. Odpremili so ga v bolnišnico v Krškem. Ob 13.15 je bil promet zopet urejen. še spada v njun službeni delokrog. Vidno sta izmučena od dela, bleda zaradi presta-nega strahu in neprespane noči. Svoj posel sta že dovršila in samo še čakata, kdaj ju z vagon-restavrantom potegnejo dalje proti Ljubljani. Z Jugom se razgovarjava o nesreči. Neurejen je še v mislih, govori nesovislo, navaja malenkosti brez zveze in šele počasi spravlja svoj miselni koncept v pravi tir. Na vprašanje, kako je učinkovala katastrofa in kakšni so bili njegovi prvi vtisi, začne pripovedovati o strojevodji: — Strojevodja Medle je prvi opazil pretečo katastrofo in to v poslednjem momentu, bo je že uvidel, da bo ekspres trčil ▼ zadnje vagone tovornega vlaka. Zavrl je z vso silo in se pognal iz lokomotive. To je bilo na mostu. Mož sam ne ve, kako se je znašel globoko v vodi. Plaval jfe nekaj rasa in bil je že ves onesveščen. ko so ga neznani rešilei sredi temne noči izvlekli iz mokrega objema. — Jaz pravim — zatrjuje po opisovanju te epizode Josip Jug — da bi bil ves ekspresni vlak zdrvel v vodo. re strojevodja ne bi bil z vso silo zavrl ... Zle slutnje nataikarja V našem pogovoru je nastopil kratek presledek. Ko tako nekako vsi utrujeni sedimo v vagonu-restavrantu, reši zadrego Jug s tem. da poišče nekje pristne turške cigarete, 6 katerimi nas postreže, in po kratki pavzi nadaljuje: — Čudna stvar z menoj! Verjemite, da vedno že 24 ur prej občutim, ali se bo zgodilo kaj zlega. Vi se boste smejali, toda mnogo primerov mi je mojo slutnjo že potrdilo. Ko sem se pred mesecem vozil po Franciji, se je vagon štirikrat sunkovito stresel. Mislil sem, da je že vse gotovo, a na srečo se je dobro izteklo. Že prejšnjo noč sem nekako medlo sanjal o tem. Ko sem se lani vozil iz Pariza v Turčijo, v An-goro, sem občutil v duši, da se bo v najkrajšem času primerilo nekaj neprijetnega. In vi se spominjate, da je naš SOE v hudi zimi kar za 14 dni obtičal v 6negu pri Čer-keskeju v Turčiji. Mučni dnevi... In sno- j či: Ko smo zapustili postajo Vinkovce in sem ogledoval meglo, ki se je gosto i azte- ( zala po ravnini, so me na lepem obšle mučne slutnje. Čudna stvar, gospod! Takoj 6em vedel, da se ne bo vse dobro izteklo. In res — sredi noči je sledila nesreča. Toda nase življenje je že tako! Panika med potniki Kratka tišina. Jug nam prižiga zopet turške cigafere in nadaljuje: — V vlaku je razen vlakospremnega (Kobja vse spalo. Ko 6mo občutili udarec, sem izmed vseh uslužbencev v tem vagonu Aočil z ležišča samo jaz. Drogi pa so oeta- li na svojem počivališču, budni in presenečeni. Seveda, bila je tudi častna izjema: en uslužbenec, ki je bil posebno izmučen, je nemoteno spal dalje spanje pravičnega, ne da bi se mu sanjalo, kaj se dogaja .. Čakal sem. kaj bo. Vlak je stal v mrki nočni tišini. Mize, ki so ponoči privezane 7. jermeni proti oknom in stropom, niso več ropotale. Ko stopim na hodnik, 6em opazil, da je vagon-restavrant spredaj dvignjen. Verjemite, da sem sam mislil: V*6e je končano! Nisem se zavedal, ali sem še živ ali mrtev. Nekdo je stopil v naš vagon in vprašal: »Nihče ranjen?« »Nihče!... Zunaj se je že čulo močno vrvenje potnikov, vse je bilo pokonci... Prestrašeni klici so odmevali z vseh strani v temno noč. Toda razsvetljava je bila povsod intaktna in kmalu se je pokazalo, da od potnikov ni nihče ranjen. Od zunaj smo slišali glas: lokomotiva je v Savi I Furgon je razbit! »Brigadir« je tudi mrtev I A dasi je bil furgon res ves poškodovan in dasi je naš »brigadir« že 6am mislil, da je mrtev, se je vendar sam rešil, da ne ve kako. _ Oui! pritrjuje na vprašanje »brigadir« in res ne ve povedati, kako se je vse trenutkoma odigralo. Prva pomoč Sem in tja so begali potniki, prihajali preplašeni v vagon-restavrant in zahtevali — konjak ... Prvi so na pomoč prišli rajhenburški trapisti, o nesreči je bil alarmiran ves trg in prihiteli so ljudje z bakljami ter skušali pomagati pri reševanju. Prišel je tudi rajhenburški zdravnik dr. Škof, pripravljen, da nudi ranjencem pomoč... Na postaji je bilo vse vznemirjeno. Poleg vseh doživljajev, ki so se tako naglo odigrali, nas je še posebno presenetila govorica, da si je hotel prometni uradnik končati življenje s tem, da si je prerezal žile na rokah. Navzlic velikemu razburjenju nas je prevzelo globoko sočutje... Približevalo se je jutro, a tega točno ne morem povedati, kako so se vrstili dogodki, kdaj so prispeli pomožni vlaki in kdaj so delavci začeli z reševalnim delom... Tako je Jug končal svoje pripovedovanje. Kakor dopoldne se je tudi popoldne nadaljevalo delo s polno žilavostjo. Vtis katastrofe je med prebivalstvom globok. Sočustvovanje vlada s ponesrečenci. Trajalo bo nekaj časa, preden bodo demontirali in izvlekli iz vode lokomotivo, in še dolgo 6e bodo poznale posledice težke katastrofe. Tragedije železničarjev Podrobnosti o katastrofi v Rajhenburgu — Tragična smrt železničarjev pod ruševinami in v savskih valovili — Usodna po- mota prometnega uradnika LJubljana, 3. nov. Do večera je bilo mogoče dognati o nesreči naslednje podrobnosti: Na enotirni progi od Zidanega mosta do Zagreba se je v noči od sobote na nedeljo ob pol 3. pripetila težka železniška nesreča pri severnem uvo®u v postajo Rajhenburg. Nesreča je zahtevala žal tridi tri človeške žrtve iz vrst vlakospremnega osebja, ki je ob takih prilikah najbolj izpostavljeno. V usodni noči je vozil iz Ljubljane proti Zagrebu tovorni vlak št. 41-11, sestavljen večinoma iz praznih vagonov. Pred postajo Rajhenburg je zadel na signal na prosto in je uvozil na drugi tir. Ob istem času ie prihajal iz nasprotne smeri, od Zagreba, ekspresni vla», ki je imel nekoliko minut kasneje prevoziti postajo Rajhenburg. Ekspresu je prometnik v mnenju, da bo tovorni vlak pravočasno prevozil zadnio kretnico, postavil signal na prosto. Zaradi tega je orijent s hitrostjo 40 km vozil preko južnih uvoznih kretnic m pasiral postajo Rajhenburg. Usoda je hotela, da je tovorni vlak vozil v postajo zelo počasi in je ob trenutku, ko se je bližal ekspresni vlak izvozni kretnici, stal še s petimi do osmimi vagoni preko zadnje kretnice. Katastrofa je bila neizbežna. Težki ekspresni vlak je med petim in šestim zadnjim vagonom prerezal tovorni vlak ravno nad železniškim mostom nad Brestovico, ki se par metrov nižje izliva v Savo. Udarec težkega stroja v prazne tovorne vagone je bil strašen. Stroj ekspresnega vlaka s tenderjem in štirlosnl službeni voz sta zsrmela preko ograje v močno naraslo Savo in Brestovico. Stroj sam je obtičal v savskih valovih, tender pa v motnih valovih Brestovice, dočim je službeni voz obležal na nasipu. Med tremi smrtnimi žrtvami ki jih je zahtevala ta strašna katastrofa, je najbolj tragična usoda strojevodje Ar-zenška iz Maribora, ki se je vozil na stroju izven službe, na povratku v svojo domovno postajo. Arzenšek je bil na mestu mrtev. Ravno tako tragična usoda je zadela kurjača ekspresnega vlaka Jeromna, ki je padel s strojem vred v Savo in našel smrt v njenih kalnih valovih. Kot tretjo žrtev je treba obžalovati vlakovodjo ekspresnega vlaka Mirka Vodlaka, ki je našel smrt pod razvalinami službenega voza. Razen smrtnih ponesrečencev sta utrpela pri nezgodi lažje poškodbe tudi strojevodja ekspresnega vlaka Medle, ki si je zlomil roko in dobil lažje praske na glavi, vendar je kljub temu splaval iz Save in si s tem rešil življenje. Edina žrtev tovornega vlaka je sklepni sprevodnik Tavčar. Tavčar je videl v postaji Rajhenburg dve žareči i Poldnevna prometna ovira — luči in je bil trdno prepričan, da čaka ekspresni vlak, dokler tovorni vlak ne bo prevozil zadnje kretnice, o čemer bi bil Tavčar obvestil kretnika, ta pa službujočega uradnika. Toda žareči luči sta se s silno hitrostjo približevali in Tavčar je komaj še našel toliko moči in časa, da se je krčevito oprijel svoje zavore in tamkaj vztrajal, dokler se odtrgani del tovornega vlaka ni ustavil na odprti progi. Sklepni sprevodnik ie dobil pri tem lažje poškodbe na glavi. Velika železniška nezgoda v Rajhenburgu, ki je vzbudila že v zgodnjih dopoldanskih urah v Ljubljani in Mariboru ter Zagrebu splošno razburjenje in obžalovanje, je povzročila neizbežno tudi precejšnje prometne ovire. Proga je bila zaprta do 13.15 popoldne, nakar je zagrebški osebni vlak. ki odhaja okoli 13. iz Zagreba kot prvi lahko prevozil kraj nesreče. Vsi vlaki, ki bi morali v času od 2.30 do 12. voziti preko Rajheniburga in Brežic proti Zagrebu in Beogradu ali obratno, so morali vzeti pot preko Karlovca. Ovinek sta morala delati monakovski brzovlak št. 1, ki je odhajal ob 9. iz Ljubljane in beograjski brzovlak št. 4, ki prihaja redno ob 8.20 v Ljubljano. Ponesrečeni OSE se je z nepoškodovanim delom vrnil v Zagreb ter dospel preko Karlovca okoli 16. v Ljubljano. O nesreči je bila takoj obveščena direkcija državnih železnic v Ljubljani, ki je v zgodnjih jutranjih urah odposlala na pomoč rešilni vlak iz Ljubljane, pod osebnim vodstvom direktorja inž. Kne-ževiča. Slično so došli pomožni vlaki tudi z Zidanega mosta, Maribora in Zagreba. Truola nesrečnih žrtev so začasno položili v Rajhenburgu na mrtvaški oder. Krivda na katastrofi. zadene — kolikor se da dosedaj preceniti — po vsej Driliki samo službujočega uradnika Rantašo, ki je očividno boječ se kazni, ki zadene prometnega uradnika zlasti, ako ustavi SOK. pri tem pa prepričan, da bo tovorni vlak še pravočasno prevozil zadnjo severno kretnico postaje, dal ekspresnemu vlaku signal na prosto. Primer službujočega uradnika Rantaše je tem tragičnejši, ker ie bil nedavr^ premeščen v Beograd in je opravljal usodno noč zadnjič prometno sluiibo v Rajhenburgu. Ran-tasi ie šlo usodno naključje tsko do duše, da si je malo po katastrofi prerezal žilo na rokah in io obl?'?f nezavesten v svojem stanovnaju, kamor se je zatekel, ko je slišal strašni udarec. Tudi njfega so morali prepeljati v bolnico v Krško, kjer se je tekom popoldneva polagoma zavedel. Rantaša je bil vedno jako vesten uradnik in v glavnem je naneslo le tragično na.kFi'čje. da ie tovonr v-Vk počasneje vozil, nego ie on računal, da mu je vestno opravljanje odgovorno .prometne službe nakopalo težke posledice. Jaz sam sem kriv nesreče!" Še nekatere podrobnosti o katastrofi — Tragična usoda strojevodje Arzenška — Trupla ponesrečencev — Pomoč domačinov Cenitev škode Rajhenburg, 3. novembra. Do večera so bile o katastrofi ugotovljene še naslednje podrobnosti: Materijalna škoda se ceni na približno milijon dinarjev, slično, kakor zadnjič v Zagorju, Glede smrtnih žrtev je to ena največjih nesreč, kar se jih je po vojni primerilo na območju današnje Dravske banovine. * Službujoči prometni uradnik Rantaša j c po nesreči takoj izginil in so ga šele čez čas našli nezavestnega s prerezanimi žilami na obeh zapestjih. V bolnici v Krškem se je okrog 16. zavedel in dejal: »Jaz sem sam kriv nesreče, ne iščite krivcev drugod! . . .« Rantaša je doma jz Križevcev pri Ljutomeru in je bil do nedavnega v službi na progi Ljubljana - Rakek. Splošno velja za zelo treznega in vestnega uradnika. Ko je bil premeščen v Rajhenburg, je bil ves potrt in se je zelo branil premestitve, kakor da bi slutil nesrečo. Službo je nastopil v soboto ob 7. zjutraj in bi jo moral po predpisih vršiti neprekinjeno 24 ur do danes 7. zjutraj. Utrujenost je torej pri njem vsekakor velika olajšilna okol-nost. Glede ponesrečenega Arzenška prvotno sploh ni nihče slutil, da bi in o sel biti udeležen pri nesreči. Nahajal se je včeraj v Zagrebu na neki atletski prireditvi. kjer je baje premagal svojega nasprotnika-rokoborca. V veseli družbi je zamudil vlak. Ker pa bi moral danes nastopiti na letalskem mitingu v Mariboru, je naprosil strojevodjo eks-presnega vlaka, da ga je vzel k sebi na lokomotivo. Ko so danes dopoldne preiskali potok Brestovico s koli in drogovi, se je voda nenadoma pordečila. Izpod ten-derja so končno izvlekli truplo civilno oblečenega Arzenška, čegar identiteto so ugotovili šele po športni legitimaciji. Baje je bil rezervni letalski kapetan. Trupla ponesrečencev leže v rajhen-burški mrtvašnici, kjer so jih že tekom dneva obiskali sorodniki; prihaja pa jih kropit tugi mnogoštevilno občinstvo. Pri reševalni akciji so se razen železniških delavcev izredno požrtvovalno izkazali tudi domačini. Do 14. ure je bil tir že v toliko urejen, da so vlaki lahko pasirali most, čepi&v le z brzino 5 km. Rajhenburžka postaja ie zaradi svoie sicer idilično lepe, a prometno zelo neugodne lege bila že parkrat prizorišče večjih ali manjših železniškn nezgod. Po prevratu je to tembolj mogoče, ker se na tej enotni progi, ki jc glavna prometna žila od Zidanega mosta do Zagreba in Beograda, vrši izredno gost promet. Lega postale, če vzamemo smer od Zagreba gorj proti Zidanemu mostu, v kateri je vozil OSE, je naslednja: Od postaje Videm - Krško do Rajhen-burga teče proga skoro polkrožno na visokem bregu v neposredni bližini Save. Dva streiljaja pred postajo, kjer prihaja iz tunela ozkotirna proga senovskega rudnika, se nahaja rudniško nakladatišče (rampa). Blizu tu se od glavnega tira cepita stranska postajna tira v odklon. Noben brzi in direktni vlak na takih postajah ne vozi preko odklonov, temveč po glavnem, dru geni tiru, dočim mora oni tovorni ali osebni vlak, ki ga direktni vlak sreča ali prehiti, imeti svoj prostor na stranskem tiru in sicer tako, da se njegov zadnji del nahaja preko tako imenovanega »policaja« ali ločnice, to je: preko belega praga, ki je položen med glavnim in stranskim tirom nekaj metrov pred n j novim stikom. Ako stranski vlak stoji z zadnjim delom preko »polica;a«, je neizbežno, da ga prehitevajoči ali srečajoči brzovlak »prereže«. Tako je bilo tudi pri tej katastrofi.. Nekaj dahie od rajhenb. postain. poslopja v smeri proti Zidanemu mostu se proga še dalje vije na bregu v levo in prekorači 6 m visok kratek most preko potočka Brestovice. ki teče skozi Rajhenburg in se na levi strani mostu izteka v Savo. Na kratki .razdalji kakih 400 m je torej proga ob rajhenburški postaji zaradi ovinka in toka na bregu ob Savi zelo ekspo-nirana in zahteva od železniških uslužbencev kar največje pazljivosti. Kritičen položaj v Bolgariji Pretilna pisma predsedniku Ca nkovu — Veliko razburjenje v jasnosti — Cankov bo podal ostavko? — Razsodba v Plovdivu Sofija, 3. novembra. Predsednik sobranja Cankov priznava v svojem glasilu »Luč«, da je prejel pretilna pisma m da jih je sporočil predsedniku ministrskega sveta, ker je hotel s tem dokumentirati, kakšen je notranji položaj na Bolgarskem. - »Zora« poroča, da je Cankov poslal predsedniku vlade Ljapčevu povodom teh pretilnih pisem pismeno pritožbo, v kateri pravi, da mu je življenje v nevarnosti. Na drugem sestanku Cankova s predsednikom vlade je Ljapčev zagotovil Cankovu, da bo vsaka nevarnost proti njegovemu življenju odstranjena. List pravi nato, da se je Cankov čutil ogroženega, ker so mu njegovi dobri prijatelji sporočili, da so opazili sumljive osebe v ulici Vitoša, kier stanuje in ki je 200 korakov oddaljena od pešadijske vojašnice. Nato je Cankov poslal predsedniku vlade pismeno pritožbo. Predsednik vlade je zatem o stvari obvestil vrhovnega državnega tožilca in ministra pravde. Ku-leva. izročivši le-temu obe pretilni pismi. Hkratu je brzojavno pozval v Sofijo ravnatelja policije, ki je bil v notranjosti države, da organizira zasledovalne oddelke proti tolpi razbojnika Uzunova. Policijski ravnatelj je prejel nalog, naj ukrene vse potrebno. Zatem poroča »Zora«, da se je javnosti zaradi pretilnih pisem, ki jih je prejel Cankov, polastilo ogromno razburjenje. Verjetno je, da bo popolna resnica o teh pismih prišla na dan šele pri debati v sobranju. Navzlic temu pa je ta dogodek razburil politične kroge. List smatra, da nasprotujejo Cankovu neki člani »Zgovora«, da pa je po drugi strani sigurno, da ti nasprotniki niso segli po takih pretilnih pismih. List smatra, da gre za proizvod nekih sofijskih intrigantskih krogov, ki delujejo na to, da bi pokvarili situacijo. Žalostno je, da se pri nas lahko take stvari dogajajo, pravi list, kjer bi se moralo javno mnenje uravnotežiti in kjer bi se moralo reševati toliko odprtih življenskih vprašanj. »Utro« sodi, da so avtorji teh pisem neodgovorni elementi, in beleži vest, da bo predsednik sobranja Cankov podal ostavko na svoj položaj, ako vlada ne ukrene zadostnih zaščitnih ukrepov. Predsednik vlade Ljapčev in pravosodni minister Kulev sta odredila, naj se ugotovi avtentičnost teh pisem. Ako pismi nista falzifikata, bo pozvano sodišče, da postopa po zakonu in ugotovi avtorje. (AA) Sofija, 3. novembra. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Danes je sodišče v Plovdivu izreklo razsodbo glede napada, čigar žrtvi bi imeli biti pred nekaj meseci predsednik vlade Ljapčev in minister javnih del Vasiljev. Glavni krivec Bramburov je bil obsojen na dosmrtno ječo, njegovih s sokrivcev pa na 10—15 let ječe. (AA) Proslava desetletnice jugoslovenskega Sokolstva Zagreb, 3. novembra. Danes se je vršila v Malem gledališču proslava desetletnice jugoslov. Sokolstva. Slavnostni akademiiji so prisostvovali armijski komandant Matic, mestni župan dr. Sr-kuli. rektor univerze dr. Belobrk. zastopniki oblasti, mestni senatorji, zastopnik bana, starosta JSS Fngelbert Gangl. njegova namestnika dr. Lazar Car iz Zagreba in Gju.ro Paunkovič iz Beograda, načelnik JSS dr. Viktor Mur-nik in mnogi drugi. Akademija se je pričela ob 11. dopoldne s sviranjem sokol-ske koračnice, nakar je govoril starej-šina sokolske župe Petra Svačiča dr. Frohlich, ki je naglasa.! zvestobo zagrebškega Sokolstva do jugoslovenske misli in jugoslov. Sokolstva. Starosta JSS E. Gangl je v pesniško zasnovanem govoru očrt al preteklost Sokolstva ter njegovo delo za veliki slovanski pokret. Njegova izvajanja so žela živahno odobravanje. Sledilo je predavanje o nalogah Sokolstva, nato pa telovadne točke. Izvajali so sokolske vaje, ki iih je sestavil dr. V. Murnk za vse-sokolsfki zlet. ki bo prihodnje leto v Beogradu. Spominjajte se slepih! [ij zopet v Beogradu Beograd, 3. novembra. Nj. Vel. kralj Aleksander je sinoči dopotoval v prestolnico. (AA) Odličen inozemski predstavnik delavstva na poti po Balkanu Beograd, 3. novembra. Semkaj je prispel ugleden predstavnik delavske internacijonale De Bruc ker, ki potuje po balkanskih državah. De Bruoker je izrazil novinarjem svoje zadovoljstvo, ker je spoznal našo državo, bogato na p n1 rodnih zakladih, ter je dejal, da je dobil pri nas najlepše vtise. O bolgarski je dejal, da preživlja težko gospodarsko kri ?o in dia je v razgovorih s predstavniki vseh bolgarskih političnih struj dobil vtis, dia želi Bolgarska sporazuma z vsemi svojimi sosedi. De Brucker je imel nocoj predavanje v delavski zbornici, jutri pa odpotuje v Ženevo, kjer bo poročal svojemu šefu Alibe-rtu Thomasu o uspehih in vtisih svojega potovanj-a. Poneverbe v športni organizaciji Beograd, 3. novembra. Nedavno so odkrili poneverbo v beograjskem fondu za nogometaše. Poneverjena je bila vsota 120.000 Din. Kot krivec je bil aretiran blagajnik Maksimovič. V preiskavi so ugotovili, onarejeno, ki jo je kazal vedno kontroli. Nova francoska vlada Ministrski predsednik Tardieu, vnanji minister Briand - Kako je sestavljena Tar dieuova vlada - Vnanja politika Francije ostane nespremenjena ITTIfilUMHiTii i"7 i ii __DrnSat D^. __X*. .. ____l.. ir.. t. Pariz, 3. novembra. Novi kabinet, ki je M imenovan v noči od sobote na nedeljo. je sestavljeni nastopno: Ministrsko predsedništvo in notranje ministrstvo Tardieu, pravosodno ministrstvo Hubert, zunanje ministrstvo Briand, finančno ministrstvo Cheron, voijno ministrstvo Marginot, mornariško ministrstvo Leygues, poljedelsko ministrstvo He-nessv, ministrstvo za kolonije Pietri, trgovinsko ministrstvo Flandi, presvetno ministrstvo Marraut, ministrstvo za pokojnine Gallet. delovno ministrstvo Loucheur, ministrstvo za javna dela Pernot, ministrstvo za zrakoplovstvo Laurent Eymac, ministrstvo za ^pošto, brzojav in telefon Germain Martin, ministrstvo za trgovsko mornarico Rollin. Državni podtajniki so naslednji: v ministrskem predsediništvu Heraud, v notranjem ministrstvu Manand, v finančnem ministrstvu Champetier de Ri'oes, v vojnem ministrstvu Petsche, v mornariškem ministrstvu Deligne. v poljedelskem ministrstvu Serot, javna dela Malarme , kolonije Delmont, higijena Oberkirch, lepe umetnosti Francois Sir Drummond v Beogradu Beograd, 3. novembra. Danes je dospel v Beograd generalni tajnik Društva narodov Eric Drummond. Na kolodvoru so ga sprejeli zunanji minister dr. Voja Marinkovič, njegova pomočnika Bakotič in Jeftič, direktorji posameznih oddelkov in vsi višji uradniki zunanjega ministrstva, člani našega udruženja za Društvo narodov in udruženja za mednarodno pravo. Vlak je prispel okoli poldneva. Generalni tajnik Drumrnond se je pri izstopu najprej pozdravil z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem, kateremu je predstavil svoje spremstvo, tajnika in dve tajnici. Nato se je pozdravil z našim bernskim poslanikom dr. Šumen-kovičem in našim stalnim delegatom pri Društvu narodov Fotičem, v dvorni čakalnici pa so mu bili predstavljeni ostali višji uradniki. Po sprejemu se je odpeljal v hotel »Srbski kralj«, kjer so bili zanj rezervirani potrebni prostori. Opoldne mu je zunanji minister priredil intimen obed, popoldne je napravil g. Drummond izlet v okolico, zvečer pa mu je vlada priredila svečan banket v Gardnem dooniu, ki so se ga udeležili vsi ministri in okoli 70 drugih povabljencev. Prenos posmrtnih ostankov škofa dr. Mahniča Zagreb, 3. nov. Danes popoldne so prenesli posmrtne ostanke krškega škofa dr. tfahniča iz kanoniške arkade na pokopališče na Mirogoju v frančiškansko cerkev sv. Ksaverija. Svečanosti je poleg mnogoštevilne duhovščine in drugega občinstva prisostvovalo osem škofov z zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem na čelu. Razstava poštnih znamk v Zagrebu Zagreb, 3. nov. Danes ie bila v evangelj-ski šoli otvorjena razstava poštnih znamk. Razstava je nameščena v treh dvoranah ter e znamke razstavilo 30 razstavljalcev. Največ pozornosti je zbudila zbirka slovenekih izdaj poštnih znamk, ki jo je razstavil Matija Ivanec. Proslava beograjskih Židov Beograd, 3. novembra. Danes so beograjski židje v svojem domu svečano pro-sllavilč 20-letniro Baldburjeve deklaracije. Proslavi so prisostvovali vsi ugledni beograjski židje ter sta bili ž nje odposlani rozdravni brzojavki kralju in Bnlfourju. Kongres čevljarskih obrtnikov Beograd, 3. novembri. Danes se je vršil t.u kongres čevljarjev iz vse države Po delegatih je bila zastopana na njem tudi Slovenija. Z zborovanja je bila od poslana kralju pozdravna brzojavka. Go varilo se je o zakonu o obratih in o ca rinski politiki. V odbor za predložitev resolucije je bil izvoljen g. Konrad Krivci-iz Maribora. Popoldne sc je kongres nadaljeval ter so b'ilc sprejete resolucijo, ki zahtevajo zaščito domače čevljarske obrti. Pustolovska dijaka Zagreb, 3. novembra. Policija je prejehi iz Prage obvestilo, da sta od tamkai pobeo; nila dva dijaka, 17-letna Edvard Kirchen berger in Josip Kruban. Odšla sta od sv^ jih staršev brez potnih dokumentov pe' Staršem sta javila z Dunaja, da gresta da! v Zagreb. Praška policija je naprosila z grebško. naj ju aretira in vrne nazaj, k< so starši zelo v eltrbeh zaradi njune flolovščine. Grško-turški odnos?«* Atene, 3. novcu bra. Turška < V, ponovno ustavila dva grška oarnika, trdeč, da sta okužena. (AA). PonSet, telesna vzgoja Pate, tehnični ■pouk Bafety. Nova vlada ima 16 ministrov, in sicer 4 senatorje in 12 poslancev ter 12 državnih pod tajnikov, ki so vsi poslanci. Gd senatorjev pripadajo britje radikalni frakciji senata, namreč Hubert, Marraut in Gallet. Finančni minister Cheron je član Poincarejeve frakcije v senatu. Ostalih 12 mfnistrov in 12 drža \r nih po d tajnikov pripada naslednjim frakcijam: S članov kabineta pripadla fkzv. frakciji levičarskih republikancev, t. j. centruimu desnice, namreč ministrski predsednik Tardieu, trgovinski minister Flandi, mornariški minister Ley-£ues. minister za trgovsko mornarico RoTKu. minister za kolonije Pietri, dalje državni podtaijmki Heraud, Barety in Petsche, šest jih pripada radikalni levici, t. j. centrumu levice, namreč delovni minister Loucheur, poštnii minister Germain Martin, minister za zrakoplovstvo Eynac. ter državni podtajniki Manand Malarme In Detigime. 2 ministra sta pristaša sociadnih republikancev t. J. zmerne levice, namreč zunanji minister Bniand in poljedelski minister Henessy, 2 člana kabineta pripadata frakciji de-mokratsko-locialne akaije, t. j. vojni minister Marginot im državni podtajroik Ponset Trije člani kabineta pripadajo nacijonalističiVi frakciji Marina, namreč minister za javna dela Pemoit ter državna podtaijmika Oberkirch in Serot. Državna podtajmka Delmoint in Pate pripadata neodvisni levici. Državni rodtainik Cham-petier de Rilbes je član demokratske katoliške ljudske stranke. Tardieu je nanovo ustanovil poštno ministrstvo in ministrstvo za trgovsko mornarico ter trj državna pod tajništva. 10 ministrov in 3 državni podtajniki so Aretacije po vsej Italiji Snšak, 3. novembra. Kakor je bilo že javljeno, so italijanske oblasti našle v reški rafineriji jwtroleja skrit peklenski stroj. V zvezi s to najdbo je bilo aretiranih doslej 10 oseb. Doznava se, da je bilo zaradi te zadeve aretiranih več oseb tudi v Napolju, Trstu in Bariju. Proslava — italijanske zmage Rim, 3. novembra. Po vsei (talili so danes slovesno praznovali enaisto obletnic«* zmage. Svečani službi božji ie kot zastopnik kralja prisostvoval videmski print., dalje ministrski predsednik Mussolini » člani vlade in zastopniki vrhovnih državnih oblasti. Nato so videmski nrinc. predsednika senata in zbornice ter cuvernet Rima naložili na grob neznanega voiaku vence. Spremembe v sovjetski diplomaciji Moskva, 3. novembra. Kakor se izve. sc pripravljajo v sovietskih inozemska zastopništvih nekatere izpremembe. Posebno veLike izpremembe pričakujejo ori trgovskih zastopstvih. Te iznrememfoe utemeljujejo s tem da uradniki, ki se dolgo aiu-de v inozemstvu, oo malem izgube politično linijo in tempo sociialne izgradnje. Ti uradniki se bodo vrnili v sovietsko Rusijo. a na njihova mesta orideio ljudie neposredno iz delavskih centrov. (AA). Demanti bolgarskih tendenčnih vesti Beograd. 3. novembra. Povodom senzacionalnih trditev bolgarskega tiska, ki so našle prostora tudi v londonskem >Timesuc od 29. oktobra in po katerih so naše oblasti podpirale tolpo Uzunova in slične tolpe ter organizirale njihovo prehajanje preko bolgarske meje, samo v stanju izjaviti, da so vse te in slične vesti brez vsake podlage. (AA.) Občinske volitve v Angliji London, 3. novembra. »Oibservator« poroča, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Veliki Britanija v 80 večjih mestih na Angleškem in v Walesu izgubili konservativci 60. liberalci oa 9 občin. (AA). bife ie v dosedanjem kabinetu. Vse frakcije, ki so bede v zadnoeim Briandovem kafatoietu in v prejšnjih dveh Poincare-ijevih vladah ter so tvorite od novembra meseca 1928 vladno veČino, so zastopane tmdfi v Tardieuevem kabinetu. Vladna večina novega ministrstva obsega torej skrajno m zmerno desnico, desni in levi centrum in eventueino de! zmerne levice, dalje del socialnih republikancev »n neodvisne levice. Opozicija obstoji iz komunistov, socialistov, dela znnerne levice, to so socialni republikanci, neodvisne levice ter radikalne fraikicije zbornice. Radikalna frakcija senata pa je poslala v kabinet tri svoje člane. TaTdDeuov vlada more v raajugodne.Sam položajn računati s 315 do 320 od skupnih 612 glasov. Pariz, 3. novembra Briand je izjavil zastopnikom »Agence Havas«: Današnjega poflotžaja ne gledam s stališča notranje, ampak edino s stališča zunanje politike. Vse dotlcti. dokler trajajo pogajar\ia o mednarodnih konvencijah, ki so največjega pomena za Francijo in miir. nimam pravice odreči se izpolnjevanju svoje dloiižnosti. Datadier, CJementel in Tardieu so me prosili, da podpiram njih vlado. Obljufbil sam jim svojo pomoč. Vse druge vesti, ki trdijo narobe, so popolnoma neistinite. (AA) Pariz, 3. novemihra. Tardieu je izjavil da bo prva seiia vlade pod novim piredsedstvom v torek, a seja pod predsedstvom državnega predsednika Dou-merguea v četrtek dopoldne. Prva seja parlamenta bo v četrtek ob 15. (AA) Pariz, 3. novembra. Havas poroča, da je parlamentarna skupina demokratsko socialistične akdsje včeraj ob 17. na svojem sestanku navdušeno manifestirala za vlado g. TaTdiena. (AA) Venizelosove reforme Atene, 3. novembra. V Kavalo je prispel predsednik vlade Venizelos na vojni ladji »Helli«. Veoizela spremljata ministra Vor-lomis in Karapanitis. Prebivalstvo, ki se je zbralo iz bližnjih in daljnih krajev vzhodne Makedonije in Trakije, je priredilo predsednika vlade viharne ovacije io nenavadno prisrčen sprejem. Venizela je pozdravila množica, ki je štela 150.000 ljudi. Venizelos je na svečan nafin otvoril gradnjo velikega pristanišča, v kar je grška vlada odobrila kot prvi prispevek milijon drahem. Venizelos se bo na Kaval.< sestal e svojimi tamošnjimi strankarskimi prijatelji. List »Hellenikos Tahidromo« poroča, da hoče Venizelos obiskati razne grške pokrajine pred otvoritvijo parlamenta, ker («* hoče preveriti o razpoloženja prebivalstva. Venizelos hoče dodelati velike reform?, ki eo že v teku. (AA.) Sovjetska propaganda v f\ v««» Graji Clemenceau »stari tiger« zopet okreval Atene, 3. novembra. Lista »Hellinikk in »Patris« nadaljujeta s priobčevanjem dokumentov o delu tukajšnjega sovjetskega poslanika Ustinova in njegovega tajnika Ligsktija, ki sta bila v zveza z grškimi komunisti. Oba sovjetska funkcijonarja sta hotela zanesti v vojsko komunistično propagando. Obenem sta se hotela polastiti zaupnih dokumentov grškega generalnega štaba, da jih izročita vojaškemu atašeju neke raje države, glede katerega trdita ta dva lista, da je vojaški ataše Turčije. Na podlagi teh dokumentom -e vnanje min.strstvo zahtevalo, da se uvede jreiskava. Jasno je, da bi hoteli Sovjeti zanetiti ovolueijo na ta način, d? pretvori io državno vojsko ▼ rdeče armada. (A A.) Nova protisovjetska organizacija Moskva, 3. novembra. Oreani CPU st» odkrili novo protisovjetsko organizacijo, ki se imenuje »Ruska poljedelska stranka«. Organizacija se ie razširila v več okrožSj severnega Kavkaza in Dagestana. Člani t%> organžzaciie nočejo izpolnjevati predpisov in zapovedi sovjetskih oblasti ter odkl*. njajo plačevanje davkov. Poskušali so celo. kakor izhaja rz uradnega uoročila. mn-nraviti oborožen troor Proti sovietski (AA). Zagonetne poškodbe v Rusiji Moskva, 3. novembra. CPU poroča o zagonetnih poškodbah telegrafskih in telefonskih spojev v sovietski Rusiii. Že očetov« r,o so bile prekinjene zveze Moskve s oro vinco in inozemstvom. Isto se ie pripetilo v Taškentu. Tiflisu in Irkutsku. V zadnjem času .ie bila prekinjena telefonska zveza med Moskvo in Irkutskom štiri dni. tak« da sovjetska vlada ni imela več direktnih stikov s svojo voisko na Daline-n vzhodu. Šef kom-isariiata za pošte in telegrafe Ljubovič ie izdal naredbo. s katero ie: brlo odpuščeno več poštnih uslužbencev. (AA). Zaostali potomec Budimpešta. 3. novembra. Kakor poroča »Pesti Napi o« ie bruselisfci kemik erof Ivan Pooder ki ie baie potomec poliskega kra-1 ia. Ivana Sobieskega. pooblastil nekez« b udirnpe šta n sk e ga odvetnika, nai vloži tožbo proti ooliski državi zaradi vrnitve pred 150 leti zaplenjenih posestev ooliskih kraljev. Pooder noče dokumentarično doka-ti, da ie potomec Sobieskega in da ima kot tak pravico do teh posestev, ki so bila protipostavno zar/leniena Rusko-kitajski spopadi London, 3. novembra. Reuter Doroča iz Tokia, da so kitaiski oddelki zavrnili dva ruska napada na reki Tinine iužno Pogra-ničnaje. Ruski letalci so metali bombe na Fušin. 10 ruskih toroedovk in nekai oddelkov konjcnice ie napadlo Kitaice na reka Atnur. (AA). Skromna športna nedelja Slabo vreme je preprečilo, tla že dolgo ▼ Ljubljani nismo imeli tako skromnega aporta kot včeraj. Napovedanih je bilo pet tekem, vršila pa se je samo poldruga, in sicer Ilirija old boys : SK Sava in prvi polčas drugorazredne prvenstvene tekme Slavija : Reka. Ilirija old boys : SK Sava 3:2 (1:0) Tekma med staro gardo Ilirije in SK Sava iz Sevnice je bila odigrana na totalno razmočenem igrišču. Tekma je bila prav zanimiva in je le škoda, da ni bil teren boljši, kajti iara, ki so jo predvedh »stari Ilirijani«, je bila v kombinacijskem in posebno taktičnem pogledu prav dobra. Najboljši mož na ppliu je bil srednji krilec trener Ilirije Baar, ki }s pokazal prvorazredno igro. Njegova igra z glavo in precizno podajanje je "bilo izredno. Kljub temu, da je že nekoliko gibčen in se v tem oziru lahko meri z vsakim mlajšim. Napad, ki je nastopil v postavi Weibl, Janez Zupančič, Betetto, Gabe in Inke, je pokazal nekaj prav lepih kombinacij. V obrambi sta bri-Ijirala Pleš in vratar Kramar, ki je moral vskočiti mesto odsotnega Pelana. Gost iz Sevnice je igral sicer primitiven nogomet, je pa v nekaterih slučajih poka- zal, da zmore tudi kombinacijsko igro. Najboljše meči ima mošitvo v vratarju v desnem branilcu in levi zvezi. Igra sama je bila fair. Slavi|a : Reka 5:1 Edina tekma, ki se je včeraj odigrala v drugorazrednem prvenstvu je bila tekma Slavija : Reka. Odigran je bil samo prvi polčas, ker je sodnik zaradi neurja tekmo sporazumno z obema moštvoma prekinil. Kljub veliki razliki v rezultatu je bila igra povsem odprta, vendar pa je večja odločnost napada Slavije vzrok velike razlike. Ostale nogometne tekme Budimpešta: Prva finalna tekma za srednjeevropski pokal: Ujpest : Slavija (Praga) 5:1 (1:1)! Prvenstvena UI. okraj : Kispest ° Dunaj? Admira : FAC 4:1 (1:1), Rapid : Austria 4:2 (2:1), Hakoah : Hertha 3:2 ^Praga: Sparta : Hungaria 3:1 (2:1). Kolin: FC Kolin : DFC 5:2 (2:1). Beograd: Jedinstvo : Soko 2:2 (1:1), BSK : Grafičar 6:0 (1:0), Obilic : BUSK 3:1 (1:1). Kruševac: Jugoslavija (Beograd) : Obilic 8:0 (5:0). David in Golijat *oara kaJiJansk; boksač Carnera (120 kg) in ameriški boksač Genaro (50 kg) izvojujeta neenako borbo. Ljubljanska nedelja med ploho in grmenjem Ljubljana. 3. novembra. Po včeraišn;em solnčnem in skoro toplem vremenu so se davi zbrali pod nebom težki oblaki. LmfcHančanii. ki so odpirali ziutrai okna m se oz tirali v zastrto nebo. so skomisrali 7. rameni. *Dcž bo!« In ie bil res. V vodo so padli vsi lepi načrti selede izletov. Kam bi tudi^v takem temačnem dnevu, ko nt. vidiš ,s Šmarne sore niti v Tacen s Katarine niti do vznožja eozdov Plolsa m grom Nekako ob 9. se ie nenadoma zabliskalo, sledil 'e grom, odprle so se nebeške za-tvornice in ;e!o ie liti kakor iz škafa. Na ulicah, kier se ic preje skušal razviti nekoliko živahnejši promet se ie stiskalo naenkrat vse nod dežniki, liudie ki so bi'I! namenieni do opravkih, so Dlanili doci streho, ali io ubrali čimoree nazai domov ali v kavarne, ki so bile v hiiou napolnienb skoro do zadniega kotička. Tudi pozneje se promenada ni megla razviti, kajti sprvu močna d i oh a se ie razvila v pohleven, ven dar vztrajen iesenski dež ki ie monotono udar al v mestni tlak do poznesa popoi dnevu. ko se ie tu Da tam za hipec neko liko ziasnilo in ie posvetilo sonce, a it> zopet pričelo rositi. Dopoldne in nekako do 1.30 ie venomer unbliskavalo in ie udarjai grom na crom. »Ali ie čudna tale letošnia iesen.« so se čudiili Ljubljančani in obračali stare kole--darie ali se kako drugače pečali z vremeh skimi prilikami od nekdai in sedaj. Slabo razpoložene so znatno povečala Testi o železniški nesreči v Raiaenburgu. Ob 15. ie počastil spomin našega prvts-sra pesnika Valentina Vodnika in sploh vseh, ki počivajo na starem nokopališCu ©n sv. Krištofu, z lepimi pesmi Akademski pevski zbor. Istočasno so se vršile tudi cerkvene slovesnosti. Pri vinu in plesu Na večer se ie razvilo zopet naiživahne;-5r življenje v raznih kavarnah in gostilnah. Promet z okoliico ie bil nrecei živ. navzlic slabim vremenskim prilikam. Izredno dosti žiivljen a ie bilo v raznih dvoranah. kier so bile otvorjene že nlesne šole Mlad:na se je včerai naplesala do sitega, oni ki pa se ne navdušuieio za ta šport. Da so se Do costilnicah naiedli do sitega letošnjih kolin in i in zalili z moštom, oor-tvgalko in ne več s .kislim cvičkom. Na policiji so imeli nai več opravka Ta/mirni piiančki iu rogovileži. Osem jih ie b io ki so prespali noč v policijskih zaporih. vied niimi so .bili Hudie. ki smatralo ra/ue spomenike za javna stranišča, daljt tipi. ki se prepiraio kai radi z vojaškim, ■predstavniki, nekateri ki imata maniio ropota na kn. trkania na zaprte izložbe in pa seveda -ndi okajenci. ki nadleeuie.io po cestah ženske, da morain te iskati varstvi-. cr-i s ražnikih. Iz policijske kronike Sto'an Stane stanujoč v Tovarniški ulici št. 1 Je prijavil, da mu ie nekdo ukradel Ponoči iz veže 600 VTedno suknio in klobuk. Tatvine sumljiv ie neki berač. Kotnik Marjeti stanujoči na Dolenjski cesti so odnesli neznani tatovi izpod kozolca za 1000 Din vrednosti raznega perila. Tekom noči so zopet vdrli neznani storilci v Jančiga:evo vilo v Šiški nedaleč od Celovške ceste. V notranjost so prišli skozi okno in se polastili ročne blagaine v kateri so slutili večjo svoto cotovine. Imeli oa so smolo. Blagajno so zanesfi na že- lezniško Progo, kjer so jo razbili, a so našiti v niei Ie nekaj spisov in niti pare denarja. Vlomilce ie iela policija takoi zasledovati, vendar zaenkrat brezuspešno. Nesreča Snoči okrog 21. se je pripetila na vogalu Miklošičeve ceste težka nesreča. Tedaj je vozil do Miklošičevi cesti z brzino okrog 30 km šofer Andrej M. Nenadoma Pa le prišla pred avto gosca Mariia D., ki io le avto odbil in io vrgel do tlaku kak meter od sebe. Marija D. ie obležala na mestu nezavestna. Okrog nje se ie zbrala takoi velika množica in io ie stražnik s pomočjo pasantov naložil na avto. k! io ie poškodoval. Šofer jo ie nemudoma odpeljal v bolnico, kier ie službujoči zdravnik ugotovil. da ima zlomljeno levo noeo ood ko-lenom in več ran na glavi in po životu. Marija D. se ie, zavedla šele v bolnici. Kdo je nesreče zakrivil bo pokazala preiskava. Letalski miting v Mariboru Maribor, 3. novembra. Danes je priredil mariborski Aerokiub letalski dan, ki ga je neugodno vreme močno skvarilo. Kljub nalivu, ki je sredi prireditve presenetil množico udeležencev, so bile po polurnem odmoru izvajane vse točke sporeda razen poleta brezmotornega letala in pot v zraku, ki so morale izostati zaradi nastajajočega mraka. Ze pred 1. uro popoldne so pričeli prihajati posetniki na Tezno, čeprav niso bili izgledi za prireditev najugodnejši, kajti ves dan so se podile nad mestom težke megle in tudi deževalo je v presledkih. Ko pa se je dvignil v avijonu pilot Raab in poletel nad Maribor ter opozoril, da se prireditev vendar vrši, so meščani trumo-ma pohiteli na letališče tako, da so blagajne naval komaj zmagovale. S polurno zakasnitvijo sta se dvignili nad letališče dve letali tipa »Schwalbe« in tipa »Pelikan« ter pozdravili občinstvo, ki se ga je do takrat zbralo okrog 20 tisoč. Komaj pa je pilot Raab izvršil nekoliko zračnih akrobacij, se ie vlila ploha, ki je pregnala mnogo ljudi. Večina udeležencev Da je vztrajala v dežju in pričakala solnce. Pod lokom izpremi-njajoče se mavrice so pogumni piloti v višavi zadivljali z vratolomnimi akrobacijami množice, ki so jih navdušeno pozdravljale. Svedri, Iopingi, glisade, strmovglaiv-ljenje, navpično in hrbtno letenje so bili izvajani s toliko popolnostjo, da se oči niso mogle nasititi ob pogledu na tako dovršeno letalsko tehniko. Zanimivo je bilo tudi sekanje balončkov s propelerji. Mnogo navdušenja so vzbudila tudi reklamna padala tvrdke »Zlatorog«, ki so prinašala izpod neba srečnim dobitnikom milo in kožno ter zobno kremo. Na letalu »Pelikan« se je produciral tudi drzni Schindler, sloviti nemški letalski akrobat. Med največjo brzino je na trapecu telovadil, se prevalil, visel na rokah in pod koleni, da je množici za-stadala kri. Višek atrakcij letalskega dne pa je bil skok Schumanove s padalom. Nenavadna čustva so navdala gledalce, ko je pilot Miiller poletel z njo pod oblake. Z negotovostjo, nestrpnostjo in v strahu so sledili tisoči pogledov letalu. Kri je zie-denela v žilah, ko se ie Schumanova smelo zaletela čez rob avijonskega trupa in pričela padati. Toda padaio se je v naslednjem trenotku odprlo in po par minutah padanja je Schumanova srečno pristala, pozdravljala od množice, ki ie drla k mestu, kjer so ji ela&i mariborskega kluba podaii!i krasen šoi>cv katerem je b:la j iz belik cvetk sestavljena številka 65 kot 1 simbol njenega 65. srečnega skoka. Ker se je pričelo temniti, so morale izostati atrakcije z brezmotornim letalom, ki ga je imel voditi neprekosljivi pilot Raab. Množice so se kljub prhi neprijetnega vremena razšle popolnoma zadovoiino. Prepričani smo. da je bil miting v Mariboru iz-borna letalska prireditev. Aerokiub se ie v vsakem oziru potrudil, da nudi simpatizer.iem letalstvn čim več užitka in zasluži zato vso pohvalo. Organizacija prireditve je bila brezhibna, kar je pripisati spretnemu vodstvu, ki je pod predsedstvom gimnazijskega ravnate!ja dr. Tominška oskrbelo za vse eventualnosti. Po prireditvi se ie sestala v čitalnici Studijske knjižnice komisija, ki je imeia ugotoviti osebe, ki bodo deležne brezplačnih poletov, ki iih v tekočem tednu priredi mariborski Aerokiub. Pogoj .ie bila pravilna ocenitev višine, iz katere ie skočila Schumanova s padalom. Zanimivo je, da ni nihče pravilno pogodil višine. Skok ie piloti-nja izvršila iz višine 490 m. Kljub temu pa bodo vožntie s padalom priznane onim. ki so napovedali višino najbližje. Letalski miting v Zagrebu Zagreb, 3. nov. Danes se je vršila tu velika letalska prireditev, ki jo je priredil zagrebški Aerokiub. Kljub slabemu vremenu je prišlo na letališče več tisoč ljudi. Prireditev se je pričela ob pol 3. popoldne ter so na njej pokazali vso svojo spretnost letalci Avstrije, Nemčije in Češkoslovaške. Dr. Pavel Skaberne t Ljubljana, 3. novembra. i>anes je ugrabila smrt zaslužnega moža, vnetega in požrtvovalnega zagovornika pravice, g. dr. Pavla Skabernota, svetnika apelacijskega sodišča. Kruta bolezen ga je ugonobila v zreli moški dobi ter je pretrgala nit plodonosnega požrtvovalnega in človekoljubnega življenja in- delovanja. Pokojnik je HI rodom Ljubljančan, njegov oče je biil trgovec. Po študijah v Ljubljani je odšeil na Dunaj, kjer je z odličnim uspehom svoje študije dokončal ter se vrnil na službovanje v svoje rodno mesto. V sodnijski službi si je fcmalu pridobil sloves vzornega jurista in temu slovesu primerno tudi napredoval- Ko je izbruhnila vojna, so ga pritegnili k vojaškemu sodišču in tu ie služili pravici prav tako zvesto, kakor poprej pri rednih sodiščih. Kot avditor je rešil mnogo svojih rojakov in tudi bivša češki konzul Para se ga spominja z veliko hvaležnosjo kot svojega rešitelja. Za pravico je bil vedno pripravljen žrtvovati vse. V jugoslovenski državi so znali ipošteva+i njegove pravniške vrline. Kolikor mu j-e dopuščala težka služba, se je udejstvoval kot iskren ljubitelj prirode. Hodil je po planinah, obiskoval je idilične naše planinske kotičke ter jo premnoge z veliko ljubeznijo in vnemo ujel v svoj fotografični aparat Jutri 5. t m. ob 15.30 bodo spremili njegove zemeljske ostanke izpred mrtvaške veže javne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu k večnemu počitku. Za njim žaluje mati, brata g. dr. Skaberne, šef prosvete v p. in inž. Viktor Skaberne, šef-inspektor oblastne tehnične uprave, profesorica drž. ženskega učiteljišča Minka Skaberne, sestra. nečaki in nečakinje ter mnogoštevilni, Idi so ga v življenju spoznali, vzljubili in ki so mu dolžni tudi zahvalo. Bodi mu ohranjen časten epomin. Smrtna kosa Mnoge prijatelje ki znance je tudi v Ljubljani pretresla vest, da je v KaStelu Suča-rac na Kaštelanski rivijeri umrl 31. oktobra g. Bogdan Popova«, nekdanji ugledni lastnik restavracije »Panada< v Trstu, pozneje pa »Ljubljanskega dvora< v Ljubljani. Pokojnik je kakor poprej v Trstu, tako tudi pozneje v Ljubljani iz večine gostov pridobival prijatelje. Najboljše jim je postregel, po svoji srčni vnemi pa jih je tudi pridobival za narodnost, kar se je često občutno križalo z njegovimi poslovnimi interesi. Poslovno in poklicno je bil selo sposoben, ni pa se zmenil za nobeno škodo, ki mu je za posel nastala zaradi njegovih naprednih in narodnih — vedno prvih Idealov. Blag in časten mu bodi spomin! Iskrenost Teta: »No, Milček, ali bi bil ti rad tolikšen ko papa?« Deček: »Seveda, potem me ne bodo grde gospe več poljubljale.« Pogodba »Sem mislila, da se tvoj mož protivi, da bi nosila kratice obleke.« — »Zedlnila sva se tako, da jih smem nositi krajše, če iih bom nosila dalje.« s > ^ >r -^^^aUk V . »fc i J -/i m 1 r/ - jv 1 /. Zbor novinarjev v Litiji Zja letošnji svoj občni zbor si je naše Društvo novinarjev izbralo Litijo, ki je gostom priredila nenavadno prisrčen sprejem. Iz Ljubljane se je skupina 30 novinarjev pripeljala v Litijo z drugim jutranjim vlakom, malo kasneje pa so prispeli mariborski in celjski tovariši. Na kolodvoru je novinarje sprejel litijski župan g. Lebinger, ki jih ie povabil na zakusko v restavracijo pri »Pošti«. Ob 10. se je pričel občni zbor v poslopju lepe litijske osnovne šole. Občni zbor je pod vodstvom predsednika g. Stanka V i r a n t a v lepi harmoniji rešil yse tekoče zadeve in sprejel nova pravila, s katerimi se dosedanja ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja v soglasju z novinarji drugih pokrajin Jugoslavije preosnavlja v Novinarsko društvo v Ljubljani, ki pa ostane sestavni del enotne državne novinarske organizacije. Občni zbor je z malimi izpremem-bami izvolil posedanji odbor. Z zborovanja je bila poslana vdanostna brzojavka kralju Aleksandru ter pozdravna ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču. Z lepo komemoracijo se je občni zbor spomnil svojega preminulega člana dr. Gregorja Žerjava ter dveh drugih odličnih članov JNU To-nike S c ti 1 e g 1 a in Sahiba K o r -k u t a. Po občnem zboru je litijska občina povabila novinarje na obed, ki so ga v krasno dekorirani šolski dvorani izredno okusno in domače priredile go-jenke Gospodinjskega tečaja. Dočim so gojenke s pomočjo prijaznih litijskih fantov ljubeznivo skrbele za kulinarične užitke, so članj šele nedavno osnovanega litijskega salonskega orkestra neutrudno skrbeli za glasbeno razvedrilo. Tako je ta prijateljski sestanek potekel med prisrčnimi resnimi in šaljivimi zdravicami nad vse animirano. Le težko so se novinarji ob 18. poslovili, ko jih je dolžnost zvala nazaj v Ljubljano in Maribor. Odnesli so iz Litije nepričakovano lepe vtise. Drzen slepar v pasti Domžale, 3. novembra. Naši orožniki so imeli včeraj srečen dan, kajti spravili 60 na varno izredno prebrisanega in podjetnega sleparja in priložnostnega tatu, ki je kradel po deželi in slepa-ril kar na debelo. Pri vdovi Magdaleni Grlica na Krtini pri Domžalah se je že nekaj tedmov sem rad oglašal neznan, srednje star moški, navadno čedno oblečen, ki se je izdajal za zastopnika raznih ljubljanskih zavarovalnih družb. Moški je v hiši dobil večkrat tudi prenočišče. Ljudje so ga kmalu spoznali, kajti moški ni ostajal le pri omenjeni vdovi, marveč je hodiil od hiše do hiše in govoril kakor strgan dohtar. Neznanec je imel jezik res izredno namazan in je znal s svojim sladkim načinom govorenja marsikoga zvabiti v svoje mreže. Agent ni samo »zavarovale, marveč je sleparil ljudi tudi pod drugimi pretvezami. Ko je že osleparil po okolici več ljudi, se je slednjič lotil tudi vdove, pri kateri je prenočeval. Zvedel je namreč, da je prodala iz hleva kravo in ve-doč, da ima denar, jo ie kmalu obral za par 1000 Din. Za njegove sleparske navade so zvedeli orožniki šele te dni. Dasiravno niso vedeli s kom imajo prav za prav opravka, je odšla proti Krtini orožniška patrulja. Tam so zaznali, da je nevarni slepar 43-letni Maks Gantar, ki je bil zasledovan že dobro leto tudi od beograjske varnostne oblasti. Obenem so ee orožniki spomnili, da je Gantar izvršil nedavno več drznih sleparij v Skolji Loki. Tam je vzel na piko lesnega trgovca Florjana Koprivca in ga osleparil s tem, da je vzel od njega večjo vsoto okrog 2000 Din na račun zavarovanja, ki pa seveda ni držalo. Po izvršeni goljufiji je odpotoval Gantar na Štajersko in se nastanil v Laškem. Pojavil ee je pri Sv. Krištofu nad Laškim in zavil v družbi nekega svojega znanca v Bonconovo gostilno, kjer sta si privoščila sijajno gostijo, ki je trajala ves dan in skoro vso noč. Popila in pojedla sta za okrog 340 Din, nakar sta neopaženo izginila, ne da bi poravnala račun. Gantar ee je'nato klatil iz kraja v kraj insleparil naivne ljudi še dalje. Svoje žrtve je našel v vsakem kraju. Rrzni slepar je ugledal orožniško patruljo že na cesti, ko 6e je približala hiši r /} It — .. < - •i'; .-;.-•<-- tPPl ' JzŠBfc iJniformiranje italijanske umetnosti Viussoliiii je ustanovil ta-'(»zvano »Academio d' Italia«, v katero namerava sprejeti vse znamenite Italijanske znanstvenike, pesnike in skladatelje. Vsi člani akademi)e bodo morali nositi posebno gala uniformo, siično uniformam diplomatov. — Na sliki vidimo znanega dramatika Pl-randella (levo) in skladatelja Mascagnija. Grlice. Cim je Gantar ugotovil, da gre zares, se je stokoma pognal s hiše na prosto in hitel čex polje. Orožniki so ga seveda takoj opazili in so se pognali za njim. Med begom se je Gantar prestrašen ozira! in menjaval skoke, kakor zajec. »Stroj, ali streljamo!« eo ga pozivali orožniki. Gantar jih je sicer dobro 6lišal, vendar na poziv ni reagiral. Drvil je naprej, ver,-dar, dasiravno previden, je slednjič wi!-re-del v neko močvirje, iz katerega se n" i-kor ni mogel izkobacati. Tam šele so slednjič vlovili orožniki in ga ukrotili. N*a taknili so mu takoj spone in ga odvedli v Domžale, kjer so ga vtaknili čez noč v oh-Činski zapor, naslednje jutro pa ga odvodi> v zapore kamniškega sodišča. C mrt na tračnicah Laško, 2. novembra. Na Vseh svetih zvečer pripetila grozna nesreča. Delavec Janez Lapornik p. d. Kipec je ves dan po malem popival tako, da ga je proti večeru že s težavo prenašal. Mislil si je pa le, da. bi biio prav, če bi tudi on šel obiskat rajne ter počastit njih spomin. In res je že v temi kolovrati! na poko-ter se tam med grobovi det j časa zibal. "iCo je ta posel opravil, je odšel proti .mestu, toda ne po cesti, marveč po želeafiški progi. Bido je proti 8. zvečer, ko^Kita osebna vlaka In res ga je vlak z ^^Biega mosta prijel ter ga silno raz-mST Leva roka je bila zdrobljena, desmr noga prelomljena in glava razbita. Poklicani zdravnik g. dr. Cede je mogel ugotoviti le smrt. Ponesrečenec je bil star 62 let. Telesna vzgoja jugosUovenske žene je naslov referatu, ki sra bo oodala danes zvečer gen. tainica TKD Atene, eosoa Minka Kroftova na željo ženskih organizacij. Referat ie izval na kongresu Narodnee* Ženskesa Saveza v Splitu živahno diskusijo. Celotne resolucije so bile no plenarni seja sprejete in na kongresu oddane v pretres komisiji za vzgojo in 'aisdieno. Zborovalna dvorana Okrožnega urada. Miklošičeva cesta (čez dvorišče) ob 20. uri. Prost vstop. Uživajte več grozdja! To je bojni krik, ki se ori oo vsej ItaJfii. Grozdje se prodaja pod milim nebom, po ulicah, po vseh mestih: povsod kg za liro. Da ne bi kdo začel špekulirati z njim, ne sme nihče hkratu odnesti nad 1 kg. Doslej so na škornjastem polotoku podcenjevali hranilno vrednost grozdja. 60,000.000 kvin-talov ga leto za letom izpremene v vino. le 8 do 10 milijonov kvintalov se ga užije v oblicah. Vendar se vina ne prodaja več toliko kijlikor poprej. Zato mislijo kmetje gojiti trto na tak način, da bodo proizvajali grozdje od julija do decembra. Torej vse vrste, zgodnje in pozne Ali je dežnik luksiis To vprašanje je pereče na Madžarskem, kjer hoče vlada prišteti dežnike med predmete. podvržene luksuzni taksi. Tvorničarji ugovarjajo in z* njimi občinstvo. Pred 12. leti se je iz tujine uvažalo 570.000 dežnikov na leto. danes le še 13.000. To dokazuje, da je narodni obrt v najlepšem procvitu. ... Za življenje »marela« pač ni nujno potrebna, saj stari ljudje po Dolenjskem še pomnijo, kako so kmetice hodile ob dežju v rjuhe zavite. A če jo uvrstite med gizdo, boste morali napraviti takisto s čevlji in drugimi potrebščinami. Oj, te ženske! Trgovski potnik sreča tovariša in mu napove, da se njegova boljša polovica bodi naglice: zato je prodal svoj avto, hoče pa si zopet omisliti voz in konja. »Jaz vem nekai zate,« mu de prijatelj. »Včerai sem slišal, da bi se naš Kifeljc rad iznebil svojega zelenka in svojega zapravljivčka. Konjiček dobro dirka in voz ie lahalk. Oni dan smo se po kroku odpeljali iz Ljubljane o polnoči proti Bledu in smo prišli tja ob petih zjutraj. Vredno bi bilo, da si ga ogle-daš.« »Hvala za napotke, ampak z ženko moram prej govoriti. Ona bo odločila.« Drugo jutro se zinanca zopet srečata. »iNo. kako si sklenil glede vozička?« — »Hudo mi je žal, ampak žena sa ne mara: vprašuje se. kaj naii bi počela ob petih zjutrai na Bledu!« Detinska ljudovlada Arthur Feiler je po dolgem bivanju v Rusiji objavil zanimive podrobnosti o vzgojnih metodah v Sovjetiji. Že v nežni dobi (6 ali 7 let) se zbirajo otroci v organizacijah, ki jim sami volijo predsednika, iz svoje sredine. Tako nastajajo povsod pod okriljem sovjetskih oblastev detske republike. Moskovski voditelji pospešujejo osamosvojitev mladine. da čim prej zadajo družini smrtni udarec. Na splošno je z 12. letom ruski otrok odtegnjen očetovemu nadzorstvu. Stan in hrano mu daje država, nič več ne živi s svojimi roditelji, ki jih skoro vselej kmalu neha obiskovati. Nova vladavina skuša dati novemu nokoleniu Lje-ninov pečat osobito s tem. da ga »mobilizira« proti starejšim. Po načrtu uči zaničevati roditelje, češ. da so vsi okuženi z meščanskim mišljenjem in smešni s svojimi predsodki. Tako ie 7-leten frkolin na-pletel svoji poštami materi naslednjo šalo: obesil ie Ldeninovo podobo pred ikono. k;er je slabovidna starka opravljala svoio vsakdanjo molitev. — (J. d. D.)____ Darujte za %osWensko matico »PorcedeSjeik« št. 44 4 Ponedeljek 4. XI. 1929 Rudoii LStvit: Sentimentalna promenada Bil je blag in p-okojen jesenski večer. Predlagal ji je še majhno šetnjo ob obali jezera m je prikimala. Zapustila sta giasno, svetlo dvorano v zdravilišču in orez besed sta stopala sedaj vzdolž temne jezerske promenade. Gori, ob koncu, sta sedla na zadnjo klop. Sanja-vo sta se zagledala preko širne jezerske gladine, ki je dihala tiho m mirno. V ozadju jezerske gladine so se dvigale sence gora in nad jezerom in gorami se je bočilo neskončno nebo, na čigar globoki, žametno motni modrini $osevale neštevihre 'majhne in velike bl&sj|če se zvezde. Razpoloženje tega prizo« je legalo čim dalje siineje na njegovo srce. Pritajeno je vzdihnil. Odvrnil se je od pokrajine in se obrnil na lahko proti ženski ob svoji strani. Gledala je še vedno sanjavo proti široki jezerski površini. Prijelo ga je koprnenje. da bi ji dejal, kako čudežno krasno se mu zdi sedaj to sedenje drugega ob drugem in kaj še vse čuti zanjo. Toda ni se upal. Namesto tega je iskal njene roke. Kakor slučajno so se njune roke dotaknile druga druge. Počasi, toda takoj ^ roko odtegnila. Občutil je to k; zbodljatj. Odkašljal se je v sredino te tihote. »Tu je zelo lepo in ubr« je dejal potem nepričakovano, »tod; tri ob tem času...« Sam se je pre šil, kako trdo in hripavo mu je hipoma zvenel glas. Obrnila se je k njemu. V njenem obrazu je bil izraz konvencio- nalno - ljubeznivega obžalovanja. »Ah, da,« je dejala, »tedaj ostane pri tem, seveda, čisto prav, jutri odpotujete?« — »Da, jutri zjutraj, vlak gre ob desetih dvajset.« — »Toda vi hočete morda že oditi? Jutri morate pač prej vstati?« — »Ah, ne dosti prej, toda če vam je tu premraz, milostiva, vidim, da drhtite...« — »Da, zares postaja hladno in če vaim je res po volji...« — »O, prosim, samo ob sebi umevno...« Dvignila sta se. Sla sta po šetališču proti zdravilišču, zopet brez besed, samo z malo hitrejšimi koraki. »Tedaj, želim vam prav prijetno vožnjo,« je dejala v hotelu. »Hvala lepa, milostiva,« se je priklonil, »in jaz vam želim vse te dni, ki jih še tu prebijete, veliko zabave in solnca.« Poslovila sta se. Sla je po stopnicah navzgor, on je poiskal svojo sobo na drugi strani. Bilo je ob devetih dvajset. Sedel je v potni obleki v zdraviliški jedilnici. »Strašno, strašno,« je mislil, »kako čas mine. Pred dvajsetimi minutami je bila ura šele devet, zdaj pa je že deveta dvajset. Pa imam vendarle še uro časa.« Z nervozno naglico si je nalil čaja v skodelico in z nekakšnim gnevom je razbil mehko kuhano jajce. Sladkor je del v jajce, soli je natrosil v čaj. »Strašno, strašno,« se je naanrdtil, »kakšen okus ima spet ta reč. Danes je sploh strašen dan.« Natakar mu je prinesel račun za ves teden. »Kako,« se je gvig-nil, »ali je že tako pozno?« — »Je še dovolj časa, gospod; hotel sem saimo vprašati, kako je s prtljago. Ali naj jo postrežček popelje naravnost do po- staje?« — »Da. prtljaga...« je pretegoval besede in poravnaval pri tem račun, »tedaj dobro, prtljago naj odpravi postrežček lepo počasi naravnost do postaje.« — »Dobro in pa hvala,« se ie natakar spet odstranil. Turobno in zamišljeno jc obsedel. Tedaj mu je bilo, kakor da je začutil znan parfem. Obrnil se je: Pravkar je hotela mirno. »Kako, vi. milostiva?« je zajecljal. »Danes ste že vstali?« - »Da,« je odvrnila tiho, »hočem se naužiti hitro še nekoliko lepih dni. Imam še majhen opravek, potem grem takoj po lepem šetališču do najine klopi.« Pokimala mu je ljubeznivo in odšla. Za hip je strmel za njo, potem je skočil do svoje sobe. »Majd. proč od tu, kovčeg ostane,« je pokazal še pravočasno postrežčku vrata. Odprl je kovčeg in ga spretno izpraznil na oto-mano. Naglo je slekel potno obleko in jo zamenjal s promenadno. Po kratkem pogledu v zrcalo je ostavil svojo sobo in stopil skozi hotel do promenade ob jezerski obali in do zadnje klopice. Ona je že sedela tam. Spet je sedel k njej, ne da bi izustil besedo. »Danes je edini koncert iilhanmoničnega zbora,« Je menila ona mirno, čeprav z bleščečimi očmi. »Ni bilo lahko, koncert je razprodan, vendar pa sem si priborila v zadnjem trenutku dve vstopnici — za vas in zase.« — »Kako?« se je čudil on, zase in... zame« Ali ste vedeli. . . Majhen čas je oomolčala. »Nisem vedela,« je dejala potem tiho in iskala počasi njegove roke. »toda vse te dni sem tako koprneče upala.« »Ponedeljkov" humor Razlaga Gospod Novosel pride v muzej s svojo ženko ter uzre sestavljen okostnjak pra-človeka. »Viš, mamka,« ji dopoveduje, »prvi ljudje so bili iz samih kosti, koža je zrasla šele dosti pozneje.« Iskrenost Žumer: »Ta človek ie pokrita rihta. Veš, hinavcev ne maram.« Kumer: »Pa sem mislil, da sta prijatelja . . .« Žumer: >Nikakor ne, iaz se le tako delam.« Stara navada Vlomilec je odprl vrata in stoii z revolverji em v roki. Služabnik priteče in ko ga vidi: »Koga nai prijavim?« Kam? Meseca bobovega cveta sta mož in žena modrovala, kam bi io mahnila ob hudi vročini. Na planine? To gre previsoko . . . tudi cene previsoke! Na morie? Preslano, zlasti cena v hotelu! Na kmete? Preuma-zano . . . posebno kadar daiješ napitnino. Tako sta ostala v mestu. Težko tolmačenje Krčmar: »Kaj želi gospod jesti?« Anglež: »Rad bi . . . rad bi . . . se ne spominjam več imena . . . Slišite, kako imenujete petelinovo soprogo?« — »To je kokoš ali kura!« — »Well! in njeno dete?« — »Pišče.« — »Yes! in pišče, preden in pišče?« — »Jajce.c — »Ali right! to ie pravo. Prinesite dve.« Opredelba Učiteli: »Kai ie vojna?« Učenec: »Kadar pride ata domov.« Pretiravanje »I seveda! Našel sem stanovanje, kakopak. Ampak sobice so tako tesne, da rao-ram odpreti okno. kadar si površnik oblačim.« Nevedna vzgojiteljica »Veš. mamica, gospodična pa š* nikdar ni videla konja.« »Kdo pa ti je to povedal?« »Velela nam je kai narisati. Napravi! sem lepega konija, pa ni mogla spoznati, ka je to.« Oba junaka Dva postopača. Lenček in Danguba. se pravkar prebudila za grmom na travniku. »Sanjalo se mi je,« zazeha prvi. «da sem delal.« — »To niso bile sanje.« se rnu odzehne drugi, »mora te je tlačila.« Popolni počitek Šetalec se je neprevidoma zadel ob raz-dražb'ivega gospoda, ki se zadere nad ne-rodnežem: »Slišite vi. takoi se opravičite!* »Ne bo nič.« se odzove drugi brezbrižno, »nedeljskega oddiha si ne dam kratiti.« Previdnost je mati vseh čednosti Novonoročeni milijonar Novosel .ie prišel na letovišče v Aleksandrovo. Zdravnik pa mu ie nasvetoval, naa spočetka ne pretirava kopeli, da si ne pokvari zdravja. Druei dan pride k njemu in ga najde, ko bogataš namaka prst v čaši slane vode! Razumnik Pijanec stoji pred veliko uro, ki bije pet v jutro: »Saj vem, da je ena, kaj bi mi to tolikokrat ponavljala!« Na trgu »Tako draga so jajca!? Pa mi jamčite, da so res vsa sveža?« »Jamčim za pol leta.« CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 £'Mdor hoče da se m u posije po posti naslov ali Haieo drugo informacijo ticoco se matih oitasov naj priloži v anamGah a A® sicer ne ho prejel odgovora t » Z^TTM CENE MALIM OGLASOM: Zenitoe in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri PoŠt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Ključavničarskega vajenca močnega sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37317 Natakarico x mesečno plačo, za na de-ielo, brez postriženih las in ki je ž« bila kot taka. ushižbena, sprejmem takoj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celiu. 37259 Pletiljo dobro izurjeno, sprejme takoj A. Pongračič, Celje. 37257 Pletiljo dobro izvežbano, sprejmem ▼ stalno službo. Prednost imajo tiste, Va-tere znajo plesti na 8tljuc.ni stroj — (Achtechloee). Več pri Miroslav Grgirrevič. Križevni-ssa ulica 7. 37223 Nakupovalce »a brezov 1«". iščem proti